Poštarina plačana. Stev. 1. V Liuhljani, dne jtnii*rja 1927. Posamezna stev. Din i* Leto X. ■ Slt^ H ' ■ i ■ ' 5 ac ■ W0 Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 naročnin« M meniti«: Četrtletno l il Di«. polletno it Din, celoletno >( Dii; u Inoieastro: Četrtletno IX Uli, polletno t« Dl«. eeloletoc U Dta. — Rti« postne Hranilnice. podružnice • Ljubljani. 5t 10 Tli Božična vlada Kakor smo že poročali, je bila za božič zopet zlimana vlada radikalov in radičevcev. To pot brez g. Puclja, ki mu Je g. Radič na grd način pokazal, da je pri njegovi hiši samo za hlapca. Pa tudi brez klerikalcev, ki so na božični dan znova zatajili avtonomijo, češ, da so oni samo za samouprave, kakor je že od nekdaj naša SDS, in tudi izjavili, da nimajo s škofom ničesar opraviti. A to ni nič pomagalo. V vladi ni danes nobenega Slovenca. Nova vlada samo posle opravlja do oblastnih volitev. Potem se bo, kakor vse kaže, začela glavna kriza, kjer pade odločitev glede razpusta parlamenta. Mi samostojni demokrati vidimo, da današnja skupščina ni sposobna za dobro delo. Jaz sem sam poslanec te skupščine in če bi mislil ie nase, bi moral-biti proti volitvam, ker Volitve so vedno težak boj. Moral pa bi pohvaliti, kar je slabo, če bi bil za sedanjo skupščino. Kako naj tudi bo delo mogoče, če so v njej 1. r a d i k a 1 i, ki so bili izvoljeni v boju proti Radiču, zdaj pa morajo z njimi skupaj sedeti; 2. r a d i č e v c i, ki so bili izvoljeni pod geslom republike in proti davkom ter vojski, zdaj pa delajo baš obratno, in 3. k 1 e -r i k a 1 c i, ki so bili izvoljeni na načelu zakonodajne avtonomije Slovenije, zdaj pa so za oblasti v Mariboru in Ljubljani kakor mi demokrati. Vse, kar je bilo volilna podlaga za 8. fe-baruarja 1925., je tako rekoč na glavo postavljeno, in to se povsod pozna. Mi zato pravimo: Kar ni dobro, naj gre. Novi ljudje, novi delavci, nove misli naj pridejo v skupščino. Volitve bodo marsikako smet počistile in gnoj odstranile. Zato smo se izjavili tudi za volitve v Narodno skupščino. In tako tudi bo. Po 23. januarju bodo iz vlade odstranjeni tudi ostali radi-čevci in upajmo, da bodo vlado dobili v roko možje, ki bodo zajamčili svobodne poštene volitve. Tedaj bo imelo ljudstvo v rokah svojo usodo. Da bo radikale v Srbiji in radičevce na Hrvatskem hudo obsodilo, v Sloveniji pa pomandralo, je že danes gotovo. Mi pa pričakujemo, da bo obračunalo tudi s klerikalci ter po 40 letih nepretrgane klerikalske večine enkrat novim razmeram primerno izreklo polno zaupanje naši SDS, okoli katere se zbirajo vsi napredni elementi Slovenije, češ: «Poštenj so, pridni so, program jim je dober, dosledni so bili in nikoli niso klonili, dajmo jim enkrat tudi moč, da pokažejo, ali nam morejo pomagati.» Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Resnica o Slavenski banki Radičevska gonja proti hranil ase am Klerikalcem in g. Puclju gre slabo. Mesto da bi govorili o svojih zaslugah, širijo izmišljene vesti o Slavenski banki in hujskajo ljudstvo proti hranilnicam, klerikalci bolj po tihem, pucljevci pa kar javno. Ko ie tak radičevec brusil jezik, češ, da se je pri Slavenski banki slabo gospodarilo, ga je neki zborovalec vprašal: «Kaj nam to mar? Če je kdo kriv, ga naznanite sodišču in tožite za škodo, če je kaj imate. Povejte nam raje. kaj ste Vi in Vaš Pucelj storili za kmeta in obrtnika,» To vprašanje ie govorniku zaprlo sapo, ker ni vedel, kaj bi bil Pucelj za kmeta storil. Kaj je resnica o Slavenski banki? L. 1921. so zagrebški krogi pridobili nekatere premožnejše Slovence, da so se jim pridružili pri ustanovitvi banke. Skraja so posli prav dobro uspevali. L. 1922. je bil velik dobiček. Ko pa je začel dinar rasti, so nakupljene hiše in udeležbe na podjetjih začele izgubljati na vrednosti. Da se utrdi, je zavod iskal zaslombo pri pariški velebanki, ki je sčasoma vse poslo- vanje vzela sama v roke. L. 1924 in 1925. je pariška banka izrinila večino Slovencev iz uprave in za glavno delničarko pridobila Trboveljsko premogokopno družbo. Razpletla je veliko mrežo za pridobivanje vlog v Sloveniji; ko pa so se pojavile predvsem radi propadanja industrij precejšnje izgube, je tuja banka sebi zastavila glavne vrednosti Sla-venske banke in jo pustila pasti. Pamet veli. da v taki nevarnosti vsi udeleženci skupaj drže in rešijo čim več. Pri nas pa so radičevci, ki so na vladi, kakor gosenice skočili na bolno telo in delajo na to, da bi šla banka v konkurz. Računajo, da se bo pri tem mnogo zaslužilo za njihove advokate, ljudje pa bodo nezadovoljni, in to nezadovoljnost bi radi politično izkoristili Zato so začeli širiti laž, da so demokrati zavozili banko. Znano je. da so radičevci sami že 1.1924., še bolj pa 1.1925., z velikim veseljem poročali, da so iz banke vrženi v?! demokrati. Id res, banka je že tedaj, zlasti pa 1.1925, z velikimi zneski podpirala radikale in radu'nvr<> vboiu proti demokratom. Pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je ista banka nabirala in oddala glasove za radičevce in proti naprednim kandidatom. Kot glavni «dokaz» za svoje napade navajajo radičevci, da je v začetku 1.1923 banka od čistega dobička podarila za kulturne in politične namene demokratom dva zneska. To bi ne bilo nič slabega, ker povsod denarni zavodi, če imajo dobiček, lahko kaj darujejo po sklepu upravnega odbora. Tako je bivša SKS s pomočjo dr. Žerjava 1.1920 dobila iz blagajne Jadranske banke velike vsote, pa se proti temu gospodje od bivše SKS nič ne pritožujejo, četudi je ista banka že leto dni nato zabeležila velike izgube. Pokojni g. Legvart je iz «Impexa», oziroma Slovenske banke dal podporo g. Puclju, ko je njegova družba imela velike posle radi volov iz nemških reparacij baš z ministrstvom kmetijstva in je bil isti g. Pucelj kot minister odločujoča oseba. Pa se radičevci proti temu nič ne pritožujejo. Najbolj pa je pri tem važno, da je Slavenska banka oba poklonjena zneska dobila nAzaj, ker je pozneje tp zahtevala pariška banka z izgovorom, da noče očitka, da je «politična». Radičevci to dobro vedo, ker je vse to v knjigah, ki jih imajo v rokah. Seveda oni o tem molče. SDS ni imela z banko nikoli nobenega posla. Kdor kaj drugega trdi, je lažni k. To je resnica v zadevi Slavcnske banke. Radičevci pa so začeli izpodjedati tudi naše izvrstno delujoče in popolnoma varne hranilnice, in to iz gole hudobije. Očitajo z lažnivimi številkami, da bo ena ali druga hranilnica kaj izgubila pri Slavenski banki. Ako bi tudi bilo kaj res na stvari, s tem hranilnica še ni ničesar kriva in tudi propadla ne bo. To .se lahko vsakomur zgodi in kam naj gredo hranilnice z denarjem, kolikor mora biti tako rekoč vsak dan razpoložljivega, če ne v banke! Dale so v vsako banko nekaj. Hranilnice pa so dovolj močne in ni nobene nevarnosti zanje. Tak lopov, ki laže o hranilnicah in bega ljudi, zasluži zapor kot navaden zlikovoc. Hranilnice bodo pač morale za isti znesek izterjati od svojih dolžnikov posojila, kolikor ga rabijo za izplačilo vlog. Kam pa bosta šla kmet iii obrtnik, če bosta morala čez noč vrniti posojilo? Tedaj ju SKS ne bo hotela poznati. Bivša SKS, ki se je zlasti v kamniškem okraju te dtii odlikovala v rokovnjaštvu proti hranilnicam, je na svoi grob s tem dejanjem še postavila kamen z napisom: «Tu leži SKS, katera je ob svoji smrti še skušala zažgati in razdreti slovenske hranilnice, ki so steber našega gospodarstva.* Politični pregled Uzunovičeva vlada, ki je bila sestavljena dan pred Božičem, živi v trajni krizi, ker ji ne zaupajo niti radikalski poslanci. Ne-volja napram njej se je najbolje pokazala na seji radikalskega poslanskega kluba. Seja se je vršila na dan pred novim letom in je potekala jelo burno. Uzunovič je moral požirati hude očitke, a ko je končno zahteval, da naj radikalski poslanci brez podrobnih razgovorov izrečejo novi vladi zaupnico, je ogorčenje doseglo višek. Pri glasovanju je bilo navzočih 97 poslancev, toda le 66 jih je glasovalo za zaupnico vladi, 21 pa jih je bilo proti, dočim se jih je 7 odpravilo iz dvorane, ne da bi oddali glas. Po tem glasovanju sta dva ministra (Simonovič in dr. Miletič) izjavila, da zopet odstopita, a se je končno stvar le obr nila tako, da še nadalje ostaneta v vladi. Če je takšno razpoloženje v radikalskem klubu, ki naj bi bil hrbtenica vlade, kako si naj tedaj upa nova vlada stopiti pred Narodno skupščino! Razumljivo je torej, zakaj je krat-komalo odgodila sejo Narodne skupščine ter jo bo sklicala šefe po volitvah v oblastne skupščine, ki se, kakor znano, vršijo 23. t. m. V splošnem je radi odgoditve Narodne skupščine in radi pravoslavnih božičnih praznikov, ki potekajo te dni, nastopilo v Beogradu premirje. Politično gibanje je preneše-no na deželo, kjer se povsod vrši živahna agitacija za oblastne volitve. Po Sloveniji razlagajo klerikalci, zakaj niso mogli v vlado, in v nedeljo je sam dr. Korošec na Vrhniki široko in debelo opisoval, kako so ga radikali pri sestavljanju sedanje vlade vlekli za nos. Najzabavnejše pri celi stvari je seveda to, da se klerikalci sami ne »zavedajo, da njihovo jadikovanje vzbuja le zasmeh. Slovenski volilci že vedo, kako bodo obračunali z njimi. Čvrsto in nezadržno napreduje naša Samostojna demokratska stranka. Naš voditelj g. Svetozar Pribičevič je v nedeljo govoril na treh velikanskih shodih, in sicer v Varaždinu, Malincu in Čakov-cu, kamor je prišlo tudi precej slovenskih demokratov, posebno iz Prekmurja. Okrog deset tisoč ljudi, večinoma samih hrvatskih kmetov je torej v nedeljo poslušalo Sveto-zarja Pribičeviča in druge naše prvake. Nepopisno navdušenje je svedočilo, da SDS napreduje povsod in da si je lahko gotova zmagovitih uspehov ne le pri sedanjih oblastnih volitvah, marveč tudi pri volitvah v Narodno skupščino, ki bodo letos slej ali prej spet prišle na vrsto. DOLNJI LOGATEC. Dne 26. pr. m. je preminul po daljši bolezni tukajšnji trgovec g. Pavel Poženel. Mož je bil vseskozi vrl naprednjak in navdušen Sokol. Njegova so-zas!tiga je, da imamo v Dolenjem Logatcu svoj dom. Istega dne je umrl v Kranjski Gori g. dr. Otmar Oblak, tukajšnji domačin. Tudi on je bil odločen naprednjak, Sokol in zdravnik našega vodje g. dr. Žerjava. Da sta bila oba pokojnika čislana in spoštovana, sta dokazala njuna pogreba, katerih se je udeležilo nebroj občinstva. Pri obeh je sodeloval Sokol s svojim pevskim zborom. Bodi obema domača gruda lahka, preostalim naše sožalje. — Ker bodo v najkrajšem času oblastno-skupščinske (23. t. m.) in pri nas tudi občinske volitve (6. februarja), se nam obeta luid volilni boj. Na novega leta dan se je vršil tu javen političen shod, na katerem je govoril sam g. dr. Anton Korošec. Shod je bil slabo obiskan ter je klaverno uspel. GORNJI LOGATEC. O ti preljubo krščansko časopisje, kako strašno moraš biti dolgočasno, da ti morata prižnica in spovednica delati reklamo, pa te ljudstvo še ne mara. Kako vse drugačna je naša «Domovina», ki si krepko krči pot med najširše sloje brez tuje pomoči, navezana sama nase in na svoje zveste sotrudnike. Zaman je vaš trud, gospoda SLS, mi gremo naprej, mi strelci kot Bog pred Izraelci. Posvetite svoje moči hvaležnemu poslu! — Razlika med klerikalci in SDS je velika. Prvi nimajo svoje lastne volje, vse gre le na komando, pri naprednjaklh se vrši vse po medsebojnem dogovoru. Mi sma postavili kandidate za občinski odbor na javnem shodu, za oblastne volitve na srezkem sestanku. Naši kandidati prirejajo javne shode. Klerikalci so hoteli za občinski odbor kar prisilno določiti kandidate, pa so se jim vendar somišljeniki uprli, da niso hoteli podpisati kandidatne liste. Klerikalni kandidati za oblastne volitve so se predstavili na zaupnem sestanku. G. Oblak se je bal vprašanja, zakaj ne napravi cestnih svetiljk v Gorenji vasi, četudi ga županstvo priganja že mesece. Zato bomo volili drugo skrinjico, ki jo vodi g. Poljanšek iz Žirov! — Silvestrov večer v Sokolskem domu je bil zelo živahen. Pozdravljamo novo igralsko moč! VRHNIKA. Prihodnjo nedeljo 9. t. m. se vrši predavanje v «Jantarju». Predaval bo g. dr. Sto-ian Bajki o osnovali 20. stoletja. S tem predavanjem bo začel g. predavatelj s skupino štirih zanimivih predavanj, ki se bodo vršila počenši z nedeljo 9. t. m. še tri nadaljne nedelje. Začetek vsakokrat ob 3. popoldne, in sicer točno. Agitt-rajte od osebe do osebe, da bodo ta velezanimiva in poučna predavanja obi'no obiskana. Predavanje se vrši nepreklicno ob vsakem vremenu. VRHNIKA. Brali smo že v «Domovini» in tudi drugih listih, kako je kandidat SLS za oblastne skupščine g. Josip Brenčič z Vrhnike v vojnem času rekviriral kmetom poljske pridelke. Noben list pa dosedaj še ni ničesar omenil o gospodarstvu oskrbništva našega trga, kateremu načeluje g. Brenčič že več let. Ne bomo se spuščali v podrobnosti tega gospodarstva in v podrobnosti gospodarstva bivše kmetske senene zadruge, katero je vodil tudi g. Brenčič v korist kmetom več let, ampak za enkrat le z močnimi žeblji pri-bijemo čisto resnico, da so vsi dosedanji oskrbniki našega trga (g. Mayer, ki je bil oskrbnik nad 30 let) že nad 50 let razpoložili potom županstva davkoplačevalcem vsakoletne »skrbniške račune javno na vpogled. Le g. Brenčič je to javno razpolaganje računov takoj pri nastopu Anton Stražar: Iz življenja škocijanskega mežnarja (Konec.) Ob slovesu jc Tomaž dejal Robidovcu: «Kar brez skrbi bodite, očka! Še jutri grem k temu fantu v Nevlje in mu vse povem. To vam rečem, da bodo Podgoričani kar zeleni od jeze. Vsi pridejo lahko skupaj, da bodo videli tisočak!» Točno ob eni uri popoldne na domenjeno nedeljo je škocijanski mežnar privedel ženina k Robidovcu. Postavni tridesetletni fant je bil takoj vsem všeč — najbolj pa presrečni Robidovčevi Micki. Zakaj bi tudi ne ugajal, saj je bil mlad, zal in lepo opravljen: črn klobuk, irhaste hlače, pa lep zelen žametast telovnik s svetlimi gumbi, z debelo srebrno verižico z obeskom velike konjske glave. Robidovčevi so ženina sprejeli z največjo častjo; enako tudi mežnarja Tomaža. Sedli so za veliko mizo, ki je bila pogrnjena z lepim rožastim prtom. Seveda so sedli k polni mizi. na kateri je bilo na velikem lesenem krožniku narezano suho svinjsko meso. Poleg je bila potica in dva bokala vina. Živahno govorjenje jt kmalu privabilo več podgoriških otrok, ki so radovedno.in poželjivo oprezali skozi okno in so se jim sline cedile zaradi dobrot, ki so jih videli na mizi. Robidovčevi Micki je govoril zgovorni mežnar, ko si je že z vinom dovolj namazal jezik: «No, Micka, ali ti bo všeč ta moj prijatelj Jaka? Mislim, da ti ugaja. Glede denarja sem Jaki že povedal, da ne bodo imeli Podgoričani kaj govoriti.* Hišna vrata so se odprla in kakor nalašč je vstopila k veselim ljudem Klepetčevka iz sosednje vasi. Prišla je z izgovorom, da kupuje jajca in maslo. Mežnar Tomaž je ob prihodu te ženske takoj pod mizo dregnil z nogo ženina Jako in mu zašepetal: «Jaka. sedaj pa pokaži, da imaš res tisočak!« Jaka je to takoj storil, segel jc v žep, in potegnil venkaj lepo rejeno usnjato dc.;arnico, jo odprl in zložil na mizo deset stotakov: «Da ne bodo ljudje v vaši vasi mislili, da j so me same besede, vam pokažem, koliko imam denarja. Kakor vidite, imam cel tisočak. Ako je vam prav, gremo k notarju.« Klepetčevka jc zijala od samega začudenja, ko je videla toliko denarja. Kar ni ! imela več obstanka. Ni minulo pol ure zatem, pa so že po vsej vasi vedeli, kako bogati ženin je prišel k Robidovcu. Šele na večer sta odšla Tomaž in ženin Jaka od Robidovca; spremljala sta ju tudi Robidovec in nevesta Micka, ki je hodila vsa srečna ob strani ženina. Tekom dveh tednov je bilo vse izvršeno: snubitev in ženitev. Tako hitro se še ni vršila nobena svatba v vasi, pa tudi take dote še ni imel nihče do tistega časa. Dober mesec po poroki je bilo. Pod-goričanom se je zelo čudno zdelo, čemu neki je mladi Robidovec prodal v najlepšem gozdu še nedorasle smreke. Pa ta reč je prišla kmalu na dan. Mežnar Tomaž in stari Robidovec sta se sešla v Slaparje vi gostilni, pa ga je Robidovec vprašal: «Ti, Tomaž, meni se pa čudno, zelo čudno vidi, čemu je naš Jaka prodal najlepše smreke. Saj ne rabi denarja!» «Veste, očka, ta reč je taka: Vi morate sami pripoznati, da se tisočaki ne pobirajo po cesti ali pa kar z dreves doli stresajo. Vi ste hoteli imeti zeta, da bo imel tisočak. No< pa sem si mislil: Jaz ga bom dobil, da bo imel tisočak, ako ne sam, si ga pa bo za nekaj časa izposodil. Jaka si je izposodil 400 goldinarjev, katere mora sedaj vrniti. A kje jih hoče drugje vzeti kakor v gozdu? Veste kaj, svetujem Vam, da kar lepo molčite o tera, pa se nič ne jezite, saj poznate Podgoričane.» Kaj je hotel bahavi Robidovec; lepo tiho je bil. Ali hoče smešiti samega sebe, zeia in hčer? «Tomaž, ti si od vraga navit. Bog ne daj, da bi bil ti advokat! Aha, sedaj se m; je zjasnilo. Kako si že pel oni večer? Vrane boš jedel, pomije bog pil... «To je dobro, očka, da do konca ne v, mc te zabavne pesmice. Pa je vam tudi ne povem!* «Če mi jo poveš ali ne, ro >eda] sam vem, da si nas vse skupaj dobro potegnil.« Kljub molčečnosti se je vendar sčasoma zvedelo vse. Marsikateri Podgoričan je rek-' staremu Robidovcu: «Vidiš. vidiš, Rob..' vec, škocijanski mežnar pa je dobro ozdra tvojo bahavost!* opustil. Nimamo pomislekov, da bi kandidat SLS in naš oskrbnik g. Brenčič mogoče previsoko zaračunaval prevoznino in dovoznino gramoza in drugih potrebščin našemu oskrbništvu, ker za to delo uporablja že nekaj let svoje konje in tudi svoje otroke. Toda, četudi nimamo proti njemu nikakih pomislekov, vendar ne opustimo radi naših starih šeg. Zato prosimo našega g. župana dr. Marolta, ki se prišteva med zelo natančne župane, da takoj ukrene vse potrebno in iz-posluje, da bodo nam davkoplačevalcem zopet vsako leto javno na vpogled računi oskrbništva trga Vrhnika—Hrib, kakor so nam bili prejšnja leta pod oskrbnikoma g. Mayerjem in g. Ver-bičem. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Božične praznike smo lepo prebili. Na sv. Štefana dan smo bili vSokoIskem domu, kjer je naš Sokol imel prav srečno prireditev s šaloigro «Babilon», ki nudi obilo smeha, katerega ni manjkalo med številnimi poslušalci. Predstava se je prav dobro igrala. Nastopil je zopet enkrat naš stari igralec na odru brat Bizjak, ki je svojo vlogo prav dobro rešil, kar se sme trditi tudi o vseh drugih naših nad vse požrtvovalnih bratih in sestrah. Po igri se je razvila prav prijetna in živahna zabava, ki je trajala pozno v noč. — Na božične praznike in predhodne adventne nedelje je bilo tudi tu v dolini po cerkvah s prižnic grmenja in zabavljanja čez «brezversko» in «pohujšljivo» časopisje. Kakor drugod tako, upamo, tudi tu pri nas v dolini take vse drugam kot v cerkev spadajoče pridige ne vlečejo več, ker ljudje vedno bolj mislijo z lastno glavo. «Domovina» je prav dober in poučen list. Nikomur ne jemlje vere in nikogar ne odvrača od božjih dolžnosti in ne daje nobenega pohujšanja, pač pa vse to pobija in zametuje ter svari bralce pred tem. Zato pa ostanemo pri «Domovini» tudi v tem letu ter jo vsem, ki žele dobrega branja, najtopleje priporočamo. OSELICA NAD ŠKOFJO LOKO. Povodenj je bila tudi pri nas napravila mnogo škode. Hudo je bil oškodovan Iv. Gladek v Fužini, ki mu je voda odnesla velike množine lesa, porušila jez pri mlinu in mu.vse, kar je v pritličju, onesnažila ter! pokvarila, ker je bila voda tako visoka, da je ! tekla v prvo nadstropje. Jakobu Bogataju v Ho-! bovšah je odnesla hišo. Porušena je tudi cesta ! Trebija—Savodenj, tako da je večji promet še sedaj nemogoč. V Fužini se gradi most, da se napravi zvezah cesto Trebija—Žiri. Veliki župan dr. Baltič si je stvar ogledal na licu mesta ter obljubil izdatno pomoč, da se odpre pot iž Savod-nja in Koprivnika, da bodo mogli ondotni prebivalci izvažati les, ki daje edini večji dohodek v teh krajih in tudi zaslužek revnejšim slojem. — Sedaj ob novem letu se je pričela divja gonja proti naprednemu časopisju in se agitira za klerikalni tisk povsod, posebno v Stari Oselici sta se vsipala ogenj in žveplo s prižnice na vse, kar ni klerikalno. Toda mi se tega ne strašimo, ker vemo, da resnica v oči kolje. Zato bomo ostali še dalje naročniki naprednih listov. — Kdor pa hoče čitati dobre knjige, naj pristopi k Vodnikovi družbi, ki je prvo leto izdala zelo lepe knjige, kakor «Pravica kladiva«. V tej povesti je opisano vaško življenje za časa vojne, življenje ljudi, ki so upali, in tudi podlost denuncijantstva, katero se je organiziralo od stranke, ki vedno besediči o krščanskih načelih. — Za oblastno skupščino je postavila SLS kandidata tudi iz Poljanske doline,, in to na zadnje mesto. Vodstvo SLS torej ne računa na posebno veliko število glasov v naši dolini. Ako hočemo, da bo oblastna skupščina res dela zmožna, volimo može, ki imajo veselje do dela in ki so voljni zastopati koristi volilcev Taki možje kandidirajo na listi SDS, katere skrinjica je druga in v katero bomo spustili Vroglice. GORJE PRI BLEDU. Na praznik sv. Štefana se je vršil v tukajšnjem Orlovskem domu voVJni shod SLS, na katerem je poročal g. Jakob Jan. kandidat za radovljiški okraj. Shod je bil dosti' dobro obiskan, ker je bilo nad polovico zboroval-cev iz nasprotnih taborov. Govornik je dolgovezno razkladal pomen volitev v oblastne skupščine, hvalil na vso moč delo prejšnjega deželnega zbora, toda v svoji gorečnosti za «resnico» je popolnoma pozabil povedati, kateri možje so storili kranjski deželi, posebno pa gorenjskemu delu, največ dobrega. «Pozabil» je tudi navesti sijajne uspehe poslancev SLS po vojni v naši državi, kar je prav čudno. Gorenjci dobro vemo, kateri možje imajo za naš kot največ zaslug, vemo, kdo nam je izposloval elektrarno Završ-nico, vodovod za Bled in okolico, kdo je izposloval Podholmcem podporo za izboljšanje hle- vov, ki je bil med prvimi deležen g. Jan, zato nam njegove besede ne bodo mešale glav. Vemo tudi, da danes SLS te može zametuje in jih preklinja, ne sramuje pa se bahati z njihovimi deli. Ob žalostnem aplavzu je govornik skončal, predsednik se mu je zahvalil in pozval nasprotnike k besedi. Zaradi «pomankanja» časa pa je določil vsakemu le po tri minute. Seveda to ni obveljalo. K besedi sta se oglasila- dva nasprotnika, ki sta izvajanja g. Jana temeljito razčistila. Velik trušč je nastal, ko so hoteli vzeti besedo socija-listu, ki je potem lahko dalje govoril. Ko je nastopil drug govornik, je trušč pojenjal in vsi so odobravali njegovo obsodbo poslancev SLS. Naravnost osmešil pa se je s svojim nastopom naš g. kaplan. V svojem zanosu, toda ne v korist vere, kar bi bilo od njega pričakovati, je skočil na mizo, udarjal z nogami po mizi in vpil menda iz jeze, ker se pred njim ni vse treslo in ker pred njegovo besedo ni vse padlo na ko4ena. Nismo še videli g. kaplana, da bi se bil kdaj s takim navdušenjem potegoval za vero. Shod je minil za klerikalce zelo klavrno. Gotovo nas je mnogo odšlo s shoda s trdnim sklepom, da ne bomo nikdar več volili klerikalcev. JARŠE. Državno oblastvo naj se enkrat potrudi v grobeljsko cerkev in naj tam zavaruje svetost kraja, ker tukajšnji gospodje duhovniki izrabljajo cerkev za svoje politične cilje. Ne samo, da nedeljo za nedeljo grmi s prižnice proti «Jutru», /Slovenskemu narodu« in «Domovini», ker le ti so jim trn v peti, čeprav ni v njih niti črke zoper vero, temveč nalepljajo tudi lepake ta klerikalne politične shode pod cerkvenimi obaki. Če je to tudi sredstvo za povečanje spo-štoviflja cerkvenih prostorov, dajemo gospodom v pren^slek. Ali se to ne pravi, v cerkvi vzgajati v IjuGeh slepo sovraštvo zoper vse, kar ni v klerikalnem loncu? VIŠNJA GORA. Torej kandidate imamo za oblastne volitve. Prideta pa v poštev le SLS in SDS (nosilec g. L^vic iz Litije). Kako je zašel g. Beršnjak na radičtvsko listo, temu se vsi čudijo. Vsi smo ga imeli dosedaj za naprednjaka. Ker je vsak zanj oddani x\as izgubljen in proč vržen, bi bilo pač najbolj p^teno, da se javno odreče kandidaturi in pozove -volilce nekdanje SKS, naj vsi oddajo glasove g. L%^yicu iz Litije Pa vkljub temu so se vendar prav dobro razumeli pri Robidovcu. «Vidite, očka, kako je vas zopet eden potegnil!« Sko^o enake starosti kakor škocijanski mežnar je živel v Zahribu Zajčev Lukež. To je bil siromak, pa ne radi denarja, saj je imel dobro, nezadolženo kmetijo. Naš Lukež je bil siromak le zaradi svoje ljubosumnosti in lahkovernosti. Ce je kdo le malo več besed govoril z njegovo ženo, že je Lukež divjal in jadikoval proti svoji Katrici: «Oh, oh, ti nesrečna žena ti! Ko bi ti vedela, kako te imam rad, a ti mene za mojim hrbtom varaš in se z drugimi meniš!» Sprva je žena jokala in se zagovarjala. Ko pa je uvidela, da ima mož to ljubosumnost prirojeno, je s posmehom odgovarjala možu: «Res je, Lukež, druge imam, druge. Kdo bo pa vedno imel rad le enega! Saj imaš tudi ti druge.» Lukež je običajno prisegal, da naj takoj umrje, ako ima ljubezensko razmerje s kako žensko. Navadno mu je žena na take ali podobne besede odgovorila: «No, vidiš, ako si ti poštenjak, sem jaz iudi.» S tem sta vselej to zadevo lepo poravnala in presrečni mož je objemal svojo ženo bolj goreče kakor kak mlad fant. Druga napaka njegova je bila lahkovernost. Koliko je ubogi mož pretrpel radi tega! Razni navihanci so mu nagajali, kolikor so le mogli. Skrivali so mu razno orodje in ko je Lukež to zapazil, je takoj zagnal krik : «Spet sem okraden! Oh, ti moj Bog ti, kaki so ljudje!» Največ opravka poleg Lukeževe žene so imeli bližnji lukovški orožniki. Skoro vsak teden je bil Lukež pri njih s kako ovadbo. Lukeževi križi in težave so bili dobro znani tudi škocijanskemu mežnarju, ki mu je enkrat tudi pošteno zagodel. Ob ajdovi setvi je bilo, Lukeža je pošteno grelo, ko je na njivi popravljal brazde po oranju, preden bo sejal ajdo in jo zavlekel z brano. Ko je bil z delom gotov, je šel na konec njive, kjer se je pričel gozd in se prav udobno zleknil v hladno senco. Čakal je namreč na sina Andrejčeta, ki bo prignal konja, da bosta vlačila z brano. Utrujeni Lukež je kmalu zaspal. Slučaj je nanesel, da sta mimo prišla škocijanski mežnar in Jernej Fajdiga z Gradišča. Fajdiga je baš mislil ogovoriti Lukeža, kar pa je preprečil mežnar. «Veš kaj, Jernej, Lukež spi, a tamkaj pri smreki je prislonjena brana. Dajva mu jo potegniti v drevo, nato se pa skrijva, bova videla, kaj bo napravil.» Prav hitro sta izvršila svojo nagajivost, nato se pa skrila v gosto grmovje. Sin Lukežev je prignal konja in zbudil očeta. Ta je vstal, da stopi k smreki po brano. Toda gorje, brane ni bilo nikjer! «Joj, joj, Andrejček, zopet me je okradel kak preklet lump. Samo malo sem zadremal, pa je že šel z brano kar pri belem dnevu! Andrejček, ali nisi nobenega'človeka nikjer videl?« i «Nobenega, oče!» «Ostani kar tukaj, jaz grem v Lukovo javit orožnikom tatvino.» Zaman je sin prigovarjal očetu, naj ne hodi, Lukež je kar dirjal proti bližnji orož-niški postaji. Andrejčetu ni kazalo drugega, kakor da je odšel s konjem domov. «Jernej, sedaj pa vidim,» je menil mežnar, «da je Zaje čisto slep, ko ni videl brane, ki je visela nad njim v smreki. Saj se skoro vsa vidi ven iz vej. Najbolje za naju bo, da se zgubiva hitro proč, sicer se bo še nama kol-calo, če naju lukovški orožnik zaloti tukaj.* Navihanca sta odšla proti Lukovici. Odločila sta se, da se bosta v Slaparjevi gostilni malo pomudila, da bosta zvedela mogoče še isto popoldne izid svoje navihanosti. Ni pretekla ena ura za tem, ko je prav slabe volje prišel v gostilno orožnik Krivec. Z velikim robcem si je brisal znojno čelo. - «Blagor vama, ki sta tukaj v senci, a jaz sem baš zdaj napravil neumno pot. Ta Zaje iz Zahriba je popolnoma prismojen!« Žejni orožnik je krepko potegnil iz vrča pivo in nadaljeval: «Ta prismojeni bedak je pritekel na našo postajo. Čeprav že dobro poznamo tega pri-smojenca, je vendar mene spravil s seboj. Ko sva prišla na kraj, kjer je imel pri smreki pri-slonjeno svojo bran#, sem jaz pazljivo gledal na vse kraje, kam bi jo kdo odnesel, in sem se ozrl tudi malo kvišku. En sam pogled je zadostoval. Ugledal sem brano obešeno v smreki. Trikrat zaporedoma sem se prav sladko oridušil, prav pošteno sem ozmerjal (3. skrinjica). Tako bodo storili tudi vsi drugi kmetje, obrtniki, trgovci in delavci, ki kaj drže na napredno prepričanje. TEHARJE. V celjski javni bolnici je umrla 27. decembra 1926 v starosti 28 let po kratki in mučni bolezni gdč. Mici Krajnčeva. Pokojnica je bila izredno marljiva mladenka. Pogreb iz bolnice v njeno rojstno župnijo na Teharje je pričal, kako je bila pokojnica čislana. Mirno počivaj! PODGORJE. Pri nas je »Domovina« zelo razširjena in se še bo širila, ker delujemo vsi stari »Domovinci« za razširjenje tega priljubljenega lista. — Sedaj Vam pa še moram poročati o žalostnem dogodku, ki se je zgodil na sveti večer. Ko so namreč minile polnočnice, so se splavili fantje v gostilno, kamor sta prispela tudi dva fanta od podružnice Sv. Duha. Kmalu je prišlo do spora med njima in domačimi fanti. Končno se je razvil pretep. Vsaj na sveti večer naj bi fantje opuščali to grdo razvado popivanja, ki običajno vedno dovede do prepirov in pretepov. ZABUKOVJE PRI SEVNICI. Po dolgem času zopet par besed iz našega zapuščenega kota. Že je preteklo mnogo časa, odkar je zvonik, katerega je uničil požar, zopet za silo dogotovljen, a smeti, odpadki od lesa, ogorela pločevina in druge stvari so še vedno razmetane krog cerkve in župnišča. Čas je že, da se napravi red okoli cerkve in župnišča. — Nadalje naznanjamo, da smo imeli na starega leta dan licitiranje sedežev v cerkvi. Gospoda ključarja sta hotela, da se sedeži oseb, ki se ne nahajajo več v naši fari, prodajo v korist cerkve. Ta predlog je bil všeč vsem pričujočim, ne pa g. župniku. Mislimo pač, da naj plača vsakdo, ki hoče sedeti. SV. KRIŽ-ROGAŠKA SLATINA. Na paznik sv. Štefana se je pri deseti maši slišalo »ialo tega, kar spada v cerkev. Gospod kapla-' ie porabil prižnico v agitacijsko svrho za k^rikalno časopisje in za svojega Orla. Tega -seveda ni mogel storiti brez napada na napredke institucije, zlasti na Sokola. Tukaj je navad*, da hodi duhovščina za sv. Tri kralje od hi^ do hiše blagoslavljat kruh. Napovedal je z* to priliko kontrolo nad časopisi, ki se čita^ med ljudstvom. Priporočal je klerikalne ča^Pise ter napovedal boj naprednim, posebno Možek: «Najbrž isto, kar bi storila ti, že bi jaz umrl.? Ženka: «No, zopet dokaz, kakšen lopov si...» Ivan Albreht: Cucek in Bucek in kar je bilo vmes i. Ker sem tako vajen izza mlada, mi ne da žilica miru, da bi molčal, ampak moram pripovedovati. Če pa že človek pripoveduje, se mu včasih vrine tudi kakšna okrogla vmes. Mislim celo, da to ni nič hudega. Saj pravi tudi pregovor, da ima veselega človeka rad Bog in ljudje. Jaz temu še vedno verjamem, dasi so dandanašnji ljudje doberšen del veselja pregnali od sebe. Meni se zdi, da je to nam vsem skupaj žal in da se še vsi prav radi spominjamo tistih starih časov, ko smo se znali res smejati. Saj ti časi niso niti daleč, le naš spomin je precej rešetast in vsakdanje skrbi in nadloge nas tako tarejo, da se nam godi čisto tako, kakor pravi tista pesem: «'z ur so dnevi, 'z dni so leta, let in dni pa konca ni —» Morda je res bilo že tudi nekdaj življenje bolj resno in trdo nego si danes mislimo, toda človek je že pač tak, da se minulosti spominja najrajši in v prvi vrsti po njeni solnčni, vedri strani, čisto gotovo bodo tudi naši sodobniki, ki so pred leti kot mladeniči okušali strahote in bridkosti svetovne vojne, nekoč pripovedovali svojim vnukom, koliko veselega in zabavnega so doživeli na bojnih poljanah. Zakon narave je tak, da bridkost kmalu obledi in umrje v spominu, medtem ko spomin na vesele trenutke ne zapusti človeka do groba. In kakor mati narava dokazuje nepojmljivo modrost v vseh svojih zakonih, tako jo tudi v tem. Samo pomislimo, kaj bi bilo s človeškim rodom, če bi se vsaka mati po prvem otroku spominjala zgolj nadlog in bolečin?! Povesti o desetem bratu in pesmi o hčerki-desetnici prav gotovo ne bi priznali, podrobnejši odgovor pa si bo vedel dati na zgorajšnje vprašanje vsak čitatelj sam ... Ker je tedaj tako, da je včasih šegavost primerna in vedrost često celo potrebna, naj bo tudi meni dovoljeno seči enkrat malo nazaj v tiste čase, ko sta živela zaveznika. Cucek in Bucek, dva prijatelja po mili božji volji. Prijazni bralci in zlasti brhke bralke naj mi oproste te skromne uvodne besede in naj mi, kar jih še posebej prosim, tudi ne zamerijo, če bi mi med pripovedovanjem zdrknila kakšna bolj kosmata z jezika. «Skozi eno uho noter, skozi drugo ven!» naj si mislijo, pa bo zanje in zame prav.--- Brenkova Katra je bila trikrat omožena. Od prvega moža je prejela v sladkem zakonskem jarmu marsikako po grbi; kajti dedec je bil skoro neprenehoma pijan. Katra je bila sicer pridna in pametna ženska, toda mož jo je odlikoval za vse lepe čednosti samo s pretepanjem. Bog ie menda videl, da tako ne gre, pa je zapored poklical prvega in drugega otroka iz tega pohabljenega zakona k sebi, nazadnje pa je poslal svojo deklo — belo smrt še po Katrinega pijanega moža. človek bi si mislil, da je bila Katra za to uslugo ne-besom hvaležna, v resnici je bilo pa čisto narobe. Tako je jokala pri pogrebu, da se je vsem ljudem smilila. Na vse mogoče načine^ vsem mladina, vzbuja iz splošnega mrtvila. Po prireditvi je bilo slišati, da si ljudje žele zopet kaj takega. Torej še enkrat lepa hvala prireditelju in igralcem. Na skorajšnje svidenje na zibiškem odru! SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Uredništvo »Domovine« izjavlja, da gospa Etna Planinškova ni z dopisi od Sv. Štefana v nobeni zvezi, še manj je dopisnica našega lista. ŠMARJE PRI JELŠAH. Dne 12. t. m. bo imel naš Sokol redni občni zbor, na katerem se bo dopolnil stari odbor zaradi odhoda nekaterih Članov. ŠMARJE PRI JELŠAH. Takoj po preobratu se je ustanovila tukaj na strogo klerikalni podlagi Kmetsko konzumno društvo za ves okraj. Po pravilih tega društva bi bili smeli prodajati in kupovati samo tisti člani, ki so plačevali delež in članarino. Društvo pa je šlo dalje: kupovalo in prodajalo je tudi takim, ki niso bili člani. Ker društvo ni plačevalo obrtnega davka, je tudi lažje blago prodajalo ceneje, kakor drugi trgovci. Zato so začeli kmetje in delavci iz šmarskega okoliša pristopati k društvu ter članarino plačevati. Seveda tega niso premislili, da morajo prav za prav s članarino poravnati, za kolikor ceneje dobe blago. Društvo je, kakor rečeno, prodajalo in kupovalo tudi od takih, ki niso bili člani, zaradi česar je bilo že večkrat kaznovano. Da se temu izogne, je svoja pravila spremenilo ter prosilo za prosto trgovino, kar se jim je tudi dovolilo. Poslovodja je baje zadostno trgovsko naobražen in vrši tudi predavanja v Katoliškem domu tu v Šmarju. Če bi bilo po pravici, bi morali biti vsi člani tega društva udeleženi tudi pri dobičku, kar se pa ni zgodilo. V primeru izgube bi pa morali biti soudeleženi. Ker ima sedaj društvo prosto obrt, oziroma trgovino, je v interesu vseh članov tega društva, da zahtevajo povračilo članarine. Zdaj lahko vsakdo tam kupuje. Zaradi davkov in drugih trgovinskih neprilik bo pa moralo društvo svoje blago dražje prodajati kakor doslej. Zgodi se, seveda, lahko, da se bodo morale sedaj nekatere vrste blaga še dražje prodajati kakor v drugih trgovinah. Kdor ne zahteva povračila članarine, Je v primeru primanjkljaja dolžan soprispevati. SV. MARTIN PRI VURBERGU. Dopisniku v zadnjem »Slovenskem gospodarju* odgovarjam naslednje: Da sem bil pri zadnjem Trojnerjevem požaru popolnoma na mestu s svojim gasilnim društvom, mi je bilo vsestransko priznano celo od njegove stranke. Če pa tak mlečnik od SLS ni prišel na lice mesta k požaru, da bi se bil prepričal o našem delovanju, si ni upal tega storiti iz strahu pred nočno temo, da ne bi kdo z njim obračunal. Ta strah mu je bil več nego sosed, ki je gorel. Za brizgalno se pa naj toliko briga, kolikor je za njo prispeval. Gasilno društvo bo že brez njega znalo brizgalno porabiti. Vprašam ga, kaj ima moja kandidatura opraviti z gasilnim društvom. Zeli mogoče biti moj namestnik? Najbolje bo za njega, da pusti naše društvo čisto pri miru, ker drugače mu bomo morali pogasiti še njegovo gostobesednost, ali pa mu podeliti šaržo, katere še dosedaj ni bil deležen. Kar se tiče moje osebe, mu samo povem, da še nisva poravnala starega računa. Svetujem mu, da me pusti čisto na miru, ker bom sicer prisiljen pisati o njem in njihovem županovanju. Dne 23. t. m. bomo pogasili njegovo gorečnost. — JankoKostajnšek. PREČNA. Volitve v oblastno skupščino so pred ^Jurmi. Mi bomo šli s ponosom na volišče, ker imamo kandidata "domačina v osebi g. Rudolfa Faleskinija. Vsi ga poznamo kot dobrega kmetskega gospodarja in vzornega obrtnika. Kako je spoštovan, dokazuje dejstvo, da je že dolgo vrsto let občinski svetovalec. Nekaj časa je bil tudi župan, a se je zahvalil za to mesto radi zaposlenosti. V komisiji za odmero davkov je bil vedno mož na svojem mestu in pomagal, kolikor je le mogel, kadar je komu trda predla. To vedo tudi Novomeščani, zato pa bodo spustili kroglice v tretjo skrinjico, saj kandidira poleg Faleskinija tudi novomeški obrtnik g. Filip Ogrič. FRAM PRI MARIBORU. V soboto 1. t. m. je sklicala krajevna organizacija SDS v Framu volilni shod, ki se je vršil po rani maši v prostorih ge. Turnerjeve. Predsednik g. Černej je predstavil g. Finžgarja, nosilca naše liste za srez Maribor desni breg in nar. poslanca dr. Pivka, ki je nato podal poročilo o političnem položaju. G. Finžgar je govoril o pomenu volitev v oblastno skupščino. Shoda so se udeležili razen naših 1 pristašev v lepem številu posestniki s Planice in tudi možje od SLS in socijalisti. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Imeli smo letošnje božične praznike zelo žalostne, kajti imeli smo kar štiri mrliče. Ena ženska in en moški sta umrla naravne smrti, a ena ženska in en moški nasilne. Ženska je bila ubita od moža, moški pa ustreljen od lastnega sina. Kam bomo prišli? Naša fara je na zelo slabem glasu, a sedaj bo še bolj zaradi tega grozodejstva. VELESOVO. Vsi se pritožujemo nad davki, ker so tako visoki. Še bolj pa nas je strah teh groznih pogostih požarov, ki se širijo okoli nas po Gorenjskem. Pa še nekaj prav zanimivega. Farani radi opravljamo, čeprav radi čitamo «Do-movino», ki govori resnico, ob nedeljah svojo versko dolžnost, toda eno zadnjih nedelj pa nismo bili prav nič pri maši, še manj pa pri pridigi; vsaj moralo se nam je tako zdeti. Gospod župnik Bre-šar se je morda zmotil in je mislil, da ni bil na prižnici. Glas ima res prav močan, toda to nedeljo ga je pa tako prevzelo, da si je še brisal pot z obraza. Cela pridiga so bili brezverski časopisi. Prav nič nismo slišali besede božje. Več škode naredi brezverski časopis kakor pa vsi požari, ki groze sedaj po Gorenjskem, zatorej le ven iz hiš s takim časopisjem. Dejal je tudi, da ve za vse take hiše, kjer se čitajo brezverski časopisi. Razjezil se je tako, da bi ga lahko slišal vsakdo še zunaj cerkve. Če bo šlo tako naprej, bomo pa hodili v sosednje fare. Ker mu za Mohorjevo družbo najbrž manjka članov, se je obregnil tudi ob Vodnikovo družbo, ki pri nas še ni razširjena,pač pa se širi. Le tako naprej! Kmalu bemo videli, kdo bo na vrhu. Prispevki za zvonove in bera so pa dobri tudi od tistih ljudi, ki čitajo «Domovino». Gospod škof mu bo sedaj gotovo v dobro štel, ker je začel tako propagando za «Domovino». «Domovina* pove kar naravnost in po pravici ter ni bila še nikdar proti veri, zatorej jo bomo čitali še naprej, ker le »Domovina« je za nas. — Velesovčan. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! je klicala in vabila rajnega, naj jo vsaj še enkrat pogleda, se ji še enkrat oglasi, pa če jo tudi potem še tako pretepe! Ljudje, kakor pač so, so jo nekaj časa milovali, potem so se pa začeli njeni žalosti smejati. Samo eden je bil na Doleh, ki je prav razumel Katrino bridkost. Gledal in poslušal je čevljar Štefan Brenk žalujočo Katro, pa si je mislil: «Ako je že tega, ki jo je pretepal, imela tako rada, kako bi ljubila šele mene, ki sem krotak in iz srca ponižen!...» Čim dalje jo je poslušal in ogledoval, tem mehkeje mu je bilo pri srcu. zlasti ko je še opazil, da hrani mlada vdova skrivnost novega življenja. Nekaj časa se je obotavljal, ko se pa le ni mogel premagati, je kar na pokopališču stopil k njej. «Nikar preveč ne žaluj, Katra,» jo je tolažil, «saj veš, da ni pomoči. On je prestal, Bog mu daj dobro, nas pa še čaka. Saj pridemo vsi na vrsto...» Ker Katra ni bila premožna, sorodstvo ni moglo pričakovati nič prida sedmine in je prav kmalu odšlo s pokopališča. Tako je bila zdaj sama s Štefanom Brenkom med grobovi in je s hvaležnostjo poslušala njegove tola-žilne besede. r «Oh, Štefan,* je vzdihovala, «ali misliš, da res?» «Bog pomagaj, kakopak!* je mehko ponavljal čevljar Brenk. «Oh, potlej ga bom pa le še videla —* « Jej no, ne smeš misliti samo na to, Katra? Ali ne veš, kako je s teboj? Bog te potolaži, saj vidiš, da bo črviček potreben očeta, ko nride na svet —» «Prav praviš,» je spet zajokala vdova, «zato mi je pa še hujše.« «Kaj ti bo zato tako hudo —» «Oh —* «No, saj so še ljudje na svetu —» «Oh, oh —» «Meni se tako smiliš, da bi kar —» «Oh, ali res, oh —» Štefan Brenk je bil vedno bolj odločen. Spomnil se je celo. da ima Katra svojo bajto, medtem ko mora on prebivati pod tujo streho. Da bi imel on svoj dom, ej, potem bi šele delal in šival. «Katra, če si pametna, ti bom kar povedal —» «Ko mi je tako hudo —» «Boš videla, da ti bo bolje, če si pametna.« Vdova ga je pogledala skozi solze, a čevljar jo je prijel za roko: «Ce hočeš, bi ti jaz pomagal. Otrok bi imel očeta in ti varstvo in tolažbo. Reci, pa se lahko kar brž zmeniva.« Katra si je otrla solze. «Ali misliš?« •Zakaj ne?» «Pa bi res?» cPrav res. Vidiš, bajto imaš, pa ne bi bilo treba hoditi okrog tujih ljudi —» »Samo zadolženo je —» «Bi se že odplačalo!* »In popravil je nekaj —» »Bi se že popravilo!* «Tak misliš kar —?» «Kaj bom čakal, sem dejal, ko vidim, kako je hudo!? Pa sem mislil, no, če si imela rajnega tako rada, ki te je pretepal, bi že tudi z menoj lahko živela —» «To je res —» «No, vidiš!» Odpravila sta se proti domu. Katra ni niti vzdihnila, ko se je poslavljala od moževega groba. «2e mora tako biti,* je dejala. «Božja volja,* je potrdil Štefan Brenk in veselo pomislil, da bo zdaj imel bajto, svoj lastni dom!... Šel je kar takoj s Katro In ji pridno pomagal razdirati mrtvaški oder ter spravljati po hiši vse v tak red, da bi bila čimprej zabrisana za rajnim vsaka sled. Ko sta končala, je Katra prinesla na mizo liter vina in hleb belega kruha. «Še za beračem opravijo sedmino,« je dejala kakor v opravičilo. Štefanu je bilo vse po volji. Kmalu sta se jela pomenkovati tako lepo kakor da sta od vekomaj določena drug za drugega. Ko je čevljar odhajal, sta bila že popolnoma zmenjena, vdova pa ni čisto nič pogrešala svojega prvega moža, temveč mislila samo na dan, ko postane Štefan Brenk njen drugi. Otrok, ki ga je mati Katra dobila v taki zadovoljnosti na svet, ni kazal seve prav nič veselja do smrti. Malo je bilo punčka. Krstili so jo za Liziko. Mati je bila vesela, da bo imela mala očeta, ter jo je skrbno negovala, ljudje pa so njeno veselje in njeno materinsko skrb tolmačili po svoje ter"jeli namigavati. da je rajni že vedel, zakaj je pil. Zlobni jeziki so kar očitno trdili, da je mala Lizika čisto podobna — ne svojemu očetu, temveč očmu. Štefanu Brenku. L gospodarstvo Kmetijski pouk POMANJKLJIVO GNOJENJE S HLEVSKIM GNOJEM. Če so naši pridelki slabši kakor so drugod po naprednih deželah, je temu krivo tudi naše pomanjkljivo gnojenje. S hlevskim gnojem ravnamo še vobee malomarno, in sicer ves čas, dokler nam leži na gnojišču, pa tudi pozneje, ko ga spravljamo v zemljo. Posledica takega ravnanja je naravno slabša učinkovitost gnoja in manjša rodo-vitost zemlje. Ako primerjamo naše gnojenje z gnojenjem po drugih krajih, pa se lahko prepričamo, kako smo pri nas še zaostali in kako smo površni. Ne glede na to, da pridelujemo pri nas vobče slabši gnoj, po eni strani zaradi slabšega krmljenja, po drugi zaradi slabega ravnanja na gnojišču, je tudi ves način gnojenja zunaj na njivah pomanjkljiv in se kažejo te napake v sledečem: 1.) Naše njive polovičarsko gnojimo, deloma premalo in deloma pa neenakomerno. Treba le pogledati na njive,, na katerih ležijo kupčki gnoja ali pa raztrošen gnoj. Ze dlječasno ležanje gnoja v kupčkih je napačno. Kadar pa gnoj trosimo, ga trosimo preveč površno in neenakomerno. Mestoma leži gnoj v debelih kepah in plasteh, dočim ga po drugih prostorih manjka. Gnoj bi morali tako razdeliti in raztrositi, da bi ga ležalo povsod enako veliko in da bi bilo vse površje njive enakomerno zagnojeno. Res, da se s tem zamudimo, toda uspeh je veliko več vreden kakor pa nastala zamuda, oziroma delo, ki nam je zaradi tega narastlo. Površno, na hitro roko opravljeno gnojenje je veliko krivo, da nam daje tako pognojena zemlja slabše in neenakomerne pridelke. 2.) Gnoj podoravamo premalo skrbno in zato pomanjkljivo. To opazujemo posebno takrat, če je gnoj slamnat in premalo zgojen. Hlevski gnoj bi morali za plugom načeloma v brazde potiskati, preden ga s prihodnjo brazdo zakrijemo. To je potrebno zaradi tega, da ga spravimo popolnoma v zemljo in da nam ne gleda ven iz brazd. Le pri gnoju, ki ga popolnoma zakrijemo v zemljo, se nam ni bati nobenih izgub na hlapnih redilnih snoveh. Ako se bomo tudi pri nas lotili tako skrbnega ravnanja in gnojenja s hlevskim gnojem, kakor ga vidimo po drugih krajih, potem lahko pričakujemo, da se bodo tudi naši pridelki obrnili na boljše. ZIMSKO NAPAJANJE MOLZNE GOVEDI. Pri molzni govedi je merodajna tudi pijača, da nam živali več molzejo. Največ vredna je v tem oziru tista rastlinska voda, ki jo sprejema krava v použiti sočni klaji. Zato nam krave ob sočni zeleni krmi največ molzejo. Takrat dobe živali veliko vode že v klaji sami. Vrhu tega. je zelena klaja tudi lažje prebavna in zaradi tega bolj mlečna. V zimskem času učinkuje zelo ugodno razno koreu-stvo, zlasti sočna in sladka pesa. V novejšem času pospešujemo mlečnost tudi s tem, da zapoznelo zeleno krmo kisamo, tako n. pr. zeleno koruzo. Sočna krma zelo pospešuje mlečnost. Močno pa vpliva na mlečnost tudi pijača kot taka. Ni vse eno, ali žival dosti pije ali ne, ali pije ledenomrzlo vodo ali pa postano vodo. Zlasti po naših hlevih, kjer dobiva žival v zimskem času samo suho krmo, je na to paziti, če nam je na večji mlečnosti kaj ležeče. Ledenomrzla voda ni dobra niti zdrava v tem času. Živina je manj pije in zato tudi manj mclze. Ce dajemo samo suho krmo, mora žival že zaradi tega več vode dobiti, da bo ustreženo njenim telesnim potrebam. Pametno je zaradi tega, če dajemo živini postano vodo, ki jo lahko tudi nekoliko solimo in z otrobi oblo-cimo, da jo žival raje pije. Na ta način naravnost silimo, da krave dosti pijejo in da se na ta način vsa mlečnost dvigne. Živalim naj se da prilika v zimskem času, da zunaj pijejo (na potoku, na koritu zunaj hleva), da se na ta način izprehodijo, kajti gibanje utrjuje zdravje in pospešuje mlečnost kakor sploh vsa življenska opravila. Ali poleg te pijače naj se jim ! ponudi še pijača iz škafa, ki bodi oblojena, da jo | žival raje pije. Tako skušamo vsaj deloma nado-' mestiti tisto vodo, ki jo sprejema žival v poletnem času v sočni zeleni krmi. Tako napajanje | molznih krav nam povzroči nekaj več dela in ; skrbi, toda vse to se nam hvaležno povrača z večjo mlečnostjo tako oskrbovanih živali. Tedenski tržni pregled 2ITO. Novo leto ni prineslo nikakih bistvenih sprememb na svetovnih žitnih tržiščih. V Ameriki so cene celo malo popustile. Na novosadski blagovni borzi so bile 4. t. m. naslednje cene za 100 kg na debelo: pšenica 281.50 Din, oves 160 Din, ječmen 175 Din, turščica 140 Din, moka «0» 450 Din. ŽIVINA. Cene vedno prilično nespremenjene, zlasti v Sloveniji, dočim v Hrvatski neznatna valujejo. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 4. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798.50 do 801.50 Din; 100 nemških mark za 1349 do 1352 Din; 100 madžarskih pengov (pengo je sedaj uvedena nova madžarska valuta) za 993.50 do 996.50 Din; 100 italijanskih lir za 254.68 do 256.68 Din; 1 dolar za 56.58 do 56.78 Din; 100 francoskih frankov za 223.75 do 225.75 Din; 100 češkoslov. kron za 167.70 do 168.50 Din. Sejmi 10. januarja: Videm pri Litiji, Žirovnica, Nova cerkev, Šmarje pri Jelšah. 11. januarja: Planina pri Brežicah. 14. januarja: Verače—Sv. Filip. Kratke vesti = Vinski sejem in razstava v Ljutomeru. Krizi našega vinogradništva skušajo razne gospodarska korporacije odpomoči s tem, da prirejajo vinske sejme in razstave. Tako so se vršili vinski sejmi že na več krajih z boljšim in slabšim uspehom. V Ljutomeru, središču slovenskega vinarstva, se je pred kratkim sestavil odbor iz zastopnikov gospodarskih organizacij in občine, da pripravi vse za vinski sejem in razstavo v Ljutomeru. Ljutomerski vinogradniki in vinogradniška veleposestva so si edini v tem, da je treba začeti z delom tudi v «Pa naj mu bo,» se je smejala Katra. «Jo bo imel še rajši!« Zbog tega so morale govorice kmalu potihniti, Katra pa je lepo zadovoljno živela s svojim novim možem. Ko je po smrti prvega nastopil prvič vernih duš dan, je še gorela nr njegovem grobu ena edina samcata svečka, ko pa se je ta dan obnovil drugič, ni bilo na pozabljenem grobu nobene lučke več. Katri so rekli samo Brenkova Katra in njej je bilo všeč in prav tako. Otroška letina je bila na tej njivi dobra in obilna. Manjkalo ni Janeza ne Franceljna ne Micke ne Katrice in ne Jožeta in ne Mih-četa. Štefan se je včasih celo bal, da bo zmanjkalo svetnikov v pratiki, vendar do tega ni prišlo, ker je moral prej odriniti v krtovo deželo. Katra je spet jokala in žalovala, vendar ne tako hudo kakor prvič. Nekaj otrok je bilo že toliko odraslih, da se je lahko zanašala na njihovo pomoč. Poleg tega je upala, da je sreča, ki ji je že dvakrat bila mila, tudi v tretje ne zapusti. Trdno upanje je tudi res ni varalo. Dobila je še tretjega moža. vendar ji ž njim ni šlo tako gladko, ko s prvima dvema. Spak je bil prebrisan in je hotel, da mu pred poroko zapiše bajto. «Naj pa bo,» si je mislila Katra, «pa njegovi smrti bo itak bajta spet moja.» Pri tem računu se je revica vštela. Tretjemu se ni s smrtjo prav nič mudilo, temveč je kar lepo počakal, da je prišla Katra sama na vrsto. Lepo po krščansko jo je pokopal, opravil za njo vse, kar in kakor se spodobi, sam pa obdržal bajto in odpravil otroke drugega za drugim po svetu... To je bil hud udarec zlasti za najmlajša dva, Jožeta in Mihčeta, vendar se je tudi njima obrnilo tako, da je bilo prav. Ker sta bila precej istih let, (Jože je bil samo poldrugo leto starejši od Mihčeta), sta se najbolj razumela in sta tiščala vedno skupaj liki dvojčka. Tudi njima je šla na roko polsestra Lizika, ki je bila tedaj že odrasla in je služila v soseščini. Bila je malo grbasta in na levo nogo šepasta, sicer pa pripravna deklina. Delala je rada in so jo zbog tega tudi ljudje imeli radi. Ko je tedaj slišala, kako in kaj počne njen drugi očim, sta se ji najmlajša dva posebno zasmilila. Zlasti se je bala za Jožeta, ki je bil sicer visok za svoja leta, zraven pa tako šilasto droben, da so cunje kar visele na njem kot na preklji. Spomnila se je, kako je bil Jožek smešen otročiček in kolikokrat se mu je morala smejati, ko je začel izgovarjati prve besede. Jezik mu nikakor ni hotel biti pokoren, zlasti ne pri besedi, ki je bila dečku najljubša. Kadar je hotel izreči «cukerček», se mu je vedno zataknilo tako, da se je glasilo «cucek». Vsi so se mu smejali, ponavljali spakedranko za njim in ga oponašali, dokler se ga iz sladkega «cuker-čka» ni oprijelo ime — Cucek. Nihče mu ni več dejal Jožek ali Joško ali Jože. ampak samo Cucek. Nazadnje se je privadil tega imena tudi sam in ostal Cucek vse svoje žive dni. Poldrugo leto mlajši Mihče je bil bolj nizek in čokat, čisto materina podoba. Medtem ko je Cucek rad mnofo govoril in modroval. je bil Mihče bolj tihe narave. Gledal je kapasto in govoril malo, kakor da vedno ne- kaj premišljuje. Njega je imela Lizika rada, ker jo je spominjal matere. Medtem ko so se torej ostali razšli na vse štiri strani.sveta, je Lizika poskrbela, da sta prišla Cucek in Mihče v njeno bližino v Loče. Cucek je pasel krave pri enem kmetu, Mihče pa pri drugem. Sčasoma se je Liziki celo posrečilo, da je obema poskrbela za boljše čase. Cucek se je šel učit krojaštva, Mihče pa je prišel k puškarjem. tako da sta bila oba izučena rokodelca, ko sta bila godna za vojaški stan. Medtem ko Cucku niso nikoli hoteli dati vojaške suknje, so Mihca takoj ob prvem potrdili. Moral je k vojakom, kjer je preživel tri dolga leta. Ta čas je Cucek pridno vrtil šivanko, prislužil marsikak no^čič in se izkazoval hvaležnega polsestri Liziki za nieno nekdanjo brigo. Preselil se je bil nazaj na Dole, ne sicer v materino bajto, kjer so zdaj gospodarili čisto tuji ljudje, ampak k možu, ki so mu rekli Pigapuc. Pigapuc je bif samec, takole okrog štiridesetih let. Na obeh straneh vratu ga je odlikovala krepka golša, sicer pa ni bil napačen človek. Preživljal se je z delom svojih rok. Hodil je po kmetih v dnino, razen tega pa je delal coklje. pmravljal grablje, ko-sišča in izdeloval toporišča, tako da mu ni nikoli manjkalo dela. S Cuckom sta bila kmalu dobra prijatelja. Šla sta večkrat skupaj vasovat in se pri takih prilikah pomenkovala o tem in onem. Tako se je Cucek nekoč jel čuditi, zakaj se Pigapuc ne oženi. «Saj bi se,» je dejal slednji. «satrio prave ženske ne najdem.* £J^a,i z?.s,u?i proračuna. Doma pri nas sevecKF&lj^šanje stvu, da so proti velikim davkom, v Beogr,___ jih je pa g. Pucelj pomagal povečati. Pucelj je bil zaradi zasluge za ta povišani državni proračun na predlog finančnega ministra celo odlikovan. Belokranjskemu kmetu se še ni nikoli tako slabo godilo kakor baš sedaj, ko sedijo v vladi tako zvani seljaški ministri. Belokranjski kmet ne bo več glasoval za pucljevce in bo to pokazal drugo nedeljo 23. t. m. s tem, da bo glasoval za belokranjsko napredno gospodarsko listo (3. skrinjica). Tretja skrinjica bo odtehtala ono slovenskih radičevcev. Belokranjski naprednjak. BELOKRANJSKO PISMO. KRŠKO PISMO. Raka, januarja. V «DomoIjubu» je nekdo pisal, kako kmetje v krškem okraju propadamo. Da, res gospodarsko propadamo in ne moremo nič več dihati. Dopisnik pa je pozabil povedati, da so temu največ krivi gotovi klerikalni gospodje. Doslej je še pri vsakih volitvah naš kmet verjel v pretežni večini klerikalnim obljubam in sledil njihovim zapeljivim agitatorjem. Vselej, kadar je šlo za volilne kroglice, so ti gospodje na nas kmete apelirali, nas vabili in rotili, naj jim izkažemo svoje zaupanje, češ, da nas bodo oni najbolje zastopali. Ako se je kdo upal drugače trditi, med nami kmeti širiti napredno misel in povedati, da so vse klerikalne obljube le prazne, so ga gospodje iz farovžev enostavno proglasili za brezverca. Danes, ko zapeljani volilci kmetje krškega okraja obupno vzdihujejo nad neznosnimi gospodarskimi razmerami, pa skušajo klerikalci po svojih agentih vso odgovornost zvaliti na druge, predvsem na SDS, ki v krškem okraju niti nima poslanca. Mi pravimo: Komur ste dali svoje zaupanje, katerega ste izvolili, tistega se držite, tistega pokličite na odgovor! Ta bi bila lepa: klerikalni poslanec je izvoljen, vleče plačo, za vse, kar je slabega, pa naj bi bili odgovorni drugi, ki še niti poslanca niso dobili. Počasi se tudi nam kmetom krškega okraja odpirajo oči. Bližajo se volitve v oblastno skupščino, ki bodo 23. t. m. Klerikalna stranka nas zopet hoče zvabiti in zapeljati, da bi volili njihove kandidate. To pot se še celo najzvestejši klerikalci branij6 vsiljene jim kandidatne liste. Krški okraj je največji v ljubljanski oblasti, a klerikalci niso hoteli postaviti nobenega domačina za nosilca lista, ampak so našli dr. Milavca iz Ljub-Ijne, ki ga pri nas živ krst ne pozna. Imajo na listi tudi dva kmeta, ki sta pa zadaj in ne bosta izvoljena. Tudi cerkljanski kaplan g. Tomazin kandidira. Večina pametnih kmetov ga odklanja, ker se v cerkljanski občini že dela dan. Mi kmetje krške ravnine dobro vemo, kdo je zavozil elektrarno na Savi. Koliko milijonov bi prišlo v naš kraj, delavci in obrtniki bi lahko mnogo zaslužili in tudi kmetje bi boljše izhajali; samo za odkupljeno zemljo bi prišlo našim kmetom čez 4 milijone dinarjev v roke. Razen tega bi tudi lažje spravili v denar svoje pridelke. Mnogo kmetov se je že zadolžilo na ta račun. Gostilničarji so s? že veselili večjega in boljšega zaslužka. Tudi vinogradniki bi bolje prodajali vino. Zaradi vedno pritožb pa je vse skupaj padlo v vodo. Ali naj še take ljudi volimo? Mi vsi, kar nas je spregledalo, bomo volili 23. t. m. Samostojno demokratsko stranko, ki je postavila kmeta našega rojaka iz Rake g. Alojzija Šribarja na prvo mesto. Več kmetov. Semič, v začetku Januarja. Na novega leta dan nam je SLS poslala iz Ljubljane po g. prof. Jarcu novoletna voščila, katera so se nam servirala v Orlovskem domu. Navzočih je bilo približno 30 poslušalcev. Predstavil nam je g. Jarca g. Mihelčič ml. Nestrpno smo ča-^ali, kaj nam bo g. Jarc povedal, kajti mislili smo, stvamegaHai^ v Jugoslaviji govoril kaj bolj • • , , , voino, a. smo se začudili, ko jejelbesedovati po x . uko da g0 lu_ salci dejali: «Jarc je bil, Jarc" s zagel ;0 razlagati pomen oblastnih volitev ter nas ru«, naj 23. januarja vsi spustimo kroglice v klerikalno skrinjico, češ, če boste izvolili moža iz SLS, boste dobili takoj novo cesto na kolodvor, novo šolo in še marsikaj dobrega. Hvalil se je, da je SLS napravila v Črnomlju most, belokranjsko železnico in drugo. (Medklic: «Pa davke ste zvišali!») Obregnil se je hudo ob g. dr. Žerjava ter menil: »Poglejte, dr. Žerjav je dobil od vlade 500.000 dinarjev!* Zakaj jih je dobil in kam jih je dal, o tem govornik ni vedel povedati ničesar. Udaril je tudi po naprednih časopisih, češ, da pišejo proti papežu, in vzdihoval: «Verjemite mi, papež je resnično ubog in nima denarja ...» Gosp. profesor, nam odraslim vendar ne gre pripovedovati kaj takega, saj ve že vsak otrok, da ima papež na stotine sob in da živi v pravem kraljevskem sijaju, medtem ko marsikak rodbinski oče nima niti svojega kota. Gospodje pri SLS, predlagajte svojim 20 poslancem, da naj odstopijo poslanske plače papežu in mu tako malo pomagajo. Gospod Jarc, nemalo se moramo čuditi Vaši obljubi, da nam boste napravili cesto na kolodvor, šolo itd. Ali ni Vaša stranka imela dosti lepo priložnost zlasti med vojno, da bi posredovala zgradbo ceste z malim denarjem, kakor so to napravile nekatere občine po Gorenjskem. V naši občini se je takratni občinski oče premalo brigal za to, ampak se je gledalo bolj na rekviriranje živine iu hrane. Isto velja glede šole, za katero se dela že od 1.1908. Takratni glavar g- Parma se je zelo zavzemal za gradbo šole, a žal, se ni dalo nič opraviti z očeti SLS, ki so ovirali to akcijo. Pozneje se je ponovno delalo za gradbo šole in se je tudi pobirala doklada pri železniških podjetnikih. Baje so je nabralo 35.000 kron. Pa tudi tokrat je občinski oče delal na to, da se šola ni gradila. Medtem je prišla vojna. Mož je agitiral za vojna posojila ter posredoval, da se je ves za šolo nabrani denar dal za vojno posojilo. Tako danes ni ne šole ne denarja. Ko bi se šola zgradila pred vojno, bi stala malenkost. Oče Plut se zavzema za to, da bi se čimprej gradilo župnišče, šola pa naj počaka. Volilci davkoplačevalci, dobro preudarite, kam boste na dan 23. januarja t. 1. spustili kroglicel Naš kandidat je g. Julij Mazelle in mi bomo vsi volili v tretjo skrinjico (črnomeljski okraj). darskih zadevah, povsod so si končno vsi edini v tem, da tako ne more iti dalje in da mora nastati kakšna sprememba. Kaj naj se zgodi, tega pač nihče ne ve povedati. Brezposelnost je velika. Zdaj v zimskem časa jo občutimo še huje. Tovarne ne najdejo tržišč, trgovci ne odjemalcev. Razkošje, ki se je bilo razpaslo ob propadu krone, je čisto izginilo. Medtem ko tiste čase petaka ali desetaka niti natakarica za napitnino ni marala in so ljudje metali tisočake proč gre sedaj trda za vsak groš. (Groš je vreden okoli naših osem para; sto grošev je en šiling; en šiling osem dinarjev.) Ljudje omejujejo svoje iz-Jatbo nn najpotrAhnejše. Vse vzdihuje in toži. v Selu v Rožu si je občina zgradila lepo novo občinsko hišo. Stavba je občini v ponos in najboljše potrdilo, da smo Slovenci res dobri gospodarji. „ _ Borovlje imajo sedaj svoj občinski kino,' kjer prirejajo razna društva tudi poučna predavanja s slikami. Podjetje je občini vir lepih dohodkov, s predavanji pa je zelo ustreženo prebivalstvu. Žal, pa naši občinski'možje nočejo uvideti, da bi bilo prav in pošteno, ako bi se predavanja vršila vsaj včasih v slovenskem jeziku. To bi vendar bilo lahko, saj predavajo često tudi Slovencu Sicer pa: Kar ni, se še lahko zgodi. Ali ne? Še tole naj povem! V Borovljah se je bil nastanil sleparček, ki so mu rekli «Wunderdoktor» (čudodelni zdravnik). Nekemu kmetu je dejal, da ne bo živel več kakor samo še tri mesece. Možak se je seveda prestrašil in je. jel piti, da bi to kratko dobo življenja, ki mu je «odmerjena», imel kaj od življenja. No, trije meseci so minili, «doktor» je moral v luknjo, dotični kmet je pa še živ in zdrav. Samo za denarjem mu je žal. Vas lepo pozdravlja R o ž a n. Ljudsko vtliv v vseuciiisce KOROŠKO PISMO. Rož, koncem decembra, Pisal bi Vam bil že za božič, toda imeli ste dosti novega iz drugih krajev, pa sem jaz raje po-trpel in počakal. Upam, da se bomo v novem letu lahko večkrat kaj pomenili. Gre nam tako, tako; ni, da bi jokal, ni, da bi pel. Praznike smo srečno preživeli, mlado in staro je imelo svoje veselje, deloma z jaslicami, deloma z raznimi božičnicami. Naši nemški sodeželani se polagoma dramijo. Ker je le prehudo govoriti dobro o «Kranjcih» (Slovencih), so začeli spoštljivo govoriti o Srbih. Bogu hvala! Nam je tudi to prav, celo jako všeč nam je. Tako smo le počasi zvedeli, da so tisti Balkanci -vendar tudi ljudje! Počasi gre, počasi, vendar lahko rečemo, da velja tudi za našo lepo zemljo: «Zora vstaja, dan se delaU Novo leto nas bo obdarilo, kakor vse kaže, s celo kopo rubežni. Davki in druge dajatve na3 mučijo tako, da že komaj dihamo. Male kmetije pojdejo zapored na boben, ako se kmalu kaj ne preokrene. Ljudje so potrti. Kjer govore o gospo- O 2ELEZU. Čistega železa je v prirodi jako malo. Le v nekaterih hribinah ga najdemo nekaj drobnih zrnc, » teh ni toliko, da bi jih praktično mogli upoštevati. Zanje se zanimajo le učenjiaki, ker so jim dokaz, da imamo na zemlji tudi čisto železo. Pravimo mu pozemno železo. Včasih pade železo izpod neba v podobi ža-rečih gruč. To je izpodnebno ali meteorno železo. Leta 1751. je videlo pri Hraščini blizu Zagreba več ljudi na svoje oči, da je padel iz višave 40 kg težek kos železa. V Sibiriji so našli 896 kg težek kos železa. Na veliko srečo pa je železnih spojin ali železnih rud v prirodi zelo dosti. Zlasti magnetovec, jeklenec ter rusi ali rjavi železovec nam dajejo obilo železa. Vse železo, kolikor ga rabimo, dobivamo iz njih v plavžih. Na dnu plavža zažgo veliko grmado oglja ali koksa, nanjo pa nasujejo rudo. Na rudo pride zopet plast oglja ali koksa in na to zopet plast rude. To se vrši toliko časa, da je plavž poln. Obenem dovajajo ognju od spodaj toliko razgretega zraka, da se vse oglje užge ter razkroji rudo. Raztopljeno železo se zbira na dnu plavža, odkoder potem odteka. Železni rudi primešane rudnine pa tvorijo nove kemične spojine, ki jim pravimo žlindra. Ker je žlindra lažja od raztaljenega železa, ki ga imenujemo grodelj, plava na njem. Železo, ki ga dobivamo v plavžih iz železnih rud, je po svojih lastnostih jako različno. Sirovo ali lito železo ima 2-3 do 6 % ogljika. Ker je železo tem bolj žilavo in prožno, čim manj ima ogljika, je torej sirovo železo malo žilavo in malo prožno in ga zato ne moremo ne kovati ne variti; pač pa je lahko taljivo (tali se pri 1200° C) in zato za marsikaj porabno. Iz brušenega in likanega (poliranega) železa na-rejajo peči in vlivajo krogle za topove. Lite predmete, kakor spomenike, strojne dele, često tudi na umeten način črnijo, druge reči, kakor kandela-bre, kipce, svetilnike pa bronsirajo. Tudi kuhinjsko posodo vlivajo iz litega železa ter jo od znotraj emajlirajo. Blago iz litega železa često tudi po-kositrijo, pocinkajo ali pobakrijo. Če se grodelj polagoma na zraku razbeli, spremeni v kovno železo. Iz njega narejajo pod-kove, žeblje, nože, vilice 5n slično. Kjer spuščajo žlindro v vodo, dobivajo od nje pesek, žlindrovec. Z njim posipajo pota, pridevajo ga pa tudi malti, a največ ga porabijo za izdelovanje posebnega kamena, žlindrenjka. ki ga rabijo pri stavbarstvu. m Kovno železo izdelujejo iz sirovega na ta način, da mu odvzemajo določeno množino ogljika in druge škodljive primesi. Ogljika ima le 0-4 do 0-6%, zato se da kovati v pločevino in raztezati v žico. Tali se kovno železo pri jako visoki temperaturi (1500 do 2000" Celzija). Preden se raztali, se amehča v žerjavici kakor vosek ali steklo. Radi tega se dva žareča železna kosa lahko skujeta ali svarita. To lastnost imenujemo zvarnost. Kovno železo je torej zvarno kakor samo še platina in nikelj. Vse druge kovine se pri segrevanju tale kakor led, ne da bi se prej zmehčale. Kovno železo Je mehko in se dd obdelovati z jeklenim orodjem. Železnico razpošiljajo kovno železo v šibikah. Črna pločevina je tenko raztegnjeno kovno železo, ki ga rabijo za kotle. Bela pločevina je po-kositrena pločevina, iz katere izdelujejo kuhin'sko posodo. Pločevina, ki je prevlečena s cinkom, jo pocinkana ali galvanizirana pločevina. Železna žica se nareja iz tenkih palic, ki jih najprej razbelijo. potem pa vlečejo najprej skozi večje in nato skozi manjše luknje. Debelina žice so določuje s posebnim merilom. Našteli smo nekaj primerov uporabe litega in kovnega železa, prihodnjič pa hočemo povedati nekaj o jeklu, ki so nahaja nekako v sredi mod kovnim in sirovim železom. biral žrtve. Sedež družbe je bil bržkone na Kubi. Rozsanski je povsod nastopal zelo elegantno ter se izdajal za argentinskega farmerja. Na ta način si je priboril dostop v najuglednejše rodbine in je tudi med temi našel največ žrtev. X Kaj zmore eno samo pšenično zrno. Izračunali so, da pšenično zrno v enem letu rodi 50 zrn. Iz teh 50 zrn bi bilo drugo leto že 2500 zrn, tretje leto pa 125.000. V šestem letu bi število naraslo na 15.625 milijonov, v dvanajstem pa na 244,140.625,000 milijard. Po tem računu bi eno samo pšenično zrno po tretji žetvi enkrat nasitilo 320 oseb. X Ogromen denar za zabave v Ameriki. Po uradnih podatkih so lansko leto plačali v Zedi-njenih državah vstopnine za razne javne zabave 715 milijonov dolarjev, to je okrog 40 milijard dinarjev. Seveda ne smemo pozabiti, da se tam prirejajo športne prireditve, o kakršnih pri nas niti pojma nimamo, in da 200.000 gledalcev ni nič redkega. Razen tega je v Zedinjenih državah pol milijona kinematografskih podjetij. Kljub temu je vsota 40 milijard dinarjev za naše pojme bajeslovna. X Kje je največ žensk. Na 1000 moških oseb pride v Evropi 1024, v Ameriki 073, v Afriki 988, v Aziji 958 in v Avstraliji samo 952 žensk Največ žensk na 1000 moških pride torej v Evropi, do-čim v ostalih delih sveta ne bi mogel vsak moški dobit sebi para. V Evropi prevladujejo ženske zlasti v Portugalski, Norveški, Veliki Britaniji, Danski, Švedski in Španiji. Najmanj žensk je v Jugoslaviji, v Rumuniji, Bolgarski in Grčiji. ŽENSKE JE PRODAJAL. Varšavski policiji se je te dni posrečilo prijeti voditelja mednarodne družbe za trgovino z dekleti, nekega Rozsanskega, enega najpretkanejših zločincev te vrste, ki je cela tri leta neovirano Opravljal svoj zločinski posel v najrazličnejših državah. Svoje žrtve je prodajal največ na Kubo, v Mehiko, Brazilijo in Argentinijo. Skoro vsako leto je prihajal v Evropo, kjer je iskal svoje žrtve zlasti v Rumuniji, Poljski in Nemčiji. Nedavno je opozoril poljska oblastva na tega zločinca neki poljski konzul v Ameriki. Njegovega imena sicer ni mogel izvedeti, pač pa je podal točen osebni popis zločinca, ki je pravkar odpotoval z Buenos Airesa. Na podlagi te brzojavke je tajna policija pričakala Rozsanskega v Gdanskem ter mu je sledila na vsakem koraku, dokler ga ni zasačila pri delu. Odpotoval je v Varšavo, kjer je bil cele tri mesece pod policijskim nadzorstvom. Policija ga je končno aretirala baš v trenutku, ko jc zaključil posel s tremi lahkovernimi dekleti, ki jih je, kakor se je ugotovilo, že v naprej prodal nekemu lastniku javne hiše na Kubi. Preiskava je ugotovila, da mu je pri tem poslu pomagal njegov Oče, ki živi nekje v varšavski okolici. Skoro vsak teden mu jc poslal Rozsanski kako dekle, ki jo jc stari odpravil v Južno Ameriko. Na ta način je spravil samo v zadnjem času iz Poljske nad 20 deklet. Koliko deklet je postalo v drugih deželah žrtev brezvestnega zločinca, še ni ugotovljeno. Prodajal jih je po 300 do 3000 dolarjev. Posrečilo se mu je, odvesti celo poročene žene. Preiskava pa je tudi ugotovila, da je Rozsanski prodal tri lastne žene. Prvič se je poročil v Varšavi, nakar je odpotoval v Brazilijo, kjer je prodal svojo lastno ženo za 3000 dolarjev. Potem se je vrnil na Poljsko, kjer se je drugič poročil. Svojo drugo ženo je prodal v Argentinfji za 2000 dolarjev. Svojo tretjo ženo, s katero se je poročil v Rumuniji, je prepustil nekemu trgovcu na Kubi za 2000 dolarjev. Imel je organizirano celo družbo. ki mu je iskala kupcev, tločim je on sam iz- Rešitve ugsmk v božični številki 1.) De-sni-ca, o-ma-ra, ma-ti-ca, ogra-ja, vi-li-ce, f-dri-ja, na-va-da, A-ni-ca. — 2.) Cerkovnik. — 3.) Kosa, obad, Sava, Adam. — 4.) Mož 35 let, žena 30 let. * Vse štiri uganke so pravilno rešili: Greti Bizov-nikova v Konjicah, Marija Repoluskova pri Sv. Lenartu, Lovro Dolenc v Domžalah, Josip Grandovec v Domžalah, Anton Trnjek v Rušah, Avgust Kaiser na Fali, Henrik Lorbek v Rušah. Ludovik Trškovec v Ravnah pri Šoštanju, Aleksander Golnik v Križevcih (Prekmurje), Ivan Rezar v Stopniku pri Vranskem, Stanislav Maroft v Dolenjem Boštanju, Alojzij Skala v Mladici pri Semiču, Slavko Sprinčnik v Sv. Marjeti na Dravskem polju, Alojzij Prem/.l v Sv. Marjeti na Dravskem polju, Josip Uranic v Trbovljah, Rezi Po-žtinova pri Sv. Roku pri Sevnici ob Savi, Franc Meglic v Sv. Marjeti na Dravskem polju, Vinko Šepec v Vrbju pri Dobovi, Ivana Gottvveinova v Senežicu pri Veliki Nedelji, Ludovik Stopar v Žerjavu pri Črni, Jožef Mi-holič v Dokleževju pri Beltincih, Janko Hren v Kropi pri Gornjem gradu, Alojzij Flegar v Grlrncih pri Can-kovi, Olga Šornova v Marči vasi pri Pristovi, Ivan Krajnc v Bišu pri Sv. Bolfenku v Slovenskih Goricah, Terezija Vohova v Htidem kotu pri Ribnici na Pohorju, Franc Korošec v Sclnici ob Dravi, Ivan Cehner v Jan-ževi Gori pri Selnici, Hedvika in Jožica Vočkova v Libojah pri Celju, Simon Ferjuc v Reki pri Laškem, Franc Baželj v Koprivniku, Fran Pellan na Vrhniki, Pavel Špehal v Preriglti, Anica Peščeva, Riko Vid-iheier in Rezi Peščeva v Petrovčah pri Celju, Micika Škrlečeva v Vičancih pri Veliki Nedelji, Franc Škrlcc v Vičancih pri Veliki Nedelji, Feliks Kalin v Bregani, Henrik Novak v Pančevu, Ljuba Pogačarjeva v Dežnem pri Makolah, Leopold Šenk v Podlogu pri Kokri, Peter Kump v Starem trgu pri Črnomlju, Minka Koše-ninova v DreSinji vasi pri Petrovčah, Otilija in Elizabeta Osvvaldova v Logatcu, Franc Vreča v Lutverclh pri Gotnji Radgoni, Josip Kern v Lutvercih pri Gornji Radgoni, Franc Lampret v Stični, Stanko Pleskovič v Žužemberku, Franc Škoberne v Črensovcih v Prek-murju, Karel Durjava v Škocljanu pri Mokronogu, Janko Škufca na Krki, Anton Slekovcc v Cogetincih pri Sv. Antonu pri Slovenskih Goricah, Franc Pajek v Starem trgu pri Višnji gori, Poldi Grofičeva v Franui pri Mariboru, Janez Tuš v Zavrhu. Mihael ždolšek na Ljubečni pri Celju, Anton Sajovic na Rezani pri Go-rnilskem, Fran Banič na Dobravi pri Škocijanu na Dol., Gustav Šterbenc v Radencah pri Črnomlju, Dana Ger-mekova na Jezici, Tonček Vidic v Velesovem, Adoli Jerovšek v Šentovcu pri Slovenski Bistrici, Karel ftiha v Gornji Šiški, Ladislav Majcen v Ljubljani. Anton Rakovec v.Begunjah na Gor., Franc Botolin v Boja-njem Vrhu pri Muljavi, Josip Smolič v Hrastniku, Jo-ško Bandelj v Bodancih pri Cankovi, Ivan Mihevc v Novem mestu, Pepi Božičko na Ptujski gori, Milan Kalan na Ježlci, Sfovko Sotošek v Črnomlju, Pavla Ternovškova v Sv. Pavhi pri Preboldu. Ferdo Zano-škar v Zagorju ob Savi. Franc Roje v Zlebiču, Franc Vilčnik v Turnišču (Prekmurje)) Franc Korenčin v Prevaljah, Ivo in Lado Rotar v Litiji, Anton Schuster v Dravogradu, Alojzij Majcen v Vrhku pri Tržišču, Silvica Kukenbergova v Trbovljah, R. Rudel na Verdu pri Vrhniki, Anton Jansekovič v Farni vasi pri Prevaljah, Martin Šavrič v Rigcu;ih pri Dobovi, Mirko Kotnik v Kamenici (Srem), Marija Karlcvškova na Lavi pri Celju, Ivan Logar v T I ovljah. Franc Pinter v Trbovljah, Lojze Smolej v R- fah nad Logatcem, Alojzij Selan, Anton Papler, Joži i Zagradišnik, Anton Juvan, Ciril Marinšek in Slavko Novak vojniki artilerijske delavnice v Varaždinu, Framca Praprotnikova na Jesenicah. Maks Potočnik na Spodnjem Bregu pri Mežici, Sonica Koprivnikova v Domžalah, Ivanka Kerš-mančeva v Domžalah, Franc Kokošar v Semiču, Zlatica Macarolova v Pirničah, Marija Šuhlova v Laškem, Dušan Oorup v Mariboru, Avguštin Krivec r.a Hrušicl pri Jesenicah, Pavel Scbonlieb v Bevškem pri Trbovljah, Franjo Ježovnik v Zagorju ob Savi, Adolf Drnovšek v Zagorju ob Savi, Mima in Jožica PajkovI v Št. Vidu, Antonija Keršmančeva v Domžalah, Valentina Habjanova v Domžalah, Anica Verdeljeva pri Sv. Juriju ob Taboru, Ivanka Gabrškova na Glincah pri Ljubljani, Franc Škofic v Ljubliani Martina Mikoli-čeva v Žužemberku, Nataša in Uroš Zupančič v Prc-serjah. Angela Grahkova v Kotoru (Dalmacija). Miloš Attda pri Sv. Miklavžu pri Mariboru. Kristina Rtidol-fova v Savcih pri Sv. Tomažu, Janko Železnik v Zagorju ob Savi, Marija Kosova v Slovenski Bistrici. Samo nekatere uganke so .pravilno rešili naslednji: Ivan Vičar pri Gornji Sv. Kuni:. - Ivan Pohar v Domžalah, M.Vutkovič v Rajhenburgn. lartin Tkavc v Srednji vasi v Bohinju, Konrad Medved Retju pri Trbovljah, Stanko Brumen v Sejancih pr: Sv Tomažu pri Ormožu, Rozalka Kasteličeva v Prt ■ ii. Rudolf Dacar na Bledu, Hedvika Toplakov;* : ■ -trnku, Julka in Francka Strletovi v Novi v. ■ ;;kčku. Vinko Knkovec v Rakovcih pri Sv. Tom.. Pepica Gottvveinova v Frankovcih pri Ormožu, ivati Virant v Podturnu pri Toplicah. Alojzij Obran v Pršetincih pri Sv. Tomažu, Ivan Restar v Hrastniku, Alojzij Jarc v Veržejn pri Ljutomera, Kuzma Zoltan v Puževcih pri Bodoncih, Marija in Albin Režun v Mekinjah pri Kamniku. Listnica uredništva Brezovica. Pride na vrsto, v kolikor je godno za tisk. Žal, imamo takšnega gradiva toliko, da Vam ne moremo povedati, kdaj bo mogoče objaviti Vaše prispevke. Vače pri Litiji. Neznanemu.dopisniku: Kdo je predvsem odgovoren za Slovenijo? Ali ne tista stranka, ki ima pretežno število slovenskih poslancev, to je SLS s svojimi 20 poslanci, ki ob vsaki priliki poudarjajo, da 1 o oni zastopajo Slovenijo? Glede žOodstotnih odtegljajev pa se obrnite na g. Puclja, katerega stranka je v vladi, naj izposlujo povračilo, c •■''•r.-ilsfce-radičevsjka vlada, ne uvažuje ljudskih zalit- . ne moremo pomagati. Večina ljudstva v državi je vrdil "kale, radl-cevce in klerikalce, a. če bi ta v ls*tva vo- lila SDS, bi Vi ne imeli povoda /.; iviršbe. Kakršne zastopnike si je ljudstvo izbraio. takšne ima.-Večina odločuje. Središče ob Dravi. Žal, prejeli šele, ko je bila zadnja številka že dotiskana. Prosimo prijazno, da se nam nujni dopisi pošljejo vedno več dni prej, preden izide list. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Za vsak primer. Stara ženica prinese tri lepe voščene sveče v dar, dve sv. Mihaelu, eno pa hudiču. Cerkovnik jo hoče poučiti ter pravi: «Hudič vendar ni vreden sveče 1» «Vem, da ne,» odgovori žena, «pa človek ne ve, kam pride po smrti in zato. je dobro, da sf preskrbi povsod prijateljev.® Šaljiv kamen. V kamnolomu najdejo delavci na velikan? sl.em kamnu naslednji napis: «BIagor njemu, ki me obrne!» Ko delavci to vidijo, mislijo, da je pod kamnom kak zaklad. Zato napno vse moči in ga obrnejo. A glej na drugi strani je bil napis: «HvaI® vam! Naveličal sem se že ležati vedno na isti strani!» \ Pošten najditelj. cAIi si srečke. ki si jih našel, izrodi policiji?> cSeveda, takoj, ko so bile izžrebane.* Skromnost. Prosilec: Diplomat. cDragi prijatelj, verjemite mi: ako reče moja hčerka ,da', ste lahko ponosni, če pa reče ,ne', boste srečni.* Sramuje se. Potepinka orožniku: «Tanile prihaja neki moj znanec. Kaj si bo mislil, ko me bo videl z vklenjenimi rokami. Ali bi bili tako prijazni in me vodili za trenutek pod pazduho?* Cigan in puška. Tat je ukradel lovcu puško in se je moral zagovarjati pred sodiščem, kjer je nastopil kot priča neki cigan. Sodnik (ciganu): «Ali ste res kdaj videli to puško pri lovcu?* Cigan: «Da, to puško sem že poznal, ko je še bila čisto majhna pištolica.* Nepričakovano. Mati (napram najemniku sobe): «Vi ste poljubili mojo hčerko! Kaj nameravate?* Gospod: «Nikdar več kaj takega storiti...» Vljudnost. Dama, članica Dobrodelnega društva, napram vlomilcu, ki ga je našla v svoji sobi: «Ali ste vi mož, ki sem ga nedavno videla v ječi?» Vlomilec: «Da, milostljiva gospa, jaz Vam vračam obisk ...» Težki pogoji. Zdravnik: ePri svojem kašlju bi morali Vi opustiti vino, pivo in žganje. Prav tako ne bi smeli kaditi.' Bolnik: «Da, gospod doktor, ali naj potenj samo še kašljam?* Milo za drago. Pri Hlačoperjevih se je javil obisk in je služkinja prišla k vratom povedat: «Milostiva je1 rekla, da je ni doma.» Obisk: ;od. — Z vodo razredčen je izvrsten ?a izpiranje grla >n ust. Da je „KI-iafluid" povsod tako priljubljen, je varofc baš njegova vsestranska uporaba od zunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikuai. Močnejši je. zato in boljšega delovanja kot francosko žgan e. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in ^d^ovariaiočlh proda-jaltiih izrecno ..Feileriev pravi F.isafluid". v polzkiisnth stekleničkah do s Din. v dvojnatlh steklenicah oo 9 Oin. at' specl-lalnlii steklenicah po 26 Oin. Po oolti pride tem cenejše, čirn več se naroii naenkrat; z zavoj ni no in poštnino vred stane: « poUkustilli ali S dvojnatlh ali 2 specijilnl »teki. 6t Din 27 „ IS .. .. 6 .. 13? 54 „36 „ 12 .. ., JSJ , Naročila nasloviti razločno takole : KSJ0BM V. FELLBE lekarnar v STUBICI DON JI Elaatrg št.. 3R0 (HrvatskaV Vdaja za kondor: Urejale FMn Omladii. 7a N i rod tjo tiskarno Fran Jezeršek