'V*

m ■

M

603.62

/b

A

TU o lite v -Jeremije;

J-o i'ki,


r

M



<fo/

1  * 1  1  ' • / 1  1  . 1

velikega preroka in domoljuba.


Y-



4

Oj, spomni, spomni se, Gospod,
nezgod, ki tarejo naš rod,
glej bridko našo to sramoto,

— zanesi s svojo nam togoto! -

Oh, dedna naša sveta last
zunanjcem padla je v oblast, .
in domi naši, domovina
lastnina vse je zdaj tujčina.

(Prevod iz svetla pisma.) r  ■,p

/  ■

\ In kneze s kruto so roko,

obesili na les z vrvjo,
in kri v obraz jim nič ne šine,
ko sramote nam starejšine.

JL


'Mii*.

e


4 -

Sirot ubogih četa smo,
brez varha, brez očeta smo,
in mamke naše, kot udove,
goje s solzami nas sinove.

'k


1ra!U.a J .,'i;4  ;

ru

M -/< d&t*

a -  '* $i v ,.

■ " f

4 > s  *

'U ■' d *»'% r  ■

Še vodo, virov naših  dar,

Zdaj pijemo za drag denar,
in drva ;  z dednih naših  logov
kupujemo  zdaj od trinogov.

Podjarmil je nasilnik' nas, V
in vlači krut za tilnik nas;
a zdelanim z neznosnim trudom
ne dovoli počitka udom.

Da bi gladu ne ginili,
za kruh smo suh se vdninili,
roke smo dali Egipčanom,
jih posodili Asirjanom.

iti i ' U-  .v c/ 'L ii ■’

-

>w

fv 'uA

ntum


• : f

V -- V -VN*

y  t

i - u >

■«.v htpnJit,.

Grešil naš oče je in ded, • 4'
jh— več jih 1' Proč- so v -nedogled ;
na s tarejo pa njih dolgovi,
mi nosimo jih, — njih sinovi. ,  ;

■ i i  i j /-J* < n

:V

Oh, naši služrnki nekdaj, -*v? ■
nam gospodarji so sedaj, 1 ?

in ni ga, ni, da nas bi vtešil, ' vv  ' 7
in nas iz krutih rok njih rešil.

V ^ ' )4^,) Tj

Življenje mi zastavljamo,
da kruha si nabavljamo, ’ };
clo v puščah ga iščočim, meči
povsod pretijo nam moreči.

Suši, črni se koža nam,
ko v peči se godi drvam;
ne ogenj, pač pa groza glada
nad nami s tako silo vlada.

w

Žene so nam ponižali,
pohotno jim se bližali, T:
in deve v mestih Judskih čiste
nam skrunijo pošasti tiste.

' / 7

„ . v ff \  i (J  , r

f J tj: t  U.

z-vVtTvivp .;,

Ni dece se ne vsmilijo,
jo k delom sužujim silijo,
pod težo drv se v hudem trudi
šibijo revam šibki udi.

Kje naših starejšin je zbor?

Pri vratih*) prazen njih je dvor;
molči mladine naše pesem,,
že davno, davno čul je nesem.

Veselo naše prej srce
zdaj polni bridko nam gorje,
namesto pesmi sladkih brenka
zveni nam žalostinka grenka.

Gorje nam ! Ker grešili smo,
radost in čast zgubili smo,
veselja krona, krona slave
nam padla je s ponosne glave.

Zato pa bridko nam gorje
Zdaj polni žalostno srce,
zato oči so se skalile,
solze so slane jih zalile.

’ / m

y  In plakatno tu dan na dan, /

Trer hrib Sijonski je razdjan, ,
in brez strahu se tu, — tatice! —
zdaj zvite klatijo lesice.

a-:) •

Vse naše proč je, proč, Gospod,
a ti živiš iz roda v rod,
ni letom Tvojim večnim broja,

Tvoj tron bo v vek in vlada Tvoja.

h


%£. 7--i,Zt/

V  J-

*/


Ti večen si, le časni mi,
mar zabiš nas na veke Ti?

Na veke mar si nas zapustil, ž
obsodbo za vselej izustil? "la/

Zavrgel si, zapustil nas,
od nas odvrnil svoj obraz,
zavrgel nas si v jezi hudi; / —f/)

a milost Tvoja spet se vzbudi! ~ / Ti /? r i/jfj

Obrni spet se k nam, Gospod,
in k Tebi Tvoj se vrne rod,
dni davne sreče nam obnovi, cr

ko prejšnje dni nas blagoslovi!

f i--*-  ' j

■J r •: ‘  (■ Ji J ,

Mi

h* 1

S. Gregorčič.

*) Orijentalci so imeli svoje zbore pri
mestnih vratih.

y

‘■'^'K.^^lskElla „Narodna Tiskarna" v Gorici.