glASILQ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Leto vili. Št. 40 KOČEVJE, 27. SEPTEMBRA 1963 Cena 20 din V Ze v prvih dveh dneh preseglo plan več kolektivov Prvi dan so občani Kočevja pisali blizu 8 milijonov dinarji Posojila za obnovo in izg rad-J® Skopja, do drugega dne pa VtS ^ milijonov 400.000 dinarjev. nb d.etevnih kolektivov in orga-H.. pip je že v prvih dveh dneh se dvi zmaga demokratične ljudske oblasti. V naših vaških, krajevnih od- ; borih OF in v narodnoosvobodilnih odborih,ki jih boste kmalu vo- j lili, je izvor naše ljudske oblasti. Te organizacije so edino upravi-čene predstavljati slovenski narod."-' Po poročilu Edvarda Kardelja je začel Zbor z razpravo. Govor- \ niki so se vrstili in vsi enoglasno izrazili tista globoko doživeta čustva našega naroda, ki so bila v srcih vseh Slovencev, ki so aktivno j sodelovali v OF. Vsi govorniki so poudarjali enotnost in nadaljeva- ; nje boja do končne osvoboditve vseh Slovencev. Ta veličastni Zbor odposlancev slovenskega naroda je bil za j vse, ki so bili na njem prisotni, nepozabno doživetje, ki jim je ostal ; za vedno v spominu. Se živeči odposlartci to še danes po dvajsetih \ letih poudarjajo, ko se spominjajo tistih, za Slovence tako velikih zgodovinskih dni. »Zbor je bil po svoji vsebini, enotnosti in navdušenju nekaj J tako velikega, kar se ne da popisati,« pravijo še sedaj živeči odpo-slanci, ki živijo na našem območju. Globoko doživete misli in dogajanja, ki so se do tedaj pora- j jala dan za dnem v ognju boja z okupatorji, so izrazili odposlanci \ v razpravi. Pretresljive so bile besede Franceta Becele, Marije Ivan- ! čič in vseh ostalih govornikov na Zboru. Vsebina Zbora je bila po j referatih in razpravi res nekaj tako velikega in daljnosežnega za j vse Slovence, kar nismo še nikoli doživeli v naši zgodovini. Druga delovna seja Zbora se je končala 3. oktobra 1943 ob 4. j uri zjutraj. _ j Odposlanci so se svet odpeljali v okoliške vasi na počitek. TRETJA DELOVNA SEJA Na tretji seji, ki se je začela 3. oktobra 1943 ob 9. uri zvečer, J je dobil prvi besedo Tone Fajfar, član IOOF, ki je na kratko jj označil dotedanji položaj slovenskega naroda in predlagal Zboru od- ;j poslancev naslednji predlog: \ »Zaradi obrambe domovine pred zadnjim sovražnikom, nem- ; škim fašizmom sklene Zbor odposlancev slovenskega naroda: 1. Mobilizirajo se vse ljudske sile slovenskega naroda in vsa j njegova gmotna sredstva. \ 2. Izvršni odbor Osvobodilne fronte\slovenskega naroda je po- | oblaščen izvršiti ta sklep v obsegu obstoječih potreb in na njim od- \ govarjajoči način. 3. Ta sklep postane veljaven, ko ga sprejme Zbor odposlancev j in dobi obvezno moč z objavo."" j Zbor je sklev soglasno sprejel j Nato je tovariš Zoran Polič, član IOOF imel referat o graditvi ; nove narodne oblasti in vključitvi prebivalstva v narodnoosvobo- ; dilno borbo ter med drugim dejal: ! »Plenum OF je vred dvema letoma postavil med temeljne točke , osvobodilne borbe tudi sklep, da prevzame no osvoboditvi vso oblast I OF kot celota. Danes, ko je NOV osvobodila polovico slovenskega > ozemlja, stojimo pred veliko in odgovorno nalogo, da to temeljno \ točko ustvarimo. j Kaj pomeni oblast OF? Predvsem, da smo prekinili s starim ■ načinom poslovanja, ko je bil narod samo poslušno orodje v rokah I peščice izvoljenih oblastnikov, ki niso nikdar poznali potreb ljud- j stva. temveč samo svoje ugodje in svoje pravice. To ie bil temelj ■ nečloveškega izkoriščanja, v katerem niti kmet viti delavec nista ; smela dvigniti svojega glasu, ker bi s takim dejanjem postala j protidršavna in zato zločinska elementa. Oblast OF pomeni popolno prekinitev s takim stanjem. Mali \ človek, ki je s svojim znojem ustvaril bogastvo slovenske zemlie. ; prevzema upravo te. zemlje v sv ni e roke. To ni več oblast v srnislu ; izkoriščanja, ki služi samo poedincem. to je upravljanje, ki naj \ zadovolji ogromno večino. Prava oblast je pravilna in pravična ! uprava. In to upravo prevzame danes slovenski narod v svoje I Zato vomeni oblast OF. da bo narod sam izbiral Hudi. katerim > bo poveril upravo svoje zemlje, da bo pa lahko te ljudi tudi \ klical na odaovor, če svojih nalog ne bodo v redu izvrševali. Samo ; tako pojmovana oblast je narodna, samo taka je pravična in j samo takšna jamči srečno bodočnost slovenskega naroda.« V razpravi je govorilo več odposlancev, ki so obravnavali \ življenje ljudi in njihovega boia za novo ljudsko oblast. Zbor je v imenu kočevskih rudarjev pozdravil rudar Alojz ; icnndič, v imenu rajonskega odbora OF ter prebivalstva na Ko- \ čevskem pa odposlanec Kočevja Henrik Kužnik. I Grčarice so V nedeljo so Grčarice praznovale 20-letnico pomembne partizanske zmage — likvidacije centralnega plavogardističnega odreda v Sloveniji. Na praznik so se skrbno pripravile; toplo so sprejele precej gostov, med katerimi je bilo tudi nekaj udeležencev borbe. Vse je bilo praznično: dan, vas in ljudje. 2e od zgodnjega sončnega jutra so poskočni zvoki iz zvočnikov napolnjevali vas, ljudje pa so, polni pričakovanja, hodili sem in tja. Vedeli so: morda že čez uro ali kaj se bo pričel »napad« na plavogardisti&no postojanko; spet bo pokanje, eksplozije »topovskih« granat pa bodo trgale ozračje. Tako je bilo tudi takrat, pred dvajsetimi leti, toda veliko strašnejše... Tiščali smo si ušesa- da ne bi slišali o-glušujočcga zvone n ja zvonov, ko so padli z gorečega zvonika, tiščali smo si oči, da nas ne bi slepil blisk požara in bomb, stiskali smo se v kote, da bi se izognili svinčenkam, ki so kot nadležne ose žvižgale po sobi... Blizu enajste dopoldne se je pričel napad. Mladinci iz Ribnice so že prejšnji dan krenili iz Ribnice po partizanskih poteh preko Zadolja v Jelenov Žleb, kjer so prenočili. Toda malokdo je spal: pred njimi se je razgrnil pester mozaik spominov nekdanjih partiza- praznovale nov, z napetostjo so poslušali a^. hove pripovedi, v mislih Pa že slikali posameznosti »nap« . ki se ga bodo udeležili našle« Dolg je bil nedeljski s'^0 zi zelene gozdove od žleb« Grčaric, potem pa še dobri . uri trajajoči napad. V teh urah s krajšimi presledki s° nnazarjali tridnevno borbo P dvajsetimi leti... .. jn Nenadoma se je v gozdovi gmajnah okrog vasi razlegle!' škarjenje in klici na juriš, Govorilo pa jim je preudarno __ ljanje v plavogardiste Prcoblh,a-nih vojakov iz Ribnice, ki so g0 nili postojanko v vasi. Padal 0 granate in dimne bombe- K™: pa se je postojanka morala Slovesnosti so se udeležili ^ dan ji komisar bataljona, ki padal Grčarice, polkovnik DU, Gorkič, komandant bataljona^ P" kovnik Milan Merlak, podP0' ^ nik Franc Dobovšek (udeleži borbe) in Lojze Podlogar, ‘ okrajnega odbora ZZB. O P0^ nu zmage v Grčaricah je spr®^. voril po končanem napadu sednik obč. odbora ZZB Ri° Tone Maležič, kako je bilo P, dvajsetimi leti v vasi pa if Ljc, povedal polkovnik Milan Me pl ki je na poslopju GU tudi ^e. spominsko nloščo, posvečen« mu pomembnemu dogodku ■■■ (vec) Ptetcklo nedeljo je bila v Kočevju manjša slovesnost v okviru praznovanj 20-let-nice Kočevskega zbora. Sindikalna podružnica podjetja »Kovinar« je razvila svoj prapor in nagradila člane kolektiva, ki so v podjetju nad 10 let. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic delovnih organinzacij, je govoril predsednik sindikalne podružnice Kovinarja Tone Glavač, pel je pevski zbor Jakob Gallus in igrali harmonikarji Glasbene šole. (Na sliki: predsednik centralnega delavskega sveta podjetja Kovinar Jože Briški izroča diplomo in nagrado Tinetu Briški iu, ki je v kolektivu že 10 let. Najdalj pa je v kolektivu Kovinarja Matija Obramovič in sicer 17 let,) Andraž je veroval v boljše življenje, ni zaupal v kralja, imel Je odprte oči in vedel je, da bo prišel nekoč, mora priti boljši kruh, , ^'asmehnila se mu je in pogledala novorojenčka ob sebi. Ni š« v govorila, toda čutil je stisk njene roko in vedel, da sta sedaj - bolj povezana, kot sta bila kdajkoli doslej. Tomaž je prinesel v hišo novo življenje. Andrej je čedalje raje »tajal doma. Kako prijetno se je počutil, ko ga je prvič poklical Jv3Četa‘ Cutil Je’ da ga ima fant ra-iši kc,t mamo. Klara je bila si „ ° okro£t njega, on pa je bil večkrat dalj časa odsoten, zato Ana3 ^ malček vedno zaželel in komaj čakal, da se vrne iz službe. ndrej mu je ve(ino kaj prinesel. Moral mu je pripovedovati o rad0mot)iIih' ° stro,jih’ ki Sredo sami in še in še.. . Andrej mu je ki Pripovedoval, si izmišljal in budil v mali glavici nešteto stvari, 80 ga čedalje bolj zanimale. ^Življenje je mirno teklo dalje. Tomaž je odraščal in polnil sreč staršev z veseljem. Nekega dne pa je v to tiho družinsko čal h udarila beseda vojna: »Vojna!« Andrej se je tega dne vra-Pov ,,°?°V trudnih korakov in dolgo premišljeval, ali bi Klari edal ali ne. Tomaž ga je čakal na pragu in vpil v hišo: »Mama, očka gre, očka!« s n,xAndrci 5e slišal njegov glas, vendar se ni nasmehnil. Mrk in Povešeno glavo je stopal proti hiši. »Očka, kako da si danes tako slabe volje?« ga je vprašal Tomaž. Pil v h-1-13 °dS°vofd> le pobožal ga je po skuštranih laseh in sto-rpožn ™S0' t^lara je pomivala posodo in se z nasmehom ozrla na resnobni 3glcd°^ ^ ^ zamid na tičih ko je ugledala njegov »Vzeli so mi ga ...« je dejal in se zazrl v Klaro. » Koga so ,vzeli?« ga je vprašala. »I. koga, avtomobil vendar.« »Toda kdo?« »Italijani, v mestu jih je kot listja in trave« r|ra je počasi začela dojemati stvari. tudi se Pravi..., da je.... kar so pripovedovali, da pridemo mi na vrsto.« ha sto]08’ trPdi^vo res!« je trpko pristavil Andrej in se sesedel »Andraža so že zaprli.« bi JAndraža’« je strahoma ponovila Klara. Ni mogla verjeti, da ^ moglo kaj takega zgoditi. PošWant ith ni mogel videti, kako se repenčijo po mestu in je Pobil; *1 Prr'h,,tal nekega Antonia. Planili so nanj in ga s kopiti »tt a tla. K-lam ^0gi fant, pa še tako mlad je,« ie dejala s tresočim glasom Robleka Andreja. 6uri^' kai bb. kai bo z nami?« tal: ■*£. rjbno trepetajoče telo. Pobožal jo je po laseh in de- Pbiho jA ’ .tara, prišli so časi, ko bomo morali biti trdni in se Surpni m'31' (K^ot'no spoprijeli z vojno. Ne smemo obupati po-oramo biti in verovati drug v drugega.« Priprave v Ribnici Prejšnji petek se je v Ribnici sestal občinski odbor SZDL; razpravljali so o dosedanji pomoči Skopju in o pripravah za vpisovanje ljudskega posojila ter o pripravah na proslavo Kočevskega zbora. Kakor povsod, je tudi Ribniško dolino pretresla vest o katastrofi, ki je konec julija razdejala glavno mesto Makedonije. Kot pomoč ponesrečenim Sko-pjancem so ljudje zbrali precej denarja in drugih stvari, precej pa so tudi prispevale gospodarske organizacije v občini. Sedaj pa je pred nami novo obdobje pomoči razdejanemu mestu. Če vemo, da znaša po nepopolnih podatkih škoda v mestu okrog 400 milijard dinarjev in da smo doslej (skupno s tujino) zbrali šele okrog 18 milijard dinarjev, si lahko mislimo, koliko naporov bo še potrebnih, da bomo nastalo škodo vsaj ublažili (človeška življenja so nepoplačljiva). Zvezna ljudska skupščina je prejšnji teden med drugim sprejela tudi sklep o razpisu ljudskega posojila za obnovo Skopja, in sicer v višini 30 milijard dinarjev. V ribniški občini bo treba zbrati nekaj nad dvanajst milijonov din posojila: delavci in u-službenci naj bi vpisali nekaj nad devet in pol milijona, kmetje milijon 900 tisoč in obrtniki ter ostali poklici milijon in pol. Obč. odbor SZDL je razpravljal predvsem o tehničnih pripiravah na vpis posojila, pri vpisovanju pa bodo pomagali vsi. Da bi ljudem olajšali vpisovanje, bodo dodatna vpisna mesta organizirali v sleherni vasi. V ponedeljek in torek so bila po večjih krajih sektorska posvetovanja o organizaciji in izvedbi vpisa, v sredo, 25. sept., pa so z vpisom že pričeli ... Ko so razpravljali o priprav vah na proslavo Kočevskega zbora, so predvsem poudarili, da je treba zagotoviti čim večjo udeležbo. Predvidoma naj bi se zborovanja 6. oktobra v Kočevju udeležilo iz ribniške komune o-krog 3000 ljudi. Veliko ljudi ima lastna prevozna sredstva, za ostale pa bo treba tudi poskrbeti. Do tedaj bodo pripravili več predavanj in razgovorov o pomenu zbora odposlancev po šolah. podjetjih in vaseh. Sklenili so tudi, da je treba okrasiti vsa naselja ob cesti proti Kočevju, na praznik pa se morajo posebno skrbno pripraviti gostinci, kajti marsikdo se bo ustavili tudi v Ribnici. (vec) KOČEVSKA MAGISTRALA bo, tako zatrjujejo, gotova o pravem času. Ta teden bo dokončana cesta od Ribnice do Stare cerkve. Precej težav imajo med Ortnekom in Žlebičem. Na sliki: na ozkem ovinku pri Žlebiču bodo morali odstraniti del hriba Republiška filatelistična razstava v Kočevju Od 3. do 6. oktobra bo v prostorih gimnazije v Kočevju II. republiška filatelistična razstava. Otvoritev bo 3. oktobra ob 16. uri. Razstava bo razdeljena v štiri oddelke: partizanska kurirska pošta, ujetniška in koncentracijska taborišča, generalne zbirke (po državah) in tematske zbirke (rože, kozmonavti, živali itd.) iz različnih držav. Na razstavi bodo sodelovali filatelisti iz vse Slovenije in tudi nekateri hrvatski. Iz Kočevja bodo razstavljali Janez Levstek, Andrej Arko, Slavko Miller, Anton Mihelčič in inženir Milenko Ilonzak. Skupina kočevskih mladih filatelistov pa bo razstavljala mladinske zbirke »Jugoslavija«. Razstava bo posvečena 20-letni-ci Kočevskega zbora. V dneh proslave 20-letnice zbora, se pravi od 3. do 6. oktobra, ko bo odprta tudi filatelistična razstava, bo imela kočevska pošta poseben žig. V prodaji bodo tudi posebne kuverte Filatelistične zveze Slovenije (na njih bo spominska plošča iz Šeškovcga doma) in posebne kuverte kočevskega filatelističnega društva '(na njih boi kočevski spomenik Svobode). 6. septembra, se pravi ob zaključku razstave, bo tovariško srečanje slovenskih in hrvatskih filatelistov. PETINDVAJSET KOČEVARJEV V BENETKAH (2) Casanova je zbežal... Biti v Benetkah in ne videti Markovega trga ali se zapeljati po Canalu grande je toliko, kot bi ne bil v tem čudovitem, svojevrstnem mestu na koleh. Troje znamenitosti (poleg neštetih drugih-manjših) imajo Benetke: Canal grande glavno prometno žilo mesta, ki vam omogoči videti glavne znamenitosti Benetk, če sc popeljete z enim številnih »vaporetov« po njem, Markov trg (Piaza S. Marco in Dožcvo palačo. Benečani so seveda najbolj ponosni na Markov trg, ki so ga poimenovali po svojem zaščitniku-patronu Marku. Čeprav je v mestu še nešteto drugih trgov, več ali manj tudi lepih in zanimivih, je zanje pravi pravcati trg le Markov trg. Vse ostale trge imenujejo »Piazette« — »tržiče« bi rekli po naše. Tako pravijo: imamo 28 piazett in Piaza S. Marco. Ce bi kdo imenoval kak drug trg v tem smislu, kot oni imenujejo Markovega, bi žalil njih, Markov trg in verjetno tudi samega svetega Marka... PRIHOD V MESTO NA KOLEH Ko se nam je v daljavi prikazal zvonik na Markovem trgu, smo se začeli nestrpno presedati na sedežih, vodič pa je že razlagal, da se peljemo skozi zadnje večje mesto pred Benetkami, ta-korekoč skozi predmestje, Mestre, ki imajo svojih 180 tisoč prebivalcev, od industrije pa je najpomembnejša železarna ter tovarna orožja, kjer izdelujejo nam dobro znane »brede«. Na dvorišču Dožcve palače Nasproti Mester leže Benetke. Mesti povezuje dolg most Ponte di Liber ta, prej Ponte di Mussolini, ker je bil most zgrajen med fašistično vlado (menda 1930. leta). Ta most, na katerem je dovolj prostora za široko cesto in železnico, zgovorno kaže, kakšni mojstri so Italijani v gradnjah cest. Kljub širini pa je most iz leta v leto bolj potreben razširitve, saj komaj še zmaguje strahoviti promet. Sedaj ga menda nameravajo razširiti za 16 metrov. Že se nam prikaže impozantna palača Fiat, kjer so v nekaj nadstropjih garaže za nekaj sto avtomobilov. Parkiranje v Benetkah je namreč poseben problem, ki ga še vedno niso rešili. Palača Fiat, Piaza Roma in še nekaj parkirnih prostorov že dolgo ne zadošča, zato je tu vedno večja gneča. Na Rimskem trgu n. pr. avtobus lahko stoji le pet minut ... MARKOV TRG Nekaj, kar je sploh težko opisati, je Markov trg. Naš šofer, ki je že večkrat bil v Benetkah, je dejal, da vedno presedi na trgu vsaj po tri ure in gleda, gleda... In videti je dovolj. Trg imenujejo trgovski del Benetk, saj je tu dovolj, za naše pojme kar preveč trgovin, kupiti kaj pa je sploh nemogoče zaradi astronomskih cen. Ko gledamo izložbe (čeprav je nedeljsko popoldne, je večina trgovin odprtih, cene pa so seveda tudi temu primerno visoke), se nam zdi, da na tem izletu sploh ne bomo mogli potrošiti »prešvercanega« denarja, preprosto zato, ker je vse pred raco. Toda ko sedem pred restavracijo in iz previdnosti naročim natakarju »una aqua minerale« (po naše kislo), se prepričam, da nam bo denarja še prehitro zmanjkalo: cena 120 lir (dva deci). Za ilustracijo: če popiješ kavo stoje, stane 50 lir, če pa le sedeš, je že 100 ali še več lir... Tisoče turistov se sprehaja po trgu med nič manjšo množico golobov (tudi posebnost Benetk oziroma Markovega trga), vrvijo v Doževo palačo in cerkev Sv. Marka. Kdo so bili d oži? Naš vodič nam je naštel celo vrsto vladarskih nazivov, dože pa je uvrstil med one, ki združujejo v svojih rokah vso oblast, posvetno in cerkveno. Doži so bili torej vladarji beneške republike (ki sicer ni bila velika, mesto in nekaj zaledja, bila pa je močna trgovska sila v Sredozemlju). Dolga stoletja so vladali in trgovali, končno pa je pred približno 160. leti Napoleon uničil starodavno republiko. O tem, kako in kdaj so Benetke nastale, je težko natančno govoriti, drži pa, da stoje na temeljih iz našega dalmatinskega hrasta. Benetke stoje na hrastovih »pilotih«, zabitih v morje, les pa je predvsem z našega Primorja; od tedaj je naša Dalmacija pusta in »gola«, veter pa je odnesel še tisto malo zemlje, kar je je nekoč bilo. Sedaj pravijo, da Benetke propadajo; in res, milimeter za milimetrom se počasi Na Canalu grade. Spredaj most Ponte di Rialto pogrezajo in čeprav gre to silno počasi, je vsem jasno, da nekoč, morda čez stoletja, čudovitega mesta ne bo več. Najboljši arhitekti pa si razbijajo glave s problemom, kako Benetke rešiti... PARADISO — PARADA.IZ 150 lir je 'kaj majhna odškodnina za bogat sprehod po Dože-vi palači. Pozoren obiskovalec bi lahko hodil ure in ure, morda vrednost je tolikšna, da se jim Markov trg. Vrh zvonika vidimo zvon in znamenita bronasta zvonarja dneve, pa še ne bi mogel videti vsega, doumeti vse umetniške zaklade sicer že opustošene palače pa sploh ne. V dobri uri lahko le Ibežno preletite desetine dvoran in dvoranic ter labirint hodnikov in celic in si le skušate predstavljati vso veličino nekdanje moči in slave beneških do-žev. Nekoč je del palače zajel ogenj in marsikaj, predvsem slike ter pohištvo, je šlo po zlu. Kljub temu pa je ohranjenih še veliko slik priznanih srednjeveških in drugih slikarjev, katerih sploh ne da postaviti cene. Zan mive so slike številnih dožev, so večinoma predstavljeni v bw podobi (tem se je pa g°d'’ kaj?!), najzanimivejša in 0'>enh in moralno političnih odno-n, večkrat skoro nedojemljiva, ,er ie to epopeja našega malega ovenskega naroda, 'ki je zrasel i. Rlobin svojega narodnega živ-Jenja v skupnosti vseh jugoslo-anskih narodov, v narod delov-® scoialistične skupnosti in se ^til med naj večje narode, ki borijo za čast in pravice ljudi sega sveta. b„na,jvečji V7-Pon, ki je temelj m,-CjSa življenja vsega našega B'.?da. je bil kočevski Zbor od-■ ancev slovenskega naroda v leta 6'rnU 1-—3- oktobra 1943. Simi«0 ^ sen in ideal vseh do fn,cev od prekmurskih ravnin uo Jadrans' gora do belokranjskih gri- ških adranskega morja, od koro-čcv do belokranjskih ari- skih t ustoličevanja sloven -Polju klctZžMina GosPosvetskem šorna ilo,Jenja Franceta Pretih Otokarja in osta- veli in delnih ., !kan<>v, ki so zi-rod, ki so en f -to sl°venski na-niki vse"a ™JaSIZCm in moRoč" z uničenjem Zapisa11 v smrt Žj5a. teJ slovenski zemlji pa so u,.,Jl delavci, kmetje, obrtniki, »1 .olji, pravniki, zdravniki, u-uzbenci in vojaki, skratka ljud- ZAKRAJŠEK, odposl ,z Tonikov. Njega in dva sil ,c 1^44 ubila »črna roka« kljc^eb družbenih slojev in pole ,r),- Živela je tudi KPS, ki F Pozvala vse Slovence v boj y rv-Mua vao oiuveuce v cev ir. obstttj in življenje Sloven -bolj i , , r s svojim, do tedaj naj-ie im vojaškim strojem, skern ■ b° tem malem Sloveniji. ln Vse,h jugoslovanskih na- , SrnrZ siI°' a heiyl®,. venskega naroda je bi-Srhrtj M-Zna' Hitler ga je zapisal rali gl. ''J°8ovi generali jn admi-bdganrin u Pritrdili. Nemška pro-bi -v«,. Pa je trdila; »Slovencev Tedaj je na§talo vprašanje: »Kaj pa smo Slovenci?« Slišali smo: »Narod, ki je propadel! Narod, ki je zapisan smrti! Narod, ki bo postal suženj novega družb, reda, ki se je rodil v 20. stoletju obstoja bo propadel, ker se taki sili moči, tehnike in oborožitve ne more upirati, s kakr šno je na nas navalil Hitler. Realno gledano v tistem času je bila to resnica. 4) ALOJZ PRIJATELJ iz Vinice pri Sodražici, ubit pri Urhu pri Ljubljani 1944/45 Pozabili pa so na vse jugoslovanske narode v tistih dneh težkega in muk vse zgodovine polnega življenja od časov ustoličevanja slovenskih knezov na Gosposvetskem polju do leta 1941, da je živela tu KPS, ki je pozvala v boj za narodni obstoj vse Slovence. In res. Slovenci so šli v boj na prvi klic KPS za svobodo! »To je samomor!« so kričali nasprotniki. »To je naša smrt!« so dejali malodušneži. Slovenci so hiteli v boj z OF slovenskega naroda, prezirajoč smrt in trpljenje. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je v dneh od 1.—3. oktobra 1943. leta sklicala po težkih letih boja z italijanskimi in nemškimi okupatorji v Kočevju veličastni Zbor odposlancev slovenskega naroda, na katerem so določali bodoči razvoj slovenskega naroda, v ognju pušk in mitraljezov, topov in bomb, kako bo živel v svobodi ta slovenski narod v skupnosti vseh jugoslovanskih narodov in v skupnosti narodov vsega sveta. To je bilo osnovno vprašanje Zbora, ki je reševal preteklost (v tistem času sedanjost) in bodočnost današnjih dni. Casanova je zbežal... (Nadaljevanje s 6. strani) predvsem za nekdaj bogato beneško republiko, ki pa je v tistem času že pričela propadati. In njemu se je posrečilo pobegniti iz slovitih Svinčenih zaporov (streha je bila iz svinčene pločevine), kar je v svojih Spominih tudi s ponosom zapisal. IN SE MARKOVA CERKEV Iz zmešnjave ljudi, jezikov, soban, hodnikov in kleti se znajdemo na prostem — v novi zmešnjavi ljudi in jezikov. Vodič, že ves obupan, nas lovi in preklinja, končno pa nas spravi nekako v »dve vrste zbor« in odpelje v Markovo cerkev. Cerkev stoji tik poleg palače (zgleda, da so imeli ti doži res vse pri rokah, zapore in »spovednico)«, njena zunanjost in notranjost pa v človeku vzbujata spoštovanje. Zunanjost, predvsem pa notranjost se lesketa v tisočerih iskricah, kadar posije skozi velika o-kna sonce na zlate obloge. Po velikanskem prostoru (notranjost so prav tedaj obnavljali) buči iz zvočnikov mogočen glas orgel; maše imajo tam menda kar nonstop. Tudi Markova cerkev se že počasi nagiblje; ko stopaš proti izhodu, sie kaj lahko spotakneš ob nič kaj ravnih tleh. Ko gremo ven, se spretno izognemo možakarju, ki prodaja nekakšne svete podobice, dalj časa pa zijamo v dve čudovito našemljeni prikazni na pragu, za kateri nam vodič pojasni, da sta cerkvena straža. ŠTIRJE, NE, ŠEST KONJ V Benetka na splošno konj ni, ker nimajo življenjskega prosto- ra. Vendar štirje le so. Na portalu Markove cerkve namreč stoje (v galopu) štirje bronasti konji. Vodič nam je povedal, kako je nekdo izletnikom razlagal, da so to edini štirje konji v mestu, ko pa so prišli okrog vogala, so zagledali še enega, na katerem jezdi prvi italijanski kralj Emanuel I., kmalu pa še enega, tudi bronastega. To pa so tudi vsi beneški konji. GONDOLA, GONDOLA, GONDOLA... Benečani, kakor sploh Italijani znajo svoj turizem dobro spraviti v denar. Ko tako hodim mimo stojnic s spominki in drugo robo, se spomnim, kako nam polzi turizem skozi prste, kaj vse imamo pri nas in ne vidimo ali pa se nam ne zljubi izkoristiti ter prodati 'turistu, Hodlimo imirno prodajalcev, gledamo, otipavamo in spravljamo ljudi ob živce, ker ničesar ne kupimo. Barantaš za nekaj, ko pa že precej zbiješ prvotno ceno, se spomniš, da boš drugje dobil morda še ceneje — in se do smrti zameriš prodajalcu. Kupim malo gondolo, jo držim v naročju in ves upehan sedem na stol na trgu. Mrači se; čakam druge in premišljujem, kako bosta odzvonila sedmo uro dva 'bronasta »kovača« na zvoniku, ki stojita tam že stoletja in odmerjata Benečanom čas. In ko napoči čas, vsak odbije svoje udarce, potem pa se spet umirita in zastrmita v nočni vrvež svojega starodavnega mesta. Čakata na naslednjo uro ... F. Grivcc JERNEJ JAKLIČ iz Karlovice, odposlance na Zboru. Leta 1944 ga jc na Blokah ubila »črna roka« Smrt je plavala nad njihovimi glavami in vendar so šli na to pot, da bi ustvarili življenje iz solz in krvi za bodoča življenja sedanjih in prihodnjih dni našega naroda. Po dvajsetih letih smo šli po poteh odposlancev slovenskega naroda po naših krajih. Pot ni bila dolga, čeprav zelo prijetna, da smo obiskali ljudi, ki so bili pred 20 leti na tem zgodovinskem Zboru v Kočevju. Vprašali smo jih, 'kakšno je bilo življenje pred 20 leti tu v Kočevju. Vprašali smo jih še, kako je tedaj potekalo življenje v naših krajih. Dobili smo nešteto odgovorov od živečih odposlancev, v katerih so se vsi strinjali v enem: »Zbor je bil nekaj tako veličastnega, nepojmljivo dojetega življenja nas Slovencev, da tega ne moremo povedati. Preveč je bilo v nas hrepenenja in ljubezni, da bi živel slovenski narod še naprej, saj je v vsej svoji zgodovini samo delal, v tistih časih pa se je težko boril \za svoj življenjski obstoj. Kje je bila tista moč za ta nečloveški boj za našo svobodo, je težko povedati. Ta moč pa je bila v nas vseh, ki smo prišli na kočevski Zbor. »Kako pa ste potovali v Kočevje?« »Obvestili so nas, da gremo ob določeni uri na pot. Kam? Ni vedel nihče. Vpraševali smo se, kam bomo potovali, pa nam nihče ni vedel povedati. Šli smo peš in s kolesi, vsak po svoji poti. Prišli na določeno mesto, kamor so prihajali ostali. Pripeljali so avtomobili, po zraku pa so letala nemška letala, ljudje so nas sprejemali z veseljem, nekje so tudi godrnjali, zakaj smo prišli, ker bodo Nemci zaradi nas vse požgali. Mi se na to nismo ozirali. Ko smo se zbrali na določenih mestih, so pripeljali avtomobili in odpeljali smo se proti Kočevju. Ustavili smo se v njegovi 'bližini in aktivisti so nas odpeljali na stanovanja, ki so bila pripravljena za nas.« (Konce prihodnjič) Rjavolas. Tiste, ki kaj vedo, prosim, da sporeče proti primerni nagradi Gri-cacujevi, ulica Plehanova 15." »Je to vaš sin?« so sočutno spraševali v pisarni. »Moj mož je!" je odgovorila trpinka in si z robčkom pokrila obraz. »Ah, mož!" "Zakonski. No, kaj?« "Ni, nič. Pa bi se vendar obrnili na milico." Vdova se je ustrašila. Milice je je bilo strah. Odšla je ob začudenih pogledih. Trikrat se je glasil poziv s strani »Stargorodske pravice«. Toda velika domovina je molčala. Niso se našli ljudje, ki bi bili vedeli za prebivališče rjavo-lasca v rumenih čevljih. Nihče ni prišel po primemo nagrado. Sosede so brusile jezike. Vdovino čelo se je z vsakim dnem bolj mračilo. In glej čudo: mož je izginil ko raketa in odvlekel s seboj v črno nebo stol in družinsko cedilce, vdova pa ga je vendarle ljubila. Kdo naj razume žensko srce, posebno vdovino? Bivanje Vorobjaninova in Benderja je pustilo v mestu globoko sled. Zarotniki so skrbno čuvali zaupano jim skrivnost. Celo Viktor Mihajlovič je držal jezik za zobmi, dasiravno ga je na moč mikalo, da bi izblebetal skrivnosti, ki so ga mučile, kar prvemu človeku na cesti. Vendar je ostal ILF IN PETROV »Delati je treba!" se je drl Polesov. "Delati je res treba, ne pa dreti se. Glejte, gospoda moja, kako si jaz vse to zamišljam. Nekoč je Hipolit Matve-jevič rekel, da je stvar sveta. In verjetno ne bo treba dolgo čakati. Kako bo vse to šlo, nam tudi ni treba vedeti: za to so vojaki. Mi pa smo civilisti, predstavniki mestnega izobraženstva in trgovcev. Kaj je za nas važno? Da smo pripravljeni. Ali smo kaj storili za to? Imamo vodstvo? Kdo bo načeloval mestu? Nikogar ni. To pa, gospodje, je najvažnejše. Kaže, gospoda moja, da se Angleži ne bodo več šli z boljševiki slepih miši. To je za nas prvo znamenje. Vse se bo spremenilo, gospoda, in lo kaj kmalu. Zagotavljam vam." "No, o tem tudi ne dvomimo," je spregovoril Čarušnikov in se namrdnil. »Sijajno, da ne dvomito. Kakšno je vaše mnenje, gospod Kisljarski? In vajino, fanta?« Nikeška in Vladja sta z vso svojo zunanjščino kazala prepričanje, da bo prišlo do skorajšnjega prevrata. Kisljarski pa, ki je bil razbral iz besed šefa trgovskega podjetja Brzozavoj, da se mu ne bo treba neposredno udeležiti oboroženih spopadov, je veselo pritrdil. »Kaj pa naj zdaj počnemo?« je nestrpno vprašal Viktor Mihajlovič. »Potrpite!« je dejal Djadjcv. »Učite se pri spremljevalcu gospoda Vorobjaninova. Kakšna spretnost! Kakšna pre- BRANKO COPIC: Dvanajst stolov [as | trden, ker se je spomnil mogočnih Osta-povih ramen. Samo v pogovoru z ve-deževalko si je olajšal dušo. »A kaj mislite vi, Jelena Stanislavovna," je govoril. »Kako je moč razložiti odsotnost naših voditeljev?" Tudi njo je to strašno zanimalo, a je bila brez poročil. »Mar ne mislite, Jelena Stanislavovna,« je nadaljeval neugnani ključavničar, »da zdajle opravljata kako posebno nalogo?« Vedeževalka je bila prepričana, da je stvar natanko taka. Prav istega mnenja je. bil očitno tudi papagaj v rdečih hlačah. Zijal je v Pole sova s svojimi razumnimi okroglimi očmi, kot bi hotel reči: "Daj mi sončnih semen pa ti takoj vse povem. Viktor, ti boš gubernator. Pokorni ti bodo vsi ključavničarji. Hišnik iz stanovanjske hiše št. 5 bo pa ostal hišnik, domišljav nase, zarob-ljenca« »Mar ne mislite, Jelena Stanislavovna, da moramo delo nadaljevati? Tako ali drugače. Ne moremo sedeti križem rok.« Vedeževalka je bila istih misli in je dodala: "A Hipolit Matvejevič je pravi junak!« "Junak, Jelena Stanislavovna! To drži. Pa bojeviti oficir, ki je z njim? Podjeten dečko. Kakor veste, Jelena Stanislavovna, a stvar ne more takole čakati. Prav res ne more.« In Polesov se je lotil dela. Redno je obiskoval vse člane skrivne družbe »Meč in plug«; posebno je gnjavil previdnega lastnika Odeške prestame "Moskovske preste« tovariša Kisljarskega. Kadar je ta ugledal Polesova, se mu je obraz pomračil. Besede o nujnosti delovanja so spravljale bojazljivega prestar ja ob pamet. Ob koncu tedna so se vsi zbrali pri Jeleni Stanislavovni v sobi s papaga- . jem. Polesov se je razburjal. »Viktor, ne deri se« mu je dejal razsodni Djadjev. »Le kaj dirjaš po cele dneve po mestu?« vidnost! Ste opazili, kako je brž speljal vso reč na pomoč brezdomcem? Tako moramo tudi mi. Samo otrokom poma-hrmo.Zdaj pa, gospoda, izberimo kandidate!« "Hi polita Matvejeviča Vorobjaninova predlagam za prvaka plemstva!« sta vzkliknila Nikeška in Vladja. Čarušnikov je vljudno zakašljal. »Pojdita no! On bo najmanj minister. A postavimo e a še višje — za ministrskega predsednika.« »Prazne marnje, gospoda,« jim je segel v besdo Djadjev. "Vodja plemstva nam je deveta briga. Na gubernatorja moramo misliti. Mislim ...« »P red la ° m gospoda Djadjeva!« je vzneseno zaklical Polesov. »Kdo drug neki naj bi prevzel oblast nad gubernijo?« »Zelo ste me počastili z zaupanjem...« je začel Djadjev. Tedaj pa mu je segel v besedo Čarušnikov in ves zardel. »O tem. gospoda,« se je nasajeno o-glasil, "bi bilo treba glasovati.« »Ne ugovarjam," je iztisnil Djadjev. »Pa glasujmo! Javno ali tajno?« »Po sovjetsko že ne bomo,« je užaljeno pribil Čarušnikov. »Glasujmo pošteno, po evropsko: tajno« Glasovali so z listki. Za Djadjeva so glasovali štirje, za Carušnikova dva. Nekdo se je vzdržal. Kisljarskemu je bilo brati z nosu, da je bil on. Ni si hotel pokvariti odnosov z bodočim gubernatorjem, pa naj bo že ta ali oni. Ko je trepetajoči Polesov razglasil izid poštenega evropskega glasovanja, je v sobi zavladala smrtna tišina. Trudili so se, da Carušnikova ne bi gledali. Neuspeli kandidat za gubernatorja je sedel ko opljuvan. Jeleni Stanislavovni se je zelo smilil, pa ie glasovala zanj. Drogi glas je Čarušnikov, izveden v volilnih zadevah, oddal sam zase. Dobra Jelena se je tedaj oglasila: »Predlagam, da za mestnega župana vendarle izberemo gospoda Carušnikova.« 1» \ ii Oslovska leta ■ašal — Kaj ga ne moreš zakleniti? — je vPr' Baja. — Saj vidiš, da ni ne ključa ne ključavnice, — je modro odgovoril De-De-Ha, lastnik ste nih ključev, neprekosljivi mojster za kljucavn ce v naši gimnaziji. Naskrivaj smo ga pospremili skozi za^nJl‘| vrata, smuknili v sončnice, se v širokem 1° obrnili in prišli v tesen prehod v živo mejo ogromno staro šupo, bivše skladišče. Tu, v ^ še veliko presenečenje, Dule samo premakne stran široko desko in nas povabi: — Izvolite v moje stanovanje! Zlezli smo noter in obstali nemalo začudeni Tu v kotu za visokimi kulisami je 'bilo dov prostora za dvakrat toliko dečkov, kot je &, nas. Bilo je videti, da je tasti, ki je postaVU kulise, nalašč pustil za njimi tolikšen prostor.^ — Tukaj je nekaj mesecev živel slavni lgf lec Rožljika, 'ko je propadlo njegovo potujo^ gledališče, — mi je prišlo na misel. — Se SP°' nite, da nam je o tem pripovedoval Pr° „ „ srbohrvaščine. Rekel je, da je bilo to v neki sup zraven našega konvikta. — Za gotovo je to tu, — pritrdi Baja. Spomnim se, ko so pripovedovali, da mu je n' trgovec zaradi dolgov zaplenil kulise in jih sp vil v svoje skladišče. V skrivališču je bil tudi star divan, na) je tudi spadal h gledališču. Razveselili smo ^ ker bo naš Dule vendarle imel nekakšno steljo. — Brate sladki, tale magazin že celo leto služi konviktu za šupo, jaz pa še do 7/ sC nisem vedel, kaj vse se skriva v njem, je čudil Hamid. — Nihče v konviktu tega ne ve, — re-- p0_ ja. — Samo spodnje prostore tega skladišča rahljajo za drva, zgornjih pa se ne dota g11 zaradi duhov. Zares so po mestu govorili, da se ponoči °kr ^ skladišča prikazujejo prikazni in duhovi. j, smo se ga tudi mi konviktaši izogibali. e^c zgodb i,e prišlo ker je nekdo, že ored leti . ^ noč slučajno zagledal Rožiljko, ki je Pr's® je. skladišča izza prislonjene deske, Rožiljka P .ja ko je istega opazil za živo mejo, nekega J Šarca, zavpil z Globokim igralskim glasom- — Ne zavijajte nad grobovi, hijene! Jurij, je seveda, kot prismojen zdirjal v „ sto in se na vsa usta razgovoril o dogodku. - _ nove in nove Grozotne P00 53' ven za dodajal nove in nove grozotne nosti. Morda niti Dule niti Krsto ne bi bila skrivališča, če ju ne bi v to prisilile n®P odkril® rilike' Dr-De-Ha je iskal varno skrivališče za ka __ kolj jedačo, ki jo je, večno lačen in 'kuz p,a kdaj pa kdaj sunil v konviktu. Krsto Bo ^ je nanj slučajno naletel, ko se je skriva ^ zdravnikom, ki je konviktaše cepil proti — Zdravnikov se bojim bolj ko du volkodlakov, — je priznal. — Kaj pa boš storil, brate sladki, ^2_Sjedi>a noči prikaže, ja no, kako bi ti rekel • • • Hamid Rus. 0 •— Misliš duha? — reče Dule vnemar Nič vato. Pri priči ga začnem spraševan matiko in jo bo pobrisal ko obseden. vpra- — Se duh boji matematike? — naivn ša Hamid. — Pa še kako. — mimo reče k’o-dcpotico-Tudi fizike ne prenese. Samo verouk to — Kaj ne poveš?! — se čudi Ham' ■_ pu-Mračilo se je že. ko- smo odšli iz. no^ Boletovega stanovanja. Dule se je izte^rv* rotmi se pokril s starim zimskim plas e ^ ^1oV0 "o 1° bil podaril profesor zgodovine' uraden! p” ™ je namesto blazine položil tis ' sir. - ie veselo r^ -kok — Lahko noč, tovarišija, jo v ■ uicrado? — Z mirno vestjo bom spal, čep ra ^ neknl nim sirom pod glavo. Več je vredno ■ . sjrov-desetin utrganih zajtrkov kot pot - -ripada-Vzel sem samo zato, ker mi po pr Divjad O Za koga pravzaprav sadimo in sejemo: zase ali za divjačino? O Tako ne gre več naprej: iz leta, v leto se divjadi bolj umikamo. Opuščamo njive blizu gozdov, bežimo pred gozdom in divjadjo, ona pa za nami, na nove, od gozda oddaljene njive ... V Srečati srno, jelena, ali celo medveda ob belem dnevu na Polju ni nobena redkost več... <> Kako pa mi? Tisti, ki imajo več njiv, lahko nekatere opustijo in zasejejo z deteljo. Kaj pa mi, ki imamo le nekaj njiv in če eno opustiš, kje boš potem sejal in sa-dil? Tako pripovedujejo kmetje v lin°bnih predelih Ribniške do-, ne, tam pod Veliko goro od Do- uje vasi do Slemen, nič bolje s ni v Loškem potoku in pov- v. kjer so blizu gozdovi. , okoda po divjadi postaja iz le-sitin eto večii. Problem. Mislili da bo minula ostra zima SMiacmo . močno zredčila, toda sknr’-na j6560, prihaja iz gozdov v nezmanjšanem številu. Povoh n ^met v Kotu mi je pri-w vedo val: _ v desetih letih sem smSi1 menda že osem njiv. Ne-£?aln° bil° saditi tam, ko davek se^11 nazai niti semena, PlačAHSnm pa moral prav tako meniavJ°Sevke sem nekaj časa da bi mi'r1nazadnje Pa spoznal, men- ta ^vjačina pustila le ječ- zasejal z deteljo2^6' NjiVG Sem Pravij0- da se v oirnv • mkole »specializirala«: jeC01® Dolenje vasi je precej jja bjadi, okrog Bukovice in Dan Knt zen ie8a medvedi, okrog Ve“ta in Jurjeviče pa srnjad. Se-v.a zahajajo drug drugemu tudi ’goste«! bm°stavlja se vprašanje, kaj je gojiti divjad v tolikšnem "t>w ■ ikar občutijo predvsem na Pridelkih, od katerih ali Prav tako plačati davek) Pa zmanjšati stalež in s tem dobiti večje kmetijske dono- Filmi, hi jih bomo gledali MOŽJE Zakon"\^auzJE pripoveduje o za-ročert -em Paru, ki je srečno po-Miri ?e trinajsto leto in ima iri^otroke. Ker sta oba mož še v*„a zaPoslena in ostane doma skie;^ gospodinjsko delo ženi, sta ^očn'a’ da najameta hišno po-tlekai Co‘ T° vlogo prevzame po Iz tp Smešnih zapletljajih mož. V6Seioa nastanejo več ali manj Sledi' srnešnice, pri katerih za-Sdi t n ost povečujemo tudi s cev njem proti TBC, ki ga in*®« mo »besežiranje«. Cepimo ze . vorojenčke, da bi jih kar n ) obvarovali pred kasnejšo o< Danes se zaščitno cepljenje ^ ja že po vsem svetu. Zahval] , tej preventivni akciji tuber za že upada. ,„«sti Cepljenje Vloveka 'ne z -e 100-odstotno, morebitno .ot>l tva-je le milejše. Po cepljenju ^ ri organizem protistrupe. 0 jih ustvaril sicer šele P® ° . jja z bacili" tuberkuloze in . 0lIi borba med bacili in organ17 največkrat v škodo človeku. . Veliko zaslug v borbi P TBC si je pridobilo fluorograi nje, množično rentgensko s nje pljuč. V teh akcijah so gledani tudi tisti ki sc siceLvali čutijo zdrave in bi ne 1 ^ zdravniške pomoči, dokler J' n to ne bi opozorila žs 7,as a so bolezen. Uspehi rdravljenp večji, čim prsi začnemo z . TBC ni le medicinski pr*1 u. potrebni so široki preventiv ^ krepi ,s sodelovanjem nap • ljudskih množic. Dvigniti se. rajo splošni higienski in ku 1 pogoji, skratka življenjski ■ dard. Šele tedaj bomo la . vorili o tuberkulozi kot o ■ dualni bolezni in ne o soc>‘ medicinskem problemu. Jjfc. Za zaključek še nekaj s j^jni ki 'prikazujejo stanje v 6. Kočevje v letu 1963, Do " 'eflt je bilo pp protitubcrkuio ny. dispanzerju v Kočevju e vi p,-ranih 240 primerov aktivn jh berkuloze, od tega 163 P11 in 77 primerov ostalih oblik [je-Do konca jul i ia je bilo PrlLriVte n ih še 37 novih primerov a^alifr pljučne in 18 primerov tu -oblik tubrkvloze. Za pij* jjUd' berkulozo bolujejo največ ■ jje. je v starosti od 35. leta 0po-Omen lene številke zgovorn f0, zarjajo. da je TBC še ved n ^o-blem. V borbo proti nje] ^ po ramo vključiti prav vsi, v g0y)nO' svojih zmožnostih in sp° stih. ,„zi j* V borbi proti tuberku zdravstveni službi v veliko P ^ (Konec na 12. *tra bila skojevcev. Tn ko ]e iflb ažica z okolico 25. ■vič osvobojena, je bl 'gjošt6' krita in razkrinkana sku' lna, do takrat še lle8a..,;'stiČIl0j na — zarodek beloga _ neKaJ avogardističnega iceV in idi iz vrst bivših klenkaK ^ »eralcev, med kateri ražnik di izraziti razredni 1 ^ ] svobodilne fronte. ' po' >ral okrog sebe oZir<’, ‘vbo Vx°, :ušal organizirati za • p0icrei irod noosvobod.il nemu . ^jo ■osluli izdajalec in £ k. goslovanske vojske pou* ' Te zmage partizano ažicj 1 so ga doživeli v S >neC ma> coli c i v teh dneh gj i?.d 42 okupatorji in d ^egn lei, katerim je ***PBibO»g v večjo postojanko m0' Jubljnno. •*» "?„ < »zabiti. Maščevali * \l0 > i so jo cela dva ni * a> ncP la Sodražica psvobo obsti ano bombardirali evall iz Ribnice. pajdiS3 Iva nie) (Nadaljevani Nekaj misli z nesklepčnega plenuma Prt‘d kratkim je bil v Kočevju Plenum občinskega sveta Svobod 111 Prosvetnih društev, ki pa za-' Premajhne udeležbe ni bil Klepčen. Kljub temu so prisot-razpravljali o delu Svobod in Prosvetnih društev ter še neka-®rih kulturno prosvetnih problemih. Društvo v PODPRESKI je imc-Y * * * * v jf-atlnjcm letu več prireditev. začetku tega meseca so odprli U(li klubsko sobo. Poskrbeli so J1 gostovanja drugih društev v °l nemo tudi pomoč^ pogreš i j ivo vztrajno in moremo organizacij RK pri skf' nju, skrbi za otroke °4>CL.HevarU JEESS.ififi nju, skrbi za bi za zravstveno med bolniki in nji-- oSt- a nami ter seznanjanje ^ prebivalstva s predaj .^tint'd1 se obvarujemo pred t° boleznijo. ted^ svečen Vsako leto je Posw tej ter boju proti tuberkulozi. , 0rf‘ socialni bolezni in 4eo _ ,gVa n nizacija še posebno P1' jjjiefl** diti svojo pomoč. Dr' RIBNICA: 28. in 29. sept ^ slov. film »Možje«, 5. m -■ _j. madžarski film »Profesor bal«. p. VELIKE LASCE: 28. in 29’ ^. tembra amer. barvni film jamska Helena«, 5. in 6. .jg« franc, barvni film »Nest®6 I. del. -per- LOŠKI POTOK: 29. sept; ^dy barvni film »Dve ljubezni Duchina«. DOBREPOLJE: 28. in 29\p.^ pe-svojem delu daje veliko 0 ---—«i..— pomoč, neseb