V risu krvavega simbola
Pisala so se osemdeseta leta, ko je osnovnošolski ~etrti razred ~akal na uro glasbe. Kot je
narekoval ustaljen red, je moral nekdo pred za~etkom pouka narisati notno ~rtovje z violinskim
klju~em. Ta mu ni in ni šel od rok. Otroška navihanost je sošolcu pred tablo za~ela metati pred-
loge drugih simbolov. V trenutku, ko je v razred stopila tovarišica, je nekomu iz nedol`ne ob-
jesti, brez vsakršne vsebinske in ~asovno kontekstualne refleksije ušla sintagma nemški kri`. Po-
sledice se niso kon~ale le z ukori in zmerjanjem staršev tega u~enca pred celim razredom ...
Koraj`na deklica tistega ~asa, ki je z veri`ico krog vratu nosila krš~ansko razpelo, je do`i-
vela manj pompozno šikano. Seveda, otrokom bi se mogla potrditi slutnja, da je udarna ost so-
vraštva uperjena pravzaprav v ta kri` … Da je zlo nalomljenega kri`a z umetelnim veri`enjem
la`i instrumentalizirano za spodkopavanje Kristusovega.
Nedavno se je vrstnik teh dveh šolarjev pojavil pred kamerami filmskega festivala v Be-
netkah. (Br`~as nevede) bitno zaznamovan z ideološkim Kruhom in mlekom boljševizma je
objektivom nastavljal srp in kladivo s svoje majice. Bi se kdo zgra`al, ~e bi mladi mo` na prsih
nosil nacisti~ni kri` ali butaro s sekiro?
Zelo mogo~e, da bi se zgra`ali dr`avni funkcionarji pa mo`je in `ene, ki si na rame nalo-
`ijo zastave z rde~imi zvezdami in vsako leto poromajo v gorenjsko vas, ki je bila po njihovi za-
slugi uni~ena. Ne hodijo prosit odpuš~anja. Z la`jo gnojijo svoje privilegije in nedotakljivost. Za-
stava in grb samostojne Slovenije sta prisiljena v blasfemi~no simbiozo s prevratniško ikonografijo.
Take re~i se dogajajo, ~eprav je minilo `e debelo desetletje, odkar ima sodobni svet nek nov sim-
bol: zrušen zid v Berlinu. In ~eprav je Slovenija prav tiste dni brnela od sve`ega, vsaj mimobe`-
nega simbola: od Dosjeja. Saj, – Ko~evski Rog je od neke posebne površinske notori~nosti ̀ e sko-
raj zvodenel …
Kako bi ~lovek ne pomislil, da `ivimo v miljeju svojevrstne duhovne revš~ine (~e naj si
dovolimo še reminiscenco na tematski sklop prejšnje številke). Ne samo v pomanjkanju, am-
pak prav v revš~ini, ki ne ohranja ve~ plemenitosti prirojenih ~ustev, kakor uvaja razlikovanje
Dostojevski v Zlo~inu in kazni; »zaradi revš~ine te niti ne odganjajo s palico, ampak te z met-
lo pometajo iz ~loveške dru`be, da bi bilo tembolj poni`evalno.« Naša duhovna obubo`anost
je v tem, da preko ~loveških mer prignano abnormalnost, v katero smo (bili) hote ali nehote
vklju~eni, dojemamo prete`no kot normalnost. Zato smo vse preve~krat reve`i, s katerimi lah-
ko arogantno pometajo, ne da bi se polo`aja jasno ovedeli, se otresli strahu in se lotili Avgije-
vega hleva.
Tudi Avgijev hlev je simbol. Brez teh pa~ ne gre. Kot smo videli v be`nem pogledu, niti
totalitarna ideologija ni izjema. V nekem smislu se simboli za~nejo z vsakršnim podaljševanjem
nature v kulturo. @e po etimologiji povezujejo (syn = skupaj, ballo = me~em; symballein = zlo-
`iti). Brez njih bi civilizacija skupaj z ljudmi razpadla v kaoti~ne, nepovezane in nespoznatne
fragmente. Torej ni ~udo, da se jim posve~a številka Tretjega dne, ki je pred vami, ~eprav zve-
~ine le v njihovem o`jem zapopadku.
Lenart Rihar