GROBOVI V VINCI Josip Korošec N ajbolj zanimivo in tudi n ajb o lj delikatno vprašanje, ki ga je v svojih razpravah postavil Vasic, je vprašanje grobov v vinčanski predzgodovinski naselbini. Velik del svojih zaključ­ kov in hipotez bazira Vasic na trditvi, da so bili v vinčanski ku ltu rn i plasti v sami naselbini najdeni grobovi. T a trditev je Vasicu služila tudi p ri tolm ačenju vinčanskih plastičnih izdel­ kov tako glede njihovega pom ena k ak o r glede posameznih pred­ stav n a statuetah. V mnogočem je predpostavka •grobov vplivala tudi na Vasičevo d atiran je Vince. A nalogije je iskal v zgodo­ vinskem času, k e r so mu 'bili podobni načini pokopov, kak o r jih predpostavlja, v predzgodovini neznani ozirom a jih v nam išljeni obliki sploh ni bilo. Minilo je že več ikakor deset let po objavi gradiva iz Vince1 ,, toda doslej je ostalo m nenje o grobovih še nesprem enjeno. Vendar so potrebne določene korekture, na tem elju k aterih do­ bimo dokaj sprem enjeno sliko o Vinci in njeni dataciji, čeprav proti slednji govori že sam m aterial. Ne nam eravam tu k ritizirati našega zaslužnega predzgodovinarja prof. Vasica, katerem u se moramo zahvaliti za mnoga odkritja, želim pa nakazati nekaj momentov, ki jih je Vasic spregledal, k ar mu pri obilici gradiva m obširnem delu ni moči n ikakor zam eriti, k e r bi se to zgodilo tudi še, v večji m eri drugim . V naj nižji plasti Vince, t. j. v plasti stanovanjskih jam , je odkrita jam a, k atere robovi so ležali približno 9,30 m globoko, računajoč po Vasicu od najv išje točke naselbine. Jam a sega do globine 11,20 m.1 2 Na začetku je Vasic sm atral to jam o kot spe­ cialno grobnico v obliki sobe s pristopnim hodnikom (dromosom), t. zv. »chamber-tomb«.3 Šele naslednjega leta so p ri n ad aljn jih 1 Vasic, P reisto risk a Vinca I.—IV., Beograd, 1932 do 1936 (c). 2 Vinca II, str. 15, sl. 9. 3 Vinca II, str. 9 in sl. ■ < « izkopavanjih ugotovili, da je to navadna stanovanjska jam a, ki so jo šele kasneje porabili za grob. V n je j so našli 9 celih skeletov okrog 11,0 m globoko, .poleg tega pa tudi fragm ente posameznih drugih skeletov (dve m adibuli, eno kolikor toliko ohranjeno lobanjo ter fragm ent neke druge lobanje). Ti deli pa niso ležali v sami jam i, temveč na višjem nivoju (okrog 10,64 in 10,92 m globoko) in poleg tega tudi na mnogo širšem prostoru. To bi lahko pomenilo poznejše pokopavanje v že obstoječi grob. Zanimiv je vsekakor tudi d etajl, ki pa ni posebno pomemben, da so nam reč posamezne glave in posamezni deli skeletov ožgani ali pa nosijo vsaj sledove kalciniranja. Skoraj popolnom a je kalcinirana lobanja skeleta štev. 1, eno hrbtno vretence in frag­ menti lobanje, k i so najdeni v globini 10,92 m, m edtem ko je ena mandiibula pooglenela samo delno. Vasic na tem elju tega izvaja, da so bili tu pokopani upepeljeni in neupepeljeni m rliči, t. j. da so tu pokopavali na dva načina. Splošno pa nam ti skeleti kažejo zanimivo dejstvo, da jih niso pokopavali v kaki posebni legi, s posebno položenimi rokam i ali nogam i te r n a razne na­ čine, 'kot jih poznamo iz starejše predzgodovine. M rliči so bili tu bolj ali m anj nam etani v jamo, in sicer z iztegnjenim i no­ gami, z glavami pa delno v l^rogu ob robu jam e. Tako so noge raznih m rličev na sredi jam e prišle brez kakršnega koli reda druga preko druge.4 Pridevkov ni bilo v tem množičnem grobu nikakršnih. D ve glinasti vretenci, najdeni med skeleti, ne pred­ stav ljata pridevkov, temveč navaden m aterial, ki je sem slučajno zašel p ri zasipavanju, ali pa je že p rej ležal na tem mestu. K ar zadeva kalcinirane lobanje in dele skeleta, ne kažejo sledov sežiga trupel, k ak o r misli Vasič, tem več so tudi ti prim eri nastali slučajno, ne pa hote. Poleg lobanje skeleta štev. 1 je najden kos pooglenelega lesa ozirom a bruna.5 To bruno je pa pripadalo leseni k o n strukciji jam e. Na kakšen način p a je prišlo do požara te nekdaj stanovanjske, pozneje grobne jam e, danes ni možno ugotoviti. M orda se je to zgodilo slučajno, ali pa tudi hote, kar bi bilo še skoraj najbolj verjetno. Bodi kakor koli že — o se­ žiganju m rličev ne moremo govoriti. D eli skeletov so kalcini- rani samo tam, k je r se jih je dotikal že im enovani kos po- * Vinca II, str. IO, T. IX,—XVII. ° Vinca II, str. 10. oglenelega bruna. Slika je jasna. P ri požaru lesene jam ske konstrukcije, ali bolje dela n ad njo (strehe), je goreči kos bruna padel n a te danes karbonizirane kosti ter zapustil na n jih sle­ dove ognja. Pomembno pa je vprašanje, kom u p ripadajo skeleti, ki leže tu brez določenega reda. Možnosti sta samo dve. Ali pripadajo nosilcem tako im enovane vinčanske kulture, ali pa prvim pre- > . bivalcem Vince. V n ajn ižjih plasteh Vince, t. j. v plasti stano­ vanjskih jam , je odkrito kultu rn o gradivo, ki po obliki, teh­ ničnem načinu izdelave in tudi po ornam entiki ne ustreza čisti vinčanski kulturi, čeprav je z njo delno pomešano. To kulturno gradivo pripada k u ltu rn i skupini, znani pod imenom Körös k u l­ ture, Starčevačke k u ltu re itd.6 V erjetno je, da so tudi najdeni skeleti pripadali nosilcem te kulture, iki je v Vinci vsekakor starejša kakor pa vinčanska. Na drugem mestu sem že izrazil predpostavko, da so bili ti prebivalci od novih doseljencev pod­ jarm ljeni, vendar sem na tem elju nekaterih pojavov to hipotezo odklonil.7 V Vinci niso nam reč do danes n ik je r našli niti ene stanovanjske jam e, k i bi vsebovala čisto gradivo ali samo vin- čanske ali samo Körös k u ltu re, tem več sta vedno obe pomešani. P rav tako niso n a prekopanem delu vinčanske naselbine našli nobenih podatkov, po k aterih bi lahko pozitivno ugotovili p re­ bivalstvo z neko posebno k u ltu ro n a začetku naselbine. Zato sem ted aj predpostavil, da je prebivalstvo, ki se je naselilo v Vinči, prineslo s seboj dva popolnom a tu ja elem enta kulture, od ka­ terih je enega sčasoma, toda relativno precej hitro odvrglo iz svojega inventarja, m edtem ko je drugi tra ja l z raznim i spre­ m embami ves čas živ ljen ja n a tej naselbini.8 V endar pa moram danes to svoje n ek d an je m nenje korigirati. Prvi prebivalci Vinče, k lju b temu, da niso našli doslej nikakršnih čistih k u ltu rn ih ostalin, so bili nosilci starčevačke, odnosno Körös kulture, ki je tudi veliko starejša kakor p a vinčanska. Obe pa se p o jav ljata n a samem začetku naselbine. D a danes nim amo n ajd b čiste m a­ terialne k u ltu re v jam ah, je iskati vzroka v tem, d a so novi doseljenci, t. j. nosilci vinčanske kulture, kratko m alo uporabili 6 G lasnik Zem aljskog m uzeja u S arajevu, 1942, str. 61 in sl. — B anner jo označuje kot Körös kulturo, a G rbie kot starčevačko (Vojvodina I., Novi Sad, 1939, str. 50 in sl.). 7 G lasnik, Sarajevo, 1942, str. 82 in sl. 8 1 . c. str. 82 in sl. za svoja stanovanja že obstoječe jam e, ki so ali tako ali drugače prišle v njihovo last. Toda v n jih so bile že m aterialne ostaline nekdanjih prebivalcev. Tudi m ešana plast približno do 8,0 m, k je r najdem o ostaline prve in druge kulture, bi govorila za to, da staro prebivalstvo ni bilo iztrebljeno, ali p a da je popolnom a zapustilo to mesto, tem več je živfelo skupaj z novimi doseljenci, dokler se ni z njim i asim iliralo, k ar bi kronološko lahko ugoto­ vili s prenehanjem k ulturnih ostalin Körös k u ltu re v vinčanski plasti. Kakšno razm erje je vladalo med starim i prebivalci in novimi doseljenci, danes še ni mogoče reči. Ni pa izključeno, da so bili prvi res podjarm ljeni. V prašanje pripadnosti skeletov je pa težko rešljivo, ker nimamo ob n jih nikakršnih pridevkov. A ntropološke ugotovitve nam tudi še ne nudijo pomoči, dokler ne bomo našli vinčanske nekropole in z njo kom parativno gradivo. Ni p a izključeno, da imamo tu opravka celo s pripadniki neke tre tje kulture. V endar je pa vprašanje, kako bi ti dospeli na našo lokaliteto. Ko so položili m rliče v stanovanjsko jam o, k i je ted aj še im ela leseno strešno konstrukcijo, je bila ta ali slučajno ali hote zažgana. P ri tem so kosi gorečih brun padli n a mrliče, ki so p ri tem poogleneli. N ajbolj očitno pričajo o tem že im enovani kos bruna, najden p ri lobanji skeleta štev. 1., koščki pooglenelega lésa na drugih m estih in ponekod tudi pepel, k a r vse izvira od sežgane lesene k o nstrukcije stanovanjske jam e. N ad tem i ostanki pooglenelega lesa, pepela, skeletov in humozne plasti okoli ske­ letov, nastale pri razpadanju m rličev, je ležala tan jša plast čistega lössa, debela svojih 10 cm, ki je bil sem prinesen in s katerim je bila pogorela jam a pokrita. N ad lössoin imamo zopet črno humozno zemljo, pomešano z oglenino in pepelom, ki jo sekajo tudi tanjše plasti čiste zem lje in plasti pepela. Po tem sklepa Vasic, da je tu od časa do časa gorel ogenj,0 verjetno v kultne namene. V endar bi pa sledovi kultnega ognja, ki n aj bi gorel nad tem množičnim grobom, m orali biti drugačni. Na drugi strani pa je ta slika identična s celotno plastjo v Vinči, k je r so pogosto najdene v k u ltu rn i plasti tudi oglenina in tanke plasti pepela. Zato ti ostanki oglenine in pepela pom enijo delno le 0 V-inča II, str. 10. ostanke zgorele strehe, delno ostanke okoliških objektov ali pa odpadke in pepel iz drugih jam. D rugi nedvom ni grob v vinčanški plasti je bil najden že mnogo p rej, leta 1911, v globini 8,75 m, in je stratigrafsko m lajši od gornjega groba. O kostje, ležeče v tem grobu, se razlikuje od p rejšn jih tudi po legi. Ima skrčeno lego ter leži n a desni strani z roko poid glavo ter je usm erjeno od zahoda proti vzhodu. P ri­ devkov ni imelo in, k ak o r pravi Vasic, ne kaže sledov ognja.1 0 1 1 To sta v Vinči edina prim era pokopavanja nesežganih m rli­ čev. Imamo pa v vinčanskih k ulturnih plasteh celo vrsto drobnih» fragm entov človeških lobanj, velikih včasih kom aj n ek aj cm2 . Vsega jih je najdeno okrog 10, a bili so razm etani po vsej k u l­ tu rn i plasti, posebno pa v njenem najn ižjem delu, t. j. v plasti stanovanjskih jam .1 1 Vasic sodi celo, da so ti fragm enti pripadali sežganim pokojnikom . Danes teh fragm entov in n jih pomena v ku ltu rn i plasti še ni mogoče razložiti. Grobovom po svojem najdišču ne pripadajo. V erjetno izvirajo iz nekih starejših gro­ bov v n ajn ižji plasti, kakršni so že zgoraj im enovani, ki pa so bili v kasnejši periodi prekopani in tako uničeni. Posamezne kosti so se pa lahko ohranile, k ar nam najlepše izpričujejo n a j­ deni fragm enti lobanj. M anj bi bilo verjetno, da so ti fragm enti človeških lobanj pripadali lobanjam , ki so služile v kultne n a­ mene. P rav tako malo v erjetno je, d a bi te lobanje pripadale m rličem , ki niso bili dostojno pokopani. Vasic poleg tega dom neva v Vinči še več načinov pokopa­ vanja. V zvezi z analogijam i, k i jih išče v Egeji, meni, d a so mnoge pitose, ki so najdeni samo v fragm entih in k aterih oblike navadno ne moremio rekonstruirati, prav tako lahko uporabljali za pokopavanje, čeprav zaključuje, da je bila n jih večina v Vinči uporabljena v druge nam ene.1 2 Ta Vasićeva domneva nim a nikakršne realne podlage, k er niso bili v Vinči n ik jer najdeni ostanki bodisi sežganega bodisi nesežganega mrliča. Poleg tega so fragm enti najdeni navadno na raznih m estih v ku ltu rn i plasti, t. j. ne na enem mestu. Zato so lahko služili le v vsakdanjem živi jen jp, najdeni fragm enti pa pom enijo uničen in odvržen m aterial. 1 0 V inča II, str. 35, sl. 55. 1 1 Vinča II, str. 35, 50. 1 2 Vinča II, str. 36 in sl, D rugi način pokopavanja v Vinci je, po Vasičevem mtnenju, sh ranjevanje upepeljenih m rličev v urnah. Za taki urni naj bi veljali dve bikonični vazi z reliefnim i predstavam i.1 3 Tudi tu se Vasic naslanja na analogije iz Egeje, z otoka Lemnosa, iz TX . do V lil. stoletja, čeprav sta najdeni v plasteh tik nad stanovanjskim i jam am i, okrog 8,5 m globoko. Pozneje šteje Vasic za urne tudi antropom orfne vaze odnosno vaze s prosopom orfnim i pokrovi.1 4 P oprej je Vasic te pokrove razlagal kot pokrove z »mističnimi očmi«,1 5 ki n aj bi bile orientalni elem ent in egipčanskega izvora ter n a j bi predstavljale tako imenovano »Horusovo oko«.1 6 Po­ zneje jih zopet razlaga kot pokrove, izdelane v obliki čelade, vendar delno obdrži še svoje nekdanje m nenje, t. j. d a bi mogle biti tudi mistične oči, kakršne najdem o v VII. in VF. stoletju v pokrajinah vzhodnih Grkov, k aterih kolonija naj bi bila tudi Vinca. V glavnem pa vzporeja Vasic te pokrove z italskiomi u r­ nami s pokrovi v obliki čelad iz E tru rije (Benacci I), le da sodi, da v Vinči ni predpostavljena stožčasta, temveč jonsko-korintska čelada s paragnatidam i ter vertikalnim i rogovi (?). Zato n aj bi te oblike v Vinči bile tudi m lajše od etrurskih (?).1 7 N adalje meni Vasic, da bi nekatere tudi čisto antropom orfne vaze lahko tolm ačili kot urne, pri katerih je obraz upodobljen v obliki aplicirane maske. V tem jih vzporeja z m askam i na urnah, najdenih v C hiusiju. Skupni izvor tehnike izdelovanja pa bi bil tako za Vinčo kakor za Chiusi zopet Joni j a arhajskega časa.1 8 Maske na obrazih skeletnih m rličev so najdene v Klein- G leinu in v Trebeništu; prve so iz brona, druge iz zlata. N eka­ teri m enijo, da so p o rtreti pokojnikov. Tudi Vasič meni, da bi zato maske na vinčanskih urnah, t. j. antropom orfnih vazah, prosopom orfnih pokrovih in na statuetah, pa tudi m aske iz C hiusija m orali razlagati na podoben način, t. j. s portretom pokojnika.1 9 , V Vinči je najdena tudi vaza, ki ji doslej pomen in nam en še nista dovolj razjasnjena. Vasic jo je prvotno tolm ačil kot 1 3 Vinca II, str. 36, sl, 56. — Vinca I, str. 46, sl. 97. 1 4 S tarinar, 1938, str. 6 in sl. 1 5 Vinca II, str. 65 in sl. 1 6 Vinca II, str. 84 in sl. 1 7 S tarinar, 1938, str. 6—10. 1 8 1 . c. str. 11 in sl. 1 9 1 . c. str. 15 in sl. predstavo čelade,2 0 pozneje pa dovoljuje tudi možnost, da gre za urno v obliki hiše.2 1 Na tem m estu se ne nam eravam spuščati v problem , k a j te razne vaze pred stav ljajo in čemu so služile. V prašanje je le v tem, koliko gre res za urne, t. j. koliko so se uporabljale za pokop sežganih m rličev, odnosno kolike^ so bile samo pridevek v s upon i ranih grobovih. Vse govori proti Vasicevi domnevi. Redki so prim eri, da bi našli te vaze cele ali vsaj približno cele. V večini prim erov imamo o hranjen samo en fragm ent. Ako pa je več fragm entov iste vaze, so ti raztreseni po raznih m estih k u ltu rn e plasti in včasih celo še v različni globini. Relativno n ajb o lje so ohranjeni prosopom orfni pokrovi. Toda tudi ti so fragm entirani ali pa so ohranjeni v neznatnih fragm entih. Zelo redko pa so najdeni v bližini kakega fragm enta vaze, ki bi ji lahko pripadali. Vedno leže popolnom a samostojno, pomešani z ostalim kulturnim gradivom . N ajvažnejše pa je, da teh frag­ m entov ni nikdar ob ostalinah, ki bi jih lahko imeli za ostanke pokojnikov. Res je, da so včasih tudi blizu pepela; vendar je pa to navaden pepel z ognjišč, ne p a žgani grob. Zato teh vaz ne moremo im eti za urne, k er niti v eni ali vsaj poleg n je — odnosno poleg fragm enta — ni najdena nikakršna sled groba ali ostanka kakega pokojnika. Vasic sicer pravi na nekem m estu dobesedno: »Tek u 1934 godini poslužila nas je sreća da utvrdim o i način pogrebanja pepela spaljenih pokojnika u vinčanskom sloju. Još ran ije sam na osnovu kalciniranih fragm enata ljudskih lu b an ja nad jenih u sloju, zaključio o postojanju grobova spaljenih po­ k ojnika u torn sloju. Tek je u 1934 godini ta j ran iji zaključak potpuno dokazan.« Ta dokaz m u je pa plast pepela, v katerem je bila n ajdena fragm entirana človeška lobanja. Toda vines so bili tudi drugi fragm enti kalciniranih kosti.2 2 Ta prim er je ležal 7,64 m globoko, t. j. v nižjih plasteh tik nad stanovanjskim i ja ­ mami. Na podlagi tega pa Vasic razlaga tudi druge tanke plasti pepela, n ajdene v vinčanski k u ltu rn i plasti »bilo izmed ju ruše­ vina bilo u nabojim a sveže zem lje, kojom je nivelirano zem­ ljište«, kot pepel sežganih pokojnikov. N ad aljn ji njegov za­ k lju ček je, »da velika većina zem ljanog posudja — naročito 2 0 Vinca III, str. XXI, sl. 1 . 2 1 S tarinar, 1938, str. 20 in sl. 2 2 Vinca II, str. 182, sl. 364. am fora i pithosa . . . često polovine suda — treba u Vinci dovesti u svezu s grobovim a spaljenih pokojnika«.2 3 Vasić ne om enja, ali je im enovana fragm entirana lobanja, najdena v pepelu, kal- cinirana ali ne, pa tudi ne, ako druge kalcinirane kosti pripadajo človeškemu ali pa živalskem u skeletu. Končno grob v te j plasti ni izključen, čeprav je dovolj nerazum ljiv. V endar pa, n aj bi lobanja bila tudi kalcinirana, s pepelom ne bo im ela nikakršne zveze, k er o žganem grobu ne more biti govora. K ar zadeva druge kosti, je trenutno vprašanje, ali p ripadajo človeškemu skeletu ali ne, kar v glavnem situacijo ne spremeni. O eventu­ alnem delnem sežiganju pa tako ne moremo govoriti, ker nimamo zanj v Vinci nikakršnih dokazov. Prim er v stanovanjski jam i, ki sem ga omenil, je nastal čisto naravno. Tudi gornjo lobanjo danes lahko razložimo n a isti način, kakor tudi ostale slučajno najdene fragm ente v vinčanski k u ltu rn i plasti, ki so sem dospeli pri kasnejšem prekopavanju in slučajno iz starejših grobov v plasti stanovanjskih jam . Če bi n ajd en a lobanja tudi im ela kake sledi ognja, jih je lahko dobila p rt kakem požaru, pepel pa bo navaden pepel s kakega ognjišča v n jeni okolici. Še teže pa je, da bi druge plasti pepela, ki se n ah ajajo v vinčanskih plasteh, predstavljale grobove, k er tam ni niti fragm entov človeških lobanj ali drugih človeških kosti, niti drugih predmetov, ki bi mogli vsaj nuditi najskrom nejši dokaz za žgani grob. K olikor je meni znano, so v takih plasteh pepela, ki so včasih tudi večje od 1 m 2 , debele pa po nekaj centim etrov, najdene tudi nežgane živalske kosti, fragm enti keram ike in podobni odpadki. V neki grobo izdelani bikonični vazi, k i je bila n ajdena v globini 8,5 m, t. j. v plasti stanovanjskih jam , in ki im a v no­ tranjosti sledi pastožne rdeče barve, kakor pravi Vasic, je bil tudi pepel s kalciniranim i kostmi.2 4 Ni pa ugotovljeno*, kakšen je ta pepel in kosti. Mogoče res pripada žganemu grobu, k a r bi bilo pa dokaj neverjetno in doslej v Vinči tudi edinstven prim er. Mislim pa, da tudi za ta prim er lahko menimo, da je nastal slučajno in da je v vazi ležal navaden pepel in živalske kosti. Vasic pa ob tej vazi, urni (?), misli, da lahko sklepamo, da so v Vinči ob istem času uporabljali razne oblike posod za urne. 2 3 Vinca II, str. 182. 2 4 Vinca II, str. 182, sl. 365. Toda Vasić dom neva v Vinci še več načinov pokopov. Eden izmed n jih bi bil pokop s pomočjo ovalnih plošč in pokrovov.2 " Takšne plošče so debele do 5,0 cm, dolge včasih tudi nekaj nad 40.0 cm, pa tudi m anjše, široke pa do 20,0 cm. Izdelane so iz zem lje, so slabo žgane ter im ajo različno število večjih izvrtanih lukenj. V Vinči se pojavijo v globini pred 6,0 m in segajo skoraj do globine 2,0 m. Z njimii v zvezi n aj bi bile, po Vasiču, grobe ovalne posode večjih dim enzij z vertikalnim i, popolnom a nizkimi stenam i, ki naj bi služile kot pokrovi za ovalne plošče. N ahajajo se pa v globini od 7,0 do 4.0 m. Vasic jih razlaga kot larnakse, kakršni so n ajdeni po raznih m estih na K reti in im ajo na dnu luknje, da bi, kakor meni A. Evans, mogla odtekati tekočina raz­ padajočega telesa.2 0 V Vinči bi pa kretske larnakse zam enjale ovalne plošče in nizke, kom aj n ek aj centim etrov visoke ovalne posode. O valne posode p redstavljajo navadno keram iko, upo­ rabljano v vsakdanjem življenju, četudi znaša dolžina, p ri n a j­ večjih prim erih tudi nad 50,0 cm. Imamo pa celo vrsto fragm en­ tov, ki so veliko m anjši in le izjem om a ovalne oblike; pravilom a so okrogle. O valne posode im ajo na ožji strani tudi po en ročaj. Proti Vasičevi hipotezi ne govori samo dejstvo, da so posode veliko prem ajhne in prenizke za tako uporabo, temveč so tudi neprim erne, kakor tudi ovalne plošče, ter so neprikladne za do­ m nevano praktično uporabo. Mogoče misli Vasić tu n a simboličen pomen, k ar pa nas tudi ne prepriča, k er so te posode najdene vedno samo v neznatnih fragm entih (kolikor toliko cela sta samo dva prim era). Poleg tega pa se nikdar ne p o jav ljajo v zvezi z ovalnim i ploščami, temveč samostojno. D alje ni nikdar niti poleg plošče niti poleg take posode ali fragm enta n ajdena sled kakega skeleta, po katerem bi lahko sklepali *na k ak grob. K olikor se k ak keram ični fragm ent znajde v pepelu, m oram o računati, da gre za odpadke. Poleg tega Vasić nikdar ne domneva, da bi tako pokopavali upepeljene m rliče. Plošč, ki so najdene v Vinči, tre ­ nutno ni mogoče pravilno razložiti. N ad aljn ji način pokopavanja bi bila grobna jam a (»shaft grave«), Vasić sam om enja ta prim er z vprašanjem , vendar ga 2 5 2 6 2 5 Vinca II, str. 52 in sl., sl. 8 8 —93. 2 6 A rchaeologia or M iscellaneous T racts relating to A ntiquity, London, 1905, str. 488. poskuša nekako rekonstruirati « pomočjo raznih podatkov.2 7 V analogijo n avaja Kreto, posebno nekropolo Zafer P a p a u ra 2 8 in otok Rhodos2 9 . V Vinci bi pričale za take grobove neobdelane plošče iz peščenca, od katerih n aj večja, skoraj kvadratna, je 46 X 42 em velika in 6 cm d eb ela.3 0 D rugi podatek bi nudile statuete, k aterih fragm enti so bili najdeni v raznih globinah vinčanske k ulturne plasti, med katerim i pada v oči posebno ona, ki je najdena v dveh fragm entih v raznih globinah v razliki dveh m etro v .3 1 Tako pa ni samo s to statueto, temveč tudi z mnogimi drugim i in raznim i posodami, čeprav razlika v globini ni tako velika, medtem ko je razlika v globini pri posameznih fragm entih iste vaze še mnogo večja. Eksistence grobov v obliki grobnih jam v m lajših plasteh Vinče ne moremo razložiti n a ta način. Prvič nimamo n ik ak r­ šnega arheološkega m ateriala niti kakršnega koli drugega po­ datka, po katerem bi lahko sodili o takih grobovih. Razlika v globini med fragm enti iste statuete in m ed fragm enti iste posode za to še ni dovolj p rep rič ljiv dokaz. N aselbina ni stala na n ive­ lirani planoti ter moram o računati z raznim i čisto naravnim i višinami. D alje imamo tu jam e od b ru n in soh, ki so bile vkopane v zem ljo ter so pripadale hišnim stenam . Sčasonta so sohe raz­ padle, jam e so pa ostale te r so včasih tudi do 1,0 m in več globoke. V te jam e so lahko padali tudi fragm enti keram ike. D om nevati moramo tudi prekopavanje za časa samega živ ljen ja na naselbini. Ne smemo pa pozabiti najvažnejšega m om enta v Vinci, t. j. velikih in tudi več m etrov globokih razpok v zem lji, nastalih zaradi izpodjedanja Donave (Vinča leži neposredno ob obali, na gričevju, ki se danes strm o spušča v reko). Poleti zaradi suše zem lja razpoka in pozimi celi kom pleksi padajo v Donavo. Med izkopavanjem smo često našli takšne razpoke in s pazljivim raziskovanjem šmo mogli ugotoviti, d a so mnogi fragm enti, n a j­ deni p ri dnu razpoke, padli vanjo z višje površine. Zato v teh prim erih nikakor ne moremo govoriti o nekih eventualnih gro- 2 7 Vinca II, str. 55 in sl. 2 8 Archaeologia, 1 . c. 1905, str. 401. 2 9 tin c a II, str. 55, 56. 3 0 Vinča II, str. 55, sl. 94. 3 1 Vinča II, str. 55, isl. 95. bovili. Kam enite plošče pa, ki jih Vasić om enja, predstavljajo m aterial, p rip rav ljen za n ad aljn jo obdelavo. Ob te j p rilik i lahko omenim še en prim er, ki ga Vasić sicer ne tolmači direktno kot grob, tem več kot nagrobni spomenik. To je v resnici velika, doslej n ajv ečja am fora, najdena v Vinci (višina 1,25 m).3 2 N ahajala se je v hiši, k i jo Vasic indirektno zaradi te am fore šteje za grobnico. Pod v hiši je bil izdelan iz prstenega tlak a ali bolje glinenega prem aza z nekoliko vzdig­ njenim mestom, k je r je stala amfora. V vdolbini, ki je bila v podu, so našli še dno amfore. Amfora im a na v ratu antropo­ m orfne in arhitektonske ornam ente. Fragm entov podobnih am for niso našli samo v Vinci, tem več tudi v tiski k u ltu ri na mnogih lokalitetah. Ne bom tu načel vprašanja, kako tolm ačiti predstave na Vinčanskem pitosu odnosno amfori, temveč samo problem njene domnevne vloge kot nagrobnega spom enika. Omenim lahko, da pomeni ta vaza zame po predstavah, s katerim i je okrašena, samo antropom orfno vazo. Če bi bila nagrobni spome­ nik, bi m orali v n je j, poleg n je ali po pod n jo n a jti vsaj kakršno koli sled upepeljenega ali pa neupepeljenega m rliča, k a r pa se ni zgodilo. Tozadevne analogije iz VI. in VIL stoletja v G rčiji ne m orejo p riti v poštev. V isti stavbi so n ajd en e tudi še druge vaze. Velike uteži, ki jih Vasic tolm ači kot k ru h za zagrobno živ ljen je pokojnika, kak o r tudi stožčasti glineni pokrov (?), kakor ga tolm ači Vasić; vse to n aj bi bili predm eti, k i so bili položeni pokojniku v grob. K er pa nosijo vsi ti, k ak o r tudi velika antropom orfna pitos am fora, sledove ognja, zaključuje Vasić, da so bili postavljeni na grm ado p ri upepeljevanju m rliča ter so tako dobili tudi sledove sežiganja. V resnici pa je stavbo, navadno stanovanjsko hišo, v kateri so bili vsi ti predm eti skupaj z veliko amforo, uničil požar. P ri tem požaru so pa tudi vsi predm eti v hiši bolj ali m anj trpeli, la k o so nekateri celo de­ form irani, k a r lahko trdim o tudi o veliki amfori. N erazum ljivo bi vsekakor bilo, da se je nagrobni spom enik upepeljeval skupaj s pokojnikom . N am en predm etov, k i jih Vasić tolm ači ko t kruh, se vidi jasno že po sledovih, ki so ostali na njih, t. j., da so služili kot velike uteži. Vsi predm eti, najdeni v te j hiši, predstavljajo 3 2 Vinca II, str. 37 in sl„ sl. 61—69. • navaden hišni inventar, podobno kakor so v Vinci odkrili, tudi druge, po požaru uničene hiše z bol] ali m anj ohranjenim i po- I sodami in drugim i predm eti za vsakdanjo uporabo.3 3 Iz vsega gornjega lahko zaključim o, da v Vinci na doslej raziskanem delu zem ljišča obstajajo samo skeletni grobovi v najn ižji plasti, t. j. v plasti stanovanjskih jam . Ti grobovi so bili v sami naselbini, ne pa izven nje. Prim eri fragm entiranih lobanj, ki jih tu in tam najdem o v ku ltu rn i plasti predvsem v najn ižjih delih, ne p redstavljajo sami po sebi grobov, temveč so ostanki že prekopanih grobov še iz n ajstarejšega časa živ­ lje n ja v tej naselbini. Tudi kolikor 'toliko ohranjena lobanja, n ajdena v pepelu, bo verjetno tak prim erek. N ajdena bikonična vaza s pepelom in ostanki kalciniranih kosti p rih aja v poštev samo tedaj, ako se izkaže, da so tu res ostanki človeških kosti in pepel upepeljenega m rliča. V nasprotnem prim eru pa menim, da imamo opravka samo s posodo, ki je slučajno napolnjena s pepelom in živalskim i kostmi. Ako se pa izkaže, da se v tej vazi n ahaja upepeljeni mrlič, bi imeli v n je j doslej edinstven prim er v Vinci. Vse ostale domneve o grobovih v Vinči m orajo odpasti. To pa v elja za celo kulturno plast vinčanske kulture, v kolikor bi najdene grobove v n ajn ižji plasti pripisali Körös kulturni skupini. Vinčansko nekropolo bo treba iskati drugod; ne pa v okviru same naselbine. K je pa n aj bi bila, je danes težko domnevati. THE GRAVES OF VINCA (SUMMARY) In Vasić’s w orks m any of Ms hypotheses are based on graves w hich he says to have been discovered in the c a ttu rai stra ta of the prehistoric settle­ m ent of Vinca. It was positively stated th a t in the low est stratu m in one of th e dw elling caves 9 skeletons and some fragm ents of o th er ones hacl been excavated. O riginally, Vasić considered th a t dw elling cave to have been a special se­ pulchre, a so-called cham ber tomb. O n som e skeletons th ere are traces of a p artial carbonization, especially on the skull of skeleton No. 1 . O ver such carbonized p arts a carbonized beam was lying which was a p a rt of the wooden construction of the dw elling cave. T herefore Vasić m eans th a t there m ust have been inhum ed both crem ated and not crem ated corpses, w hich is wrong. The traces of fire are of a la te r period w hen the dw elling cave was 3 3 Vinca IV, istr. 74 in si., si. 98 in si. used as a tomb, or burnt by accident. Pieces of burning beams had fallen on the corpses or skeletons, aind left their traces on some of their parts. Over that dwelling cave which was used as a sepulchre there is a thiiT- ner stratum of pure loess, and above (it a new humic layer mixed with crushed charcoal and ashes. This is the reason why Vasić states that over the mass grave there was a cult fire burning. Yet that (statement is wrong, the remains being of the burnt wooden construction or offal and ashes from the neigh­ bouring cultural caves. Another positively stated grave is the one with a skeleton in contracted attitude in another dwelling cave. The third grave does not belong to the Vinca culture period any more, but to all appearance to the la Tène period; it was found in more recent layers. As far as we know at present those are the only graves that have been excavated at Vinča. Yet in the layer of Vinca there are several fragments of human skulls, especially in the lower strata. They probably belong to earlier graves which were later destroyed while various works were being undertaken on the spot. Vasić supposes th at there were more ways of interment. Thus he thinks that a considerable number of pithoi which have been found in fragments had served for interments. Another way of inhuming may have been the burying of cremated corpses in urns. As urns may have served two comical (fragmentary) vases witli reliefs, anthropomorphic vases with prosopomorphic lids, anthropomorphic vases without lids and other vases, etc. Yet all of them are represented only by fragments, sometimes even by quite slight ones. Besides, in connection with such vases neither human cremated bones nor any other traces of a cremated corpse have ever been found. It is true that in Vasić’s opinion any layer of ashes belongs to a cremated corpse, yet there are at the same time no burnt bones which might, be expected. The fragmen­ tary human skull which he mentions to have been discovered in the layer of ashes in 1934, and other fragments of calcified bones do not belong to a cre­ mated corpse, but are the remains of some later turned up skeleton grave. Also in another case, mentioned by him, namely that in the layer of dwelling caves a biconical vase with ashes and calcified bones has been found, the finding does not seem to be really a cremated inhumation, as it was stated neither what kind, of ashes nor what kind of bones it was, and whether they were really remains of human bones or not. F u rth e r Vasić supposes there w ere some m ore ways of burying: a kind of larnaces consisting of perforated oval clay plates and shallow oval dishes. The longest dish, how ever, was h ard ly 0,5 m long and a few centim etres high. N ow adays it is impossible to explain to w hat purpose the oval plates served (their size is up to 45 cm, but also much sm aller), w hile the dishes represent sim ply pottery for everyday use. Besides, the plates are never found in any connection w ith the pottery, and are usually in small fragm ents only. In his opinion there was another special way of burying, the »shaft graves*, the proof of their existence being statuettes the fragments of which tbS graves«, the proof of their existence being statuettes the fragments of which various fissures in that area or cultural caves, etc. The biggest amphora that has been discovered up to the present at Vinca is in Vasić’s opinion not a grave, it is true, but a tombstone anyhow. It was excavated in a house whiclf is being considered a sepulchre now. Also1 other objects found in the same house, objects of everyday life, have been explained to be grave accessories. As a m atter of fact the amphora represents a store vessel, which is to be seen by its manufacture, despite of its anthropomorphic representations. At Vinca we have thus only some specimens of skeleton graves in the lowest strata; and there are no traces of cremated corpses. The necropolis of Vinca must have been in another place.