560. štev. V Ljubljani, sreda dne 16. julija 1913. Leto H. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravnižtvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. ::: Zapletljaji in razrešitev. (Po brzojavnem poročilu srbskega tiskovnega urada »Dnevu«.) Kakor nam brzojavlja srbski tiskovni urad polemizira včerajšnja »Samouprava«, glasilo vlade g. Pa-šiča, z nekaterimi listi, ki pravijo, da se ima pri sklepanju miru držati prncip. da kdor kaj zavzame, naj tudi zadrži. »Samouprava« pravi, da .Evropa tega principa ne priznava in on se uporablja izjemoma samo nasproti Turčiji, ki je še vedno — morala tudi končno izgubiti ozemlja iz katerih se je v vojni morala umakniti. Ta princip postane lahko tudi nevaren in ni dobro nagnati ga posebno v tej vojni, v kateri se Srbija s svojimi zavezniki bori na ravnotežje na Balkanu, to pa izključuje princip da vsakdo zadrži v svojih rokah kar zavzame. Drugo je pa vprašanje — pravi dalje »Samouprava« — ako more ostati Srbija po končani vsiljeni ji vojni pri onih teritorijalnih zahtevah, ki jih ie slavljala poprej, ker sedaj mora imeti večje ozire nasproti zaveznici Grčiji, a po zahrbtnem napadu z bolgarske strani se mora tudi bolj pobrigati za zavarovanje svojega ozemlja in vardarske doline. Srbija mora poiskati sedaj tudi za princip ravnotežja močnejšega izraza od onega, ki je bil vsebovan v prejšnjih zahtevah, aii vse to se lahko zahteva in brani brez nevarnega principa, da nai vsakdo zadrži ono kar je z orožjem zavzel. Srbska diplomacija in armada. Dalje »Samouprava« zavrača očitanje, da bi srbska diplomacija z odienljivostjo uničevala pridobitve srbske armade. Srbski vojak je bil tudi v prvi srbsko-bclgarski vojni (I. 1885.) ravno tako dober kot sedaj, samo da takrat diplomacija ni pripravila armadi možnosti, da bi dosegla usPehe. Sedaj je srbska diplomacija omogočila slobodo akcije armadi v vojni s Turčijo in sedaj z Bolgarsko in tako je armada dobila možnost, da maščuje Kosovo in izbriše madež, ki ga je zadobila 1. 1885. pri Slivnici. Srbska diplomacija je povzdignila ugled in vrednost Srbije in ji priba-vila s svojim lojalnim vedenjem zaupanje Evrope. Politika zavijanja in zavlačevanja — bolgarska politika. »Samouprava« se dalje peča z vedenjem Bolgarske in ga imenuje politiko šikan, zavijanj, zavlačevanja in odlašanja. V navadnih razmerah se dajo doseči s tako politiko majhni uspehi, ali v odločilnih trenotkih ko se dogodki s strelovito naglico vrstijo eden za drugim, vodi taka politika v pogubo, kakor je odvedla Turško. Bolgarski državniki, ki so v prejšnjih časih dosegali s tako politiko neke majhne uspehe, mislijo, da s tako politiko dosežejo uspeha tudi sedaj, ali zmotili se bodo temeljito. Te metode se je Bolgarska posluževala že za časa vojne s Turčijo, ko je v februvarju na srbsko zahtevo po naknadi za pomoč, izkazano Bolgarski v Traciji, najprej govorila, da se bo vse to uredilo po končani vojni, potem je pa vse srbske zahteve odklonila. Nasproti Grkom je postopala ravno tako in jih je vedno napadala z orožjem. Enako se je vedla nasproti Rumuniji, ki je naglašala svoje zahteve po regulaciji meje že zdavnaj pred balkansko vojno in ko je Bolgarska končno privolila na petrograjsko konferenco, je Rumunijo šikanirala še vedno, do poslednjega momenta, tako, da se je končno morala raziti komisija, ki ie imela urediti natančno mejo okoli Silistrije od samih treh kilometrov! Ravno tako je sedaj izzivala Bolgarska Turčijo, ker ni hotela zapustiti ozemlja, ki ie pripadlo po mirovni pogodbi Turčiji. Te metode dovedejo lahko Bolgarsko do velike katastrofe, ko bolgarski državniki ne poslušajo niti svetov od pametnih in iskrenih Francozov in nočejo trezno pogledati okoli sebe in se takoj odločiti na žrtve, da rešijo Bolgarsko od večje nesreče. Vsak trenotek obotavljanja prinaša nove nevarnosti in škode. Bolgarska se mora iskreno in neposredno obrniti na Srbijo in Grško in prositi za mir, dokler ne nastanejo razmere za njo še težje. Tako — po našem brzojavnem poročilu — organ srbske vlade. Resen je ta opomin Bolgarski, ki z obotavljanjem ne more ničesar pridobiti, pač pa še več izgubiti. S svojim vedenjem je bolgarska vlada že dosegla to, da se Srbija — z ozirom na ogromne žrtve v vojni, ki ji je bila vsiljena — ne bo več zadovoljila z mejo, kakor jo je zahtevala pred vojno, temveč tako mejo, da bo vardar-ska dolina in želenziška proga, ki teče po nji proti Solunu, dobro zavarovana pred Bolgarsko, ki je zaigrala zaupanje svojih sosedov. Mirovni pogoji. Situacija sc kmalu zjasni. Dalje nam brzojavlja srbski tiskovni urad: »Na zadnjih sejah ministrskega sveta se je razpravljalo o položaju in o eventualnih zahtevah, ki se stavijo kot pogoj za podpisanje preliminarnega miru. Razširjene so razne verzije o zahtevah zaveznikov, kakor n. pr. da bodo zahtevali celo Ma-| cedonijo, ali celo dolino reke Strume ali samo reko Strumo kot mejo in da dobi Srbija po pogodbi z Grško mesto Seres in izhod na morje, ali pa dobi ozemlje južno od Lerina (Florine), itd. Na merodajnem mestu označujejo vse te verzije kot kombinacije, ali se — kar je popolnoma umljivo o njih ne izražajo meritorno. Gotovo je vsekakor, da bo Bolgarska v Macedoniji morala odstopiti ozemlje Srbiji in Grški kot celoti a potem se izvrši med tema dvema razdelitev na podlagi sklenjenega sporazuma, samo v slučaju nepredvideno večjega ali manjšega ozemlja se izvrši korektura na podlagi^ ravnotežja. Vsekakor je dosti upanja, da bo situacija že koncem tega tedna na bojišču in politično toliko jasna, da bo možno pristopiti k določanju pogojev za preliminarni mir in za premirje. Zastopniki Bolgarske bodo morali priti v Belgrad, Solun, ali na kak nevtralni kraj na bojišču.« Iz vsega tega se vidi, da bo moral biti tujec na bolgarskem prestolu zadovoljen z mnogo manjšo državo, kot si jo je v svoji megalomaniji zamišljal. Ta njegova država bo sedaj manjša, kakor bi bila, da je Bolgarska privolila v take meje, kakor sta pred novo vojno zahtevali Srbija in Grška. Ali komur ni svetovati, temu ni pomagati. * °- Igralci slov. gledališča v sedanjih časih ES Pesem brez besedi: Slovenska zemlja. Koroško. Kako se proizvaja na Koroškem člen 19. onsovnega zakona o jednaki pravici vseh narodnosti, v tem vam tu zopet en dokaz: Lanski predpust imeli so koroški Slovenci v Celovcu običajno pustno veselico. To so čisto navadne in nedolžne pustne veselice. Svirati bi bila imela vojaška godba in je bilo to že tudi vse določeno. V zadnjem trenotku pa je bila godba odpovedana in ko bi ne bila prihitela iz požrtvovalnosti na pomoč cenjena celjska godba, bi se veselica seveda sploh ne bila mogla vršiti. Dne 20. t. m. pa imajo Nemci ali bolje nemškutarji na Dobravi pri Borovijah »Deutsches Volksfest«. Ta Slov. kulturna pesem. prireditev je toraj popolnoma strankarska, nacijonalna in ima vrh tega namen, da naj izziva mirne slovenske prebivalce. (Nam se zdi, da hočejo izzivati posebno slovenske Sokole, zato jim ne zadostuje več niti nem-škutarko gnezdo, ampak hočejo se vkidati v popolnoma slovensko in sicer slovenko-zavedno okolico in prav pred duri »Slovenskega Doma«, »Slovenske Hranilnice« in — »So-kolkega Doma«. In na tej nacijonalnej provokatoričnej prireditvi bi imela svirati, kakor piše »Grazer Tagblatt« št. 188, od dne 11. julija 1913, stran 6) j vojaška godba sloven. 17. (kranj-I skega) polka. Pozivljemo tu vse me- rodajne kroge, da se to prepreči in da se taka provokatorična prireditev v popolnoma slovenskem kraju sploh onemogoči. Naše slovensko ljudstvo je sicer dostojno, a oprostite: tudi ono je iz mesa in krvi in razumljivo bi bilo, če bi si take provokacije ne dalo dopasti. Mi odklanjamo toraj še sedaj vso odgovornost od slovenske strani. Dolžnost vodilnih slovensko-koroških krogov pa je, da provokacijo preprečijo. Zagorje ob Savi. Spomladi nas je razveselila vest o zgradbi nove ceste, a ker smo se te vesti preveč razveselili, nas je na | la birmo ‘t;?* H. SUTT1ER g UstM; El Mestni trg št. 25 D Lastna pro- tokolirana ^ ^ [J tokolirana gg tovarna ur g in SV. Petra CCStll 8 g tovarna ur Q v Švici :: tSBflJ _a__ ^__ : ure, verižice itd. : DDOOOOaDOO najcenejše in najboljše ure, verižice itd. Švici LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) In nekega dne je zapazila v resnici. da ima v svoji miznici pravcato majhno premoženje. Tisto jutro je začutila Olimpija nepremagljivo potrebo, pokazati bratu in drugim svojim rojakom, da ni niti vlačuga, niti beračica. Nikdar dotlej se ni bila vrnila v rojstni kraj, nikdar ni poslala domačinom novic o sebi. Gregor Lemetre jim seveda, tudi ni vedel povedati mnogo; kraiko je odgovarjal na vsa vprašanja: »Vzela je nekega Kavaljeja, ki ga ne poznam, in od tistih dob je nisem videl več.« Ako se je vršil ta pogovor s hčerjo, je dodal še: »Bodi tako dobra in ne govori mi več o tem.« Toda nekega dne se je pokazala v Bisjeri bujna, nališpana dama ter se nastanila v najboljši sobi Sen-Dizješkega hotela. In takoj se je porodilo med vaščani ogromno spoštovanje do gospe vdove Olimpije Ka-valjejeve, ki je bila pred davnim časom izgubila svojega soproga in si ustvarila — kakor je pojasnjevala — malomarno v svoji hiši na Strasbur-sketn s kupčijo sijajen položaj. Neka stara prijateljica Olimpijina je bila prišla povedat Gregorju Lemetru: »Ali že veste? Vaša sestra je tu.« »Tu, v Bisjeri?« »Ne, v Sen-Dizjeju.« »Aha!« »In strašno rada bi vas videla.« Toda Gregor je zmajal z glavo: »Ne bo nič. Sva skregana. « »Ali vaša hči... ona vendar ni skregana s teto... Ako ji hoče gospa Kavaljejeva dobro, potem vendar ne boste hoteli storiti Marti krivice in ji braniti, da vidi svojo teto... svojo edino sorodnico razen vas!« Pomislil je malo: »Prav imate.« In poklical je: »Marta!« »Kal je, očka?« je dejala ona in pritekla k njemu. »Tvoja teta Olimpija je v Sen-Dizjeju. Ako hočeš, jo lahko obiščeš.« Vsa vesela je šla Marta in se seznanila s to teto, o kateri niti govoriti ni imela prilike, odkar je bila na svetu. Olimpija je razprostrla roke, čuteča, da ji je presunilo srce nekaj silnega. To dete je bilo njena mladost, bilo je kakor živ spomin o pomladi njenega lastnega življenja. Z radostjo, skoraj s hvaležnostjo je poljubljala deklico, in ko se je utrudila v ženskih izbruhih nežnosti, je začela kramljati z njo, kar so jima usta dala. »Tak oče... praviS? ...« »On ne mara priti, teta ...« »Tem slabše zanj. A tebi, mala moja, se ne bo treba kesati, da si bila prijazna s svojo teto. ki je dobra ženska in ki sama ne želi drugega kakor napraviti tebi veselje.« V vsem tem čebljanju pa se je varovala skrbno, razodeti ji svoj resnični položaj: to je odlagala na poznejši čas, kadar bosta že boljši prijateljici. Tudi njej ie dejala veličastno: »moja kavarna na Strasburškem bu-lovarju« in dodala naglo nato: »Kadar prideš v Pariz, se seveda ne nastaniš drugje kakor pri svoji teti.« »In če bi imela katerikrat kake sitnosti z očetom ••• oh, Gregor je včasi težak, to veni jaz najbolje!... pridi k meni!... Pridigala ti ne bom, a storila bom zate, kar bo v moji moči. To je mnogo boljše.« Pozneje nista govorili več o tein. Olimpija je odšla in rekla Marti pri slovesu: »Pridi kaj k men' • • • pridi pose-trt svojega bratranca Teodorja...« Nekega dne, nedavno temu, je res dobila pismo od svoje nečakinje. Mala ji je sporočala, da jj je oče dovolil popotovanje v Par>z, in da pride septembra meseca, ko mine najhujša vročina. Odgovorila ji je: »Pridi, kadar ti je drago, in za kolikor časa hočeš.« Toda avgust se je bližal koncu in september je stal pred vrati, ne da bi bila Olimpija izvedela kaj več o syojj nečakinji in njenih potnih načrtih; sicer se pa ni čudila temu. Zdaj res ni bil čas pripraven za to, da bi se podajalo mlado dekle na pot: Prusi so se klatili po vsem vzhodu Francije, in vsak se je izpraševal na tihem, kam še pridejo, ako jim maršala Bazen in Mak-Mahon ne preprečita tega izprehoda. Vse je bilo že v skrbeh — celo Parižani. Po ulicah se je videlo samo vojaštvo. Pod zastave so klicah' čisto vse: mlade in stare, sinove vdov in druge, ki so bili sicer oproščeni vojaške službe. Ta usoda je doletela tudi njenega ubogega Teodorja, ki ga pred tremi leti niso bili potrdili, ker je bil preozkih prsi: dobil je vabilo na nabor, in zdaj je služil pri mobilni gardi. Moral je spati v kasarni, ubogi mucek, eks-ercirati in se pripravljati na to, da pojde v boj... Ah. ubogi deček! Samo tega ne, da bi se priklatili pruski roparji res do Pariza!... In res mu ie bila sreča kolikor toliko mila: mobilne garde Senskega okrožja so poslali iz Salona nazaj, da stražijo Pariz. Po dolgem mesecu skrbi in tarnanja je bilo dodeljeno Olimpiji, da se je vrnil njen Teodor zdrav in vesel, prav tako lep v svoji vojaški obleki, kakor je bil prej v baršunastem suknjiču in mehkem klobuku ... Nagovoril Jo je: »Veš, mama, prišli smo stražit Pariz. In radoveden sem že. ali ie tvoja menaža kaj boljša, nego je bila naša v taborišču ...« »Mislim, da je!... Ah, mucek moj srčkani, kar za mizo se vsedi.« XVII. Kakor v gledališču. Teodor je sedel blaženo v mali sobici, na pol kuhinji, na pol obed-nici, od koder si videl skozi steklena vrata vse ljudi, ki so prihajali v stanovanje gospe Kavaljčjeve, ter si stregel z mamino kuho. Zdajci pa se ie prekinil v sladkem opravilu in kriknil presečeno s polnimi usti: »Oče Florestan! Glej ga Smetita, oče ima tudi vojaško čepico!...« Novodošlec je pozdravil po n jaško, rekoč: »Čepico narodne garde, da mladi mož.« »Kaj, gospod Florestan,« je menila Olimpija, »torej ste še vedno poleg? Pa bi človek vendar rekel, da to ni več za vaša leta ...« Priletni mož. ki se je zval z nenavadnim imenom Florestan, se je postavil po junaško, izbočil prsi in zaokrožil roko v herojski gesti; nato je zapel s kozjim, raskavim glasom, teda z izgovorom, ki je izdal takoj starega strokovnjaka: »Prestar, da se borim za dom nikdar nikoli jaz ne bom; čeprav mi roka že drhti, za rod mi puško še vihti.. * (Dalle.' drug način užalostila. Nova cesta nas je veselila, da bode zgrajena odgovarjala v širjavi in izpeljavi vsem potrebam. Na prvi pogled pak kaže opazovalcu, da je preozka, ograja pri mostu prekratka sploh pa cela cesta površno in prenizko izvršena. Kar nam pa najbolj veselje jemlje je pa to, da se stara cesta popolnoma opušča. Dolgo časa se je borila proti vsem vremenskim neprilikam, vsaj za silo, a sedaj je dospelo do vrhunca potrpljenje. Tu in tam režijo globoko izkopani kanali oglojeni temeljni kamni, ki štrlijo prepogosto, ti govore o brezbrižnosti okrajn. cestnega odbora ozir. njega zagorskega zastopnika. Resnično povedano, da v slabem vremenu človek si ni svest svojega življenja. Prvič po kanalih velika voda, po cesti se ne moreš ogibati temeljnih kamnov tako. da ti ne odleti noga. Drugič zopet zalezeš v kopico blata, da se komaj rešiš neprijetnega položaja. Mislimo, da je napeljava nasipca pač samo za to da se tim težje izogiblje voz vozni ker ie cesta že itak preozka. Tretjič ti na marsikaterem kraju pride tudi neprijetni duh po cesti plavajoče gnojnice pod nos. Smemo H vprašati, je napeljana nasipca na razpolago splošnemu občinstvu ali samo neka-ternikom ali pa samo za to, da si jo občinstvo samo posipa o potrebi, da zabrani, da voda ne udere v hišo? Prositi bi hoteli tem potom, da blagovoli cestni odbor že tako potrebno posipanje uvesti, če ne na§ pa mora po birglah hoditi učiti, ali pa napraviti zobnato železnico (Zahnbahn) no sedajni cesti, ker je najbolj prometna za Zagorje, bodisi za pešče ali voznike. Čudno se pa nam zdi, da ne vidita navedenih pogreškov in potreb gospoda,« deželnega stavbnega urada, pristav Kirlicki ter naš deželni finančni minister dr. Lampe, božan-stvenik našega župana Tomaža Ko-prica, kateremu bi morala biti samemu ta stvar sveta dolžnost. Seveda njemu ni mar blagor in korist občine tem ljubše mu je pa zaračunanje visokih dijet pri ogledih. Ne veste, celo po 15 K mora občina plačati za ogled županu g. Koprivcu. AH ni to mnogo? Seveda, jemlje gospod župan mero dijet akademično izobraženih gospodov ala Cobal, ki je baje njegova osebna straža, braneča ga v »Zarji«. Ako se ne bode nihče oziral na to, hočemo pozneje stvar bolj natanko pojasniti za danes dovolj. Gad. Iz Gojzda pri Kamniku. Pri nas smo pred nedavnim časom imeli svatbo. Janezkov Jaka vzel le Strahničarjevo v zakon Ob dobrem vincu razvnela se je družba do lepega veselja. Toda neka! je manjkalo. In nevestin oče Tine so jo po-gruntali. Da bo veselje popolno, pošljimo še po našega župnika Kristusovega namestnika, da bo potem, kakor v Kani Galileji. Tam je bil Kristus sam, danes naj bo pa njegov namestnik med nami. Rečeno, storjeno. Župnik je prišel in vse je bilo veselo. Nič ni kalilo lepega večera, tako, da celo orožnika za katerih azistenco ie naprosil sam nevestin oče, nista imela nikacega povoda opravljati svojo službo, ter sta jo proti jutru pobrisala domov. — Ali kmalu na to pričel se je pravi direndaj. Naš župnik prava gorenjska grča so pričeli zabavljati na župana in le malo je manjkalo, da ni prišlo do boja za kar se je imelo zahvaliti županu P&ngerčiču samemu. Toda župniku ni dala žilca miru. Zvabil je župana v malo čumnato in tam se je pa spravil nad župana in ga pričel daviti. Spodnesel mu je noge in neusmiljeno ravnal ž njim. Svatom se je pa malo čudo zddo in se že Janezkov Tone osrčj in se zaleti v zaklenjena vrata, ter zadnji čas reši župana iz rok župnika. Na to se je pričel boj na vsej črti, kakor med Turki in Bolgari pri Čataldži. Vse vprek se je teplo mlaido in staro — za generala bil je pa župnik, kateremu se je v prevročem boju pripetila nesreča — zlezla mu je srajca izza hlač. — Naši sosedje so nam pravili, da so to razgrajenje in tulenje slišali doli v Orno. — Na to nastala je preiskava pri sodniji v Kamniku, toda z božjo pomočjo se je ta vojska v Kani Galileji spremenila v pomirjevalno armado, in nihče ni pri sod-nji nič vedel. No saj so bili to sami žunpikovi backi. (Vse se je pozabilo, batine, bule, rogovi po glavah, krvave lise in otekla lica! Saj se je tu šlo za božjega namestnika. Ne bi pisali o našem župniku, če bi vobče miroval, toda mož ima v sebi silovito tegoto in gorje m temu, ki se mu zameri. Zdaj se trosi novica po naši fari, da je ona kuharica, ki je pred kratkim še belila žgance svojemu faj-moštru — uati, — in da se že naprej uči umetnosti farovških kuhenj v Ljubljani, kamor pogosto zahaja nek Janez Dežman, mizar na Gojzdu, pod katerim naslovom mu njegova izvoljenka pošilja pisma. Mi pa ne trdimo. da je to mizar Janez Dežman naš župnik in tudi ne. da je on kriv, da je brhka niegova kuharica sedaj mati. Stavimo pa že danes eno na deset, da bo, že prihodnji »Domoljub« zopet popravljal, kakor je lani nek dopis v »Zarji« imenoval lažnivim. Gojžan. Slovenci dne 10. avgusta vsi na izlet .Slov. sokolske zveze“ povodom proslave £25 - letnic© novomeškega „SokoIa“ v Novomesto! Dnevni pregled. »Narodna podlaga.« Na Krasu kandidira v goriški deželni zbor Fr. Dominco in sicer kot neodvisen kandidat na narodni podlagi. Tako čita-mo v »Slovencu«, ki pravi, da je g. Dominco poročen z Lahinjo., da se v njegovi rodbini govori laško in da bi Kraševci dobro storili, ako bi gosp. Dominca vprašali, kako je kai z narodno podlago v njegovi rodbini. Nam ni znana, v koliko so »Slovenčeva« očitanja Y tem oziru opravičena. ali smo skoraj prepričani, da hudič ne bo ravno tako črn, kakor ga klerikalni organ slika, ker vemo, da goriški naprednjaki ne bodo kandidirali Človeka, ki v narodnem oziru ne bi bil zanesljiv. Ali tudi ko bi bila »Slovenčeva« očitanja upravičena, — kar je pa neverjetno — bi se »Slovenca« lahko zavrnilo in se ga vprašalo, kako je z narodno podlago pri voditelju S. L. S. g. dr. Šušteršiču, deželnemu glavarju kranjskemu? Kako je to, da je voditelj najmočnejše slovenske stranke dal svojega sina v nemško šolo in kako je to, da je v rodbini deželnega glavarja kranjskega občevalni jezik nemščina, To je zelo važno vprašanje, ki je svoječasno močno razburjalo slovensko javnost, potem je pa vse to nekako vtihnilo in se pozabilo na to. Tudi »Slovenec« je menda že na vse pozabil, ker sicer bi naibrže molčal o narodni podlagi pri gospodu Domincu, posebno ker so »Slovenčeva« očitanja v tem oziru gotovo neutemeljena, vsekakor pa močno pretirana. Kako že pravi pregovor? Pometal najprej preti svoim pragom in klerikalci imajo pred svojim pragom v narodnem oziru veliko preveč smeti, da hi se mogli pečati s smetmi pred tujimi pragovi o. Klerikalna »Mlekarska Zveza« dopisuje s slovenskimi trgovci — nemški! V »Edinosti« čitamo, da je dobil neki zavedni slovenski trgovec na Opčinah pri Trstu od »Mlekarske zveze« v tevtonskem jeziku sestavljen dopis, v Opatiji ima pa prodajalna »Mlekarske zveze« — samonem-ški napis. Tako naše klerikalne gospodarske institucije pospešujejo ob Adriji švabstvo! »Edinost« se radi tega zgraža in zgražal se bo vsak zaveden Slovenec, ali pri tem »Edinost« ne more skriti one animoznosti, ki jo tako rada pokazuje proti vsemu, kar pride iz Ljubljane in Kranjskega sploh in zvrača — po stari svoji navadi — narod, greh »Mlekarske Zveze« kar na celo Ljubljano, ki je »Edinosti« menda kriva, ker je — živa. Kako bi pa skočila »Edinost«, ako bi mi zvračali odgovornost radi zapostavljanja slovenskega uradni-štva pri »Jadranski banki« —- kar na tržaško Slovenstvo! To bi »Edinost« zacvilila, četudi imajo pri imenovani banki svojo besedo tudi nekateri — voditelji tržaških Slovencev! Postopanje »Mlekarske zveze« je vse obsodbe vredno, ali ono večno zbadanje cele Ljubljane radi posameznikov začenja pa tudi že presedati vsakemu razumnemu človeku. Naj »Edinost« lepo obračuna po zaslugi z »Mlekarsko zvezo« in vsa narodna slovenska javnost bo to odobravala, ali skrajni čas je že, da »Edinost« preneha s takimi pavšal, sumničenji Ljubljančanov, kakor bi bili oni sami narodni inlačneži, tržaški Slovenci pa vsi brez izjeme sami vzorni narodnjaki ki jim se ničesar ne more očitati in ki bi jih vsa Slovanija morala samo občudovati in častiti vsakega tržaškega Slovenca kot kakega narodnega — poluboga! Ljulike je žalibog povsod in njo iztrebljati je dolžnost slovensk. Časopisja, ne pa sumnjičiti pavšalno cela mesta, cele dežele! o. »Slovenec« in slovanska krajevna imena. »Slovenčevi« uredniki morajc biti zelo komodni gospodje, ker drugače bi se potrudili da bi pri prestavljanju raznih poročil iz slovanskih dežel iz nemških listov pazili v_sai na to, da napišejo pravilno imena slovanskih mest. Bolgarsko mesto Custendil se v zadnjem času večkrat omenja, ali »Slovenec« porablja še vedno turško ime Kiisten-dil, ko bi vendar lahko vedel, da Slovani nikjer nimajo črke »ii« in bi ga že te moralo opozoriti, da se mora turški Kiistend.il v slovanskem jeziku drugače imenovati. In tudi ko bi se že parkrat zmotil, se je mogel naučiti iz »Dneva«, da je turški Kiisten-dil slovanski Čusteudil. ker smo to ime že opetovano rabili. Ali briga se »Slovenec« za take malenkosti! Svoičas je imenoval Zemun — Sem-lin, Smederovo — Semendria itd., pa kaj se bo brigal za Custendil! S časom morda že doživimo, da bomo čitali v »Slovencu«: Esseg, Agram, Ujvidek (Novi Sad), Spalato, Fiume itd., morda pa tudi — Laibach! In potem se še pritožujemo, da Nemci pačiio naša krajevna imena! Kaj jih ne bodo pačili, ko jih pa mi pri tem podpiramo o. O volitvah na Goriškem piše »Slovenec«: Med kandidatom nove struje dr. Brecljem in liberalnim kandidatom Kovačem pride do ožje volitve, v kateri bodo odločevali glasovi, ki so padli na kandidata stare struje Manfreda. Liberalci so že začeli šariti, »Soča« pravi, da mora Kovač zmagati zato, ker je »dr. Brecelj ultraklerikalec«. »Slov. Narod« pa piše, da »ni izključeno, da pride do sporazuma med starostrujarji in neodvisnimi«. V takem slučaju moralo pasti vsi osebni oziri; dolžnost nas veže, da liberalen kandidat ne zmaga! »Soča« pa piše: Po deželi se je mislilo, da tako ali tako proderejo klerikalci že pri prvih volitvah, odtod pač tako slaba udeležba v nekaterih občinah, zlasti po Krasu, da si ni mogoče slabše misliti. Ako pa bi bili Kraševci šli na volišče, potem bi bila prišla v ožjo volitev dva samostojna kandidata in tako bi bil eden izmed samostojnih kandidatov gotovo izvoljen. Če bo proglašena ožja volitev med Kovačem in Brecljem, apelujemo že s£daj na volilce, da storijo svojo dolžnost: to je: vsi, ki so glasovali sedaj za Kovača, naj glasujejo zopet zanj. na dan pa tudi oni tisoči volilcev, ki so doslej ostali doma. na dan na volišče za samostojnega kandidata proti ultrakleri-kalcu dr. Breclju. Če bo proglašena ožja volitev, mora zmagati Kovači Naša včerajšnja brzojavna poročila o strahovitih bolgarskih grozodejstvih so vzbudila povsod strašno ogorčenje. Vspričo teh dejstev se moramo res čuditi tistim ljudem gori na Češkem, ki negujejo simpatije z Bolgari, ki so, kar je končala turška vojna, pokazali vse preje kot slovansko srce in solidarnost. Najbrže bi bili Bolgari preje ozdravljeni od svoje bolezni, če bi iz vseh slovanskih krajev zaslišali takšne besede, kakor so bile one gospoda Ivana Hribarja, ki je sporočil v Sofijo, da naše javno mnenje obsoja z veliko bridkostjo zločinsko vedenje bolgarske vlade, ki je dovedlo do bratomorne vojne. Takšne besede bi morali slišati v Sofiji, potem bi se morda spametovali. Seveda, če slišijo same panegirike čeških narodnih socialcev — potem ni čuda, da misliio, da so v pravici. Govoriti jim javno besedo in ponovno obsoditi njihovo zverinstvo, to ima storiti slovensko občinstvo. Narodna čitalnica v Kranju je izdala lepo spominsko knjižico ob priliki svoie petdesetletnice (1863 do 1913). Knjižico je sestavil prof. Mak-so Pirnat. Posvečena je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem. V knjižici so 4 slike: j. J. Strosma-jerja, častnega člana, dr. Janeza Blei-weisa, dr. Janeza Mencingerja in Karla Savnika. Slovenski zdravniki v Srbijo. Kakor nam poroča odbor Društva zdravnikov na Kranjskem, odpotoval je včeraj gospod dr. Fran Virant, sekundarij deželne bolnišnice v Bel-grad. To je že šesti slovenski zdravnik, ki se je odzval nujnemu klicu srbske sanitetne uprave. Tako se je tudi to pot lepo izkazala bratska ljubov, ki nas veže z jugoslovanskimi narodi. Naj bi sledili še drugi slovenski zdravniki! Pomoč je nujno potrebna. Število ranjencev je zelo veliko, vse bolnišnice so prenapolnjene, in vsa javna poslopja, ki so na razpolago, so se priredila v zasilne vojne lazarete. O slovenskem učnem jeziku na srednjih šolah, namenjenih Slovencem. Pod tem naslovom je izdalo društvo slov. prof. brošuro na 20 straneh, kjer slišimo nekaj mnenj o tem važnem vprašanju. K stvari se še vrnemo. Slovenkam v posnemanje. Letos o binkoštih se je vršil v Krakovu kongres poljskih žena. na katerem je bilo sklenjeno, da bodo udeleženke za bodoče svoje otroke vzgajale v popolnoma poljskm duhu, brez vsakega tujega, nepoljskega, vpliva. To pa zaradi tega. da ubranijo za bodoče potujčenje svojih otrok po raznih šolah. Vrhu tega so sklenile, da bodo i maJičkom vcepile že kar skraja zavest gesla »Svoji k svojim«. — Tako Poljakinje! A kako delajo naše slovenske matere?! Razmeroma zelo malo jih je, ki bi se svojega poklica kot slovenske matere v tolikšni meri zavedale, da bi vcepljale otrokom takrat v popolni meri v srca narodno zavednost, ko so zbok svoje nežne mladosti dostopni še vsemu lepemu in svetemu! Ne bilo bi tako hudo za nas. če bi slovenske naše matere se potrudile, otrvkom že v prvi mladosti dopovdovati, da so Slovenci in da kot taki morajo vstrajati vsestransko kot otroci in kedaj kot dorasli ljudje, le ob strani svojih sorojakov. To. kar so sklenile poljske žene na krakovskem kongresu, bodi tudi veljavno in merodajno slovenskim ženam: Vzgajati že v najnežnejši starosti svoje otroke — slovensko! Posnemajte! Čudna netnščii a. Zadnja »Straža« priobčuje sledečo senco nemške kulture: Pred kratkim sem dobil v roke neko razglednico, na kateri je bilo tole pisano: »Liebe bruder. HercHche griise šennk dir das ali hite hinain in plaici saine unferges-liche bruder Mihael«. — Strela božja! Kdo neki pač razume to grozno spakedranko?! A takih dopisov je najti tod okoli ne posamič, pač pa na kupe. In zakaj? Ker so ljudje tako neumni, da nočejo umeti, da smešijo sebe in svoje na tak način pred vsem svetom. Kdor ie bral, se bo morda začuden vprašal, čemu gonja proti naprednjakom radi sanacije šostanjske posjilnice? Ja, emu neki?! Sa se ravno po »Straži« preje tako silno mnogo pisali — za sanacijo šostanjske posojilnice! Stvar je čisto priprosta: klerikalci so hoteli preslepiti na vse mogoče načine javnost s trditvijo, da so oni pomogli k sanaciji. Ker pa se ie sedaj pokazalo, da je ta sanacija napredna zasluga, pa rujejo proti njej, oziroma proti onim, ki so pomogli do tega, zlasti proti dr. Kukovcu. Da, klerikalci so že tako v pasjih dneh, da se od njih kar kadi — Značilne pa so te lumparije po klerikalnih listih tudi radi tega, ker dajejo napadom od strani naših rene-gatov znova dobrodošlega gradiva. Naprednjaki hočejo obdržati paktira-nijo. z renegati! Evo vzgledov, ki jih dajejo klerikalci sami sebi! Vrine se nam nehote vprašanje: Gospoda črna, koliko pa boste zopet za to naj-novejšo podlost dobili?! Macedonski glas. V Petrogradu izhaja v ruskem jeziku »Macedonski glais«. Izšla je 2. številka. Ker na Balkanu še ni dovolj zmešnjav — propagira macedonski glas avtonomijo Macedonije. Macedonija bi postala Albanija II. — List piše proti »osvoboditeljem« in hoče ustvariti mace-donsko-slovansko narodnost. Bog ve, za koga. Za Slovane? Zakaj je v čebelarskih rojih tako malo trotov? To vprašanje rešiti bo gotovo zanimalo široki svet. Zato so najuljudneje prošeni vsi velecenjeni in prespoštovani čebelarji in naravoslovci, da najpozneje do petega avgusta svoje tozadevne s kratko zapopadeno obravnavo dopošljejo na naslov: Iv. Weixl, nadučitelj v p„ Marnbor, Zofijin trg 3, Skupnost cenj. nazorov ozir. prepričanj p. n. udeležencev bo objavljena v avgustu ali pa v septembru 1.1. Slavne slov. časnike se uljudno prosi, da ponatisnejo to’ vabilo. Vlom in tatvina. V noči na 7. t m. so doslej neznani tatovi vlomili v hišo poštarja Ivana Medica iz Nemške Loke na Dolenjskem in so hoteli SVET. ČOROVIČ. Po kopelji. (Iz turškega življenja.) Komaj je Hajkuna-Hanuma stopila iz tople kopelji in je svoje belo, bujno, okroglo telo brisala z rumeno svileno brišačo, da je razčesane mokre lase sušila s tenkim prtičkom, so se naenkrat odprla ozka vrata in v njih se je pojavil njen mladi mož, Halil-aga. Ustavil se je za trenutek, ne da bi se zganil ali izpregovoril, in je sesal z očmi vase njeno krasoto, ko jo je videl pred seboj tako mlado, dehtečo in svežo. Po daljšem čakanju je zaprl dveri, pristopil je k nji vrgel je proč brisačo, objel jo je z obema rokama in jo odnesel na mehko posteljo, ki se je svetila v ozadju sobe pod majhnim s cvetlicami napolnjenim oknom. Vsedel se je na posteljo in jo je vzel v naročje, pritiskal jo je vedno silneje k sebi in jo je začel poljubljati na oči, na ustna in na mehke temne lase. — Ona se je zvijala, otepala je kakor riba in se je raposajeno na glas smejala; objemala ga je z rokama okoli vratu, položila je njegovo glavo na svoja gola prsa in ga je se-gečkala pod pazduho. Oba sta se smejala, vzklikala, poljubljala in se šalila dolgo, dolgo.. Nazadnje sta utrujena legla. Hajkuna-Hanuma na posteljo, Halil-aga pa se je raztegnil po preprogi in je glavo položil med cvetlice. »Ali živi kdo na svetu, kakor midva,« ie vskliknila ona navdušeno, obračala se je in pokrivala svoja gola nedrija z razpletenimi lasmi, niti v Štambulu se lepše ne živi.« »Res je,« — je prtrdil Halil-aga, odgriznil je cvet in se ji je posmejal. »Kaj nam manjka?« je vprašala ona razvneta in mu je položila nogo čez naročje. »Ničesar nam ne manjka, prav ničesar. Živimo, kakor v raju.« Halil-aga je nekaj časa molčal, postal je resen in je globoko vzdah-nil: »Le nekaj,« je rekel, »le nekaj.« »Kaj?« je vprašala ona in se je oprla z lehtjo na postelj. »Nekaj velikega, velikega« ... »Ne vem, kaj bi to bilo« ... Vrgel je glavo vznak. »Saj ni treba da bi vedela.« S tem odgovorom je šele razdražil njeno radovednost. Urno kakor veverica je vstala, pogledala ga je. oprla se je na njegova ramena in mu je začela vrtiti brke. »No, kaj je?« ga je vprašala. »Zakaj mi nečeš povedati.« »Ne smem,« je odgovoril. »Bojim se da bi ti bilo žal.« Zasmejala se je. »Zal! Meni žal! Ali mi ti moreš reči kaj neprijetnega!« Halil-aga je pogladil njene lase in se ji je zagledal v oči. »In ti res ne bo žal?« je vprašal. »Ne.« On se je zamislil- »Vidiš, nisem ti smel tega reči,« je rekel... Bal sem se. Bal sem se, da bi se jezila in plakata — in vendar dal bi y_se, da bi ne videl tvoje solze ... ampak mene to boli, boli, peče... Tudi ko sem vesel, ue boli. Rajše bi na to ne mislil ampak ne morem... Vedno mi je to na misli, vedno...« . »In zakaj mi tega ne poveš?« mu je rekla očitajoče. Objel jo je in tolkel s prsti po njeni rami. »Glej, tako dolgo je od kar sva se vzela ...« je nadaljeval tiše, skoraj šepetaje: »Štiri leta, kaj ne? In živiva krasno, ljubiva se in mucka-va... Toda nimava otrok, v štirih letih niti enkrat... Ko bi bilo vsaj enkrat — magar mrtvo sa™° da bi bilo moje. eh.. Tako pa nič...« Hajkuna - Hanurna je dvignila glavo in je kakor daljni odmev ponavljala: »Nič?« »Ah je kal hujšega nego to,« je spraševal on, in se popravljal — »ko grem po ulici in vidim kakega otroka, se mi srce krči in britko bi plakaL Takoj me nekaj v grlu stisne, ne morem se ustaviti, ampak bežjm, bežim, kakor blazen, samo da bi ne videi O. ko hi ti vedela, kako mi je.« Halil-aga je dvignil roko — je razgrnil strebla rož. Jasna svetloba je šinila skozi okno in je obsvetila krasno telo Hajkume-Hanume, ki je oprla ob njegova ramena, nemo in žalostno gledala predse. »Zakaj — zakaj mi tega nisi preje rekel?« je rekla tiho, po daljšem premišljevanju. »Jaz sem mislila, da nama ničesar ne manjka... Jaz na to nisem niti mislila...« »Misli si.« je odgovorilo nežno, »da je med nama dete in si z njim igrava... Igrava si z njim in si ga podajeva z roke v roke ... Dete se smeje, igra, govori... O da sem to dočakal, tudi ko bi imel takoj umreti!... Vse bi rad izgubil, ko bi imel enega samega otroka?« Ona je vzdihnila. »Tudi mene?« »Ah, kaj bi z otrokom, brez tebe? se je posmejal in jo poljubil. »Ampak drugače vse, vse bi dal. T o hišo svojo vinograde, podanike, hlače vse... Tiho je vstala in se je začela oblačiti. Oblekla je košuljo, prepas, dimijo, ne da bi pogledala na ago ne da bi kaj rekla... Potem se je s hrbtom naslonila na zid im je gledala nekam daleč v svetli sijaj duhtečega pomladanskega dne. »Ker nisva imela otroki dosedaj — jih sploh ne bova imela —« je šepetal žalostno. »Tak je menda naš rod ... Moja mati je rodila samo mene. nobenega več...« Halil-aga je zmignil z ramami »Hvala Alahu,« je rekel, »menda je on tako odločil. Morebiti je on tako usodil, da ne bom imel otrok ...« »Ampak ti se žalostiš — je odgovorila živo in kri ji je stopila v obraz. »Ti se žalostiš in mučiš in to zaradi mene. Ako bi ne bil vzel mene, morebiti bi imel otroke. Pogledal je nanjo in je mahnil z roko. »Pustiva te šale« — je rekel, —> lahko govoriva o čem drugem.« »Nečem, nečem,« je odgovorila krepko in je potresla svoje lase —h »ti bi mogel imeti otroke, reci, da bi mogel « »Kdo ve?« »Koliko Je ljudi ki z eno ženOl nimajo otrok, a z drugo jih imajo. Ali bi ne mogel tudi ti tako?« »Mogoče.« Hajkuna-Hatiuma se je ugriznila v spodnje ustnice. Potem se je naenkrat vzravnala in je plosknila z rokama, »Potem je to lahka stvar« — je rekla. »Vzemi si še eno ženo. Privedi si jo sem in boš imel otroke. To je lahka stvar...« »Ali si zblaznila?« Je vprašal teJFSEBSa Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v Velika dvorana !'vedno brezp,afno na r“po,a8°za restavracijo Tivoli'; Hotelske sobe * ! .....rinn ročli ko nobena štafaža socijalnih demokratov. če hočejo socijalni demokrati. da bodo naši delavci ž njimi štrajkali, naj se obrnejo na NDO., ki jo celo stvar dobro pretresla, in če jo čas ugoden, se bo spustila skupno v štrajk s socijalnimi demokrati in :udi z drugimi organizacijami, kajti 'JDO. ima na programu, da je v gospodarskih vprašanjih potreben skupen nastop. Če pa nas bodo socijalni demokrati odbijali, kakor so to delali do danes, jim povemo, da se jim pod nobenimi pogoji silili ne bomo. ker bi bilo to pod našo častjo. Kako pa socijalni demokrati postopajo v tem oziru? Obširnega razlaganja o njihovem krumirstvu nam pač ne bo treba. Za danes naj zadostuje to: Regent je na shodu NDO. v Gorjanskem, ko je tov. Brandner ravno poudarjal, da je NDO. v gospodarskih bojih edina z vsemi delavskimi organizacijami, izjavil, da socijaina demokracija za NDO. nikdar ne bo hotela skupno nastopati, in če jo NDO. še tako naproša. Torej, lep dokaz, kako oni postopajo. če se NDO. obrne na njih, ž njo ne marajo skupno nastopati; če NDO. proklamira štrajk. so socijalni demokrati tisti možje, ki igrajo vlogo krumlrjev. Sodrugi naj si zapomnijo. da NDO. ž njimi v gospodarskih bojih toliko časa, dokler se na njo ne bodo obrnili, ne bo ž njimi skupno nastopala, in če se sodrugi od same jeze posušijo. Dolžnost tiste organizacije, ki misli prirediti štrajkovno gibanje ie, da se obrne tudi na druge organizacije, na tiste, k! pri dotlčnem obratu pač ekzlstlra-jo. Na tem stališču smo stali do danes in bomo stali tudi zanaprej. Ker pa že toliko govorijo o krumirstvu N. D. O., jih vprašamo, zakai ne odgovorijo »Edinosti«, katera jim je očitalo, da se uganja krumlrstvo celo v socialno demokratični stranki na najodgovornejšem mestu, in sicer v uredništvu tiste »Zarje«, ki neprestano govori o krumirstvu N. D. O. P du »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. dne 11. julija 1.1. protestirajo kar najodločnejše proti izpremembi delovnega časa v skladišču državnega kolodvora, kakor so si io zamislili gospodje v postajnem uradu. Najmanjša izprememba našega delovnega časa je pravcati atentat na naše interese. Po starem delovnem redu smo imeli vsak mesec dve plačani in dve prosti nedelji in še en prost dan po vrhu. po novem delovnem redu pa bi v slučaju velikega dela odpadli obe dve prosti nedelji, pa tudi omenjeni prosti dan. To je občutno oškodovanje naših interesov. — Smo za to in celo zahtevamo. da se delovni čas v skladišču izpremeni. Ampak ta izprememba bi se morala izvršiti v našo korist. Po vseh božjih in človeških zakonih smo opravičeni zahtevati, da se naš delovni čas regulira v tem smislu, da bomo delali 6 dni na teden, da pa bomo dobivali izplačano popolno tedensko plačo; da bomo torej vsako nedeljo prosti, da bomo imeli pa te nedelje vkljub temu plačane. To je zahte* va skladiščnega delavstva brez ozira na to. kdaj je bilo sprejeto v delo. In vsakdo, ki nosi v prsih človeško srce. mora priznati, da je ta zahteva skoz in skoz pravična in opravičena. —Ako pa že ta zahteva ne more biti takoj izpolnjena, potem pa moramo zahtevati, da se nam vsaj obstoječi delavni čas ne poslabša. Raje naj ostane pri starem, ako se nam delavnega časa že zboljšati ne more. Proti vsakemu poslabšanju obstoječega delovnega časa pa prav odločno protestiramo.« Po sprejetju resolucije so govorili še drugi delavci, ki so nastop Zveze v tem vprašanju odobravali, nakar je bil shod zaključen. T-uiTŠlr© srečke »o najbolj zanesljiva loterija kajti vsaka srčika mora zadeti 1 — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Trst. Nar. Del. Organizacija. »Zarja« kar ne more molčati o krumirstvu. ki ga Narodni Delavski Organizaciji povsem neopravičeno očita. Sedal gloda kost o »stavki« petnajstih kamnosekov v Nabrežini, ki so stopili v »stavko« seveda samo za to, da bi imeli proti NDO. zopet kak nov argument, ker vidijo, da stari nič več ne zaležejo. Da so zapustili delo samo s tem namenom, dokazuje že dejstvo, da tekoča pogodba Iz Skednja. Pri nas se je nastat nil zdravnik, dr. Pečnik, ka je za našo vas zelo razveseljivo. Bilo je res žalostno, da ni bilo v naši vasi (ki je največja v tržaški okolici) zdravnika, ki bi bil Slovenec, ali ki bi vsaj poznal slovenski jezik. Kako naj vendar razjasni bolnik svojo bolezen zdravniku, če zdravnik ne pozna jezika? S tem, da bo odslej ordiniral pri nas zdravnik, ki je naš rojak, smo napravili Slovenci v Skednju nov korak. Dr. Pečnik sprejema klijente vsak dan od pol 4. do pol 5. v hiši g. Kariža, št. 125. — Rojak k rojaku! * Protestni shod skladiščnih delavcev na državnem kolodvoru v Trstu. Ker je postajno načelstvo na državnem kolodvoru v Trstu skladiščim delavcem znatno poslabšalo delovni čas. je sklicala »Zveza jugoslovanskih železničarjev« pretekli petek številno obiskan protestni shod. na katerem se le odločno protestiralo proti vpeljavi novega delovnega časa, ki je. kakor rečeno, mnogo slabši nego sedanji. Pri tej priliki naj omenimo, da se socijalno demokratična železničarska organizacija čisto nič ni zavzela za to zadevo, dasi zna-či pravcati atentat na skladiščne delavce državega kolodvora. Na omenjenem protestnem shodu sta poročala podpredsednik Zveze Bufon in strokovi tajnik Mrak. Govornika sta se obširno bavila z razmerami skla^ diščnih delavcev, ki so skrajno slabe, a jih hočejo gospodje na postajnem načelstvu z vpeljavo novega delovnega časa še poslabšati, kar pa »Zveza jugoslovanskih železničarjev« ne bo dopustila, temveč bo z vso svojo močjo udarila proti temu škadaloz-nemu postopanju. Končno je bila sprejeta sledeča resolucija: »Skla- diščni delavci na državnem kolodvoru v Trstu, zbrani na protestnem sho- Ljubljanski občinski svet. Občinski svet ljubljanski je imel včeraj ob 6. zvečer v mestni dvorani svojo izredno sejo. Zupan otvori sejo1 in imenuje verifikatorjem občinska svetnika Franchettija in Kregarjat Preide nato k prvi točki dnevnega reda. Naznanila predsedstva. Odbor za razstavo vajenških del se zahvaljuje občinskemu svetu za’ podporo. — Vložila se je tožba pri trgovskem ministrstvu proti akcijski družbi dolenjskih železnic glede delnic, ki jih je izgubila ljubljanska občina. — Vršil se je Ogled premestitve ceste pri Sy. Križu. — Za o$kup umetnin se določi posebna komisija, ki se izvoli na konec seje. — Občinski svetovalec Milohnoja odloži mandat občinskega svetovalca. Zu* pan predlaga, naj mu občinski svet izroči toplo zahvalo za njegovo plodno delovanje. — Za namestnika vi občinskem svetu mesto odstopivšeg* obč. svet. Milohnoje bo poklical župan gostilničarja Frana Kavčiča. — Zapisnik zadnje seje se odobri Poročili personalno - pravnega odseka Poročevalec občinski svetnik dr. Ambrožič. Prvo poročilo je dopis mestnega magistrata glede izvolitve novega okrajnega načelnika za bt. Jakobski okraj namesto odstopivšega g. Maierja. Odsek predlaga, da se izvoli za načelnika pekovski mojster, Franc Mole, Maierju pa se izreče zahvala za njegovo šestnajstletno službovanje. — Josip Oluu prosi za po« delitev ljubljanskega meščanstva, kar se mu proti obligatni taksi 300 K vstreže. Poročili finančnega odseka. Poročevalec občinski svetnik Relsner. 1) Zupanov dopis glede ustanovitve mestnega pogrebnega zavoda. Župan nasvetuje nastopno: Občinski svet naj bi storil principijelni sklep, da se ima v Ljubljani ustanoviti mestno pogrebno podjetje. Zajedno H bilo tudi sklenili odnosno določiti, katerega mestnih uradnikv se ima postaviti za upravitelja na Čelo podjetja. toraj za »namestnika v izvrševanju obrta« v smislu § 3 in 55 obrtnega reda. Po županovem mnenju se bo v to kvalificiral gosp. Danilo Sap-lja, čegar imenovanje župan priporoča. Istotako je odobriti cenik, ki je sestavljen na podlagi primerjan ,a cenikov tvrdke Doberlet in Tutk ter graške in mariborske občine. Odjekov predlog se sprejme. 2.) Dopis c. kr. štacijskega poveljstva v Ljubljani glede podaljšanja najemne dobe za mestno pehotno voiašnico. Odsekov predlog, da se da vojašnica erarju za nadaljnili petindvajset let v najem, je sprejet. Stavbnega odseka poročila. Poročevalec občinski svetnik Štembov. Priziv .Jerneja Sterniše proti odloku mestnega magistrata glede prezidave hiše št. 39. v Streliški ulici. Priziv se zavrne. — Dopis magistrata glede stavbenega dovoljenja oddaje del za razširjevalne stavbe p rašičjih hlevov v mestni klavnici. Dovoljenje se podeli. Glede oddaje del je prišlo 7 ofertov; trije oferti so prišli prepozno in se niso vzeli v poštev. Izmed onih sedmih ofertov se podelijo dela najnižjim ponudnikom in sicer; zidarska in kamnoseška dela stavbni družbi, tesarska dela Martincu, druga dela R. Smilovskemu. — Na vrsto pride ponudba Friderika Sogla glede odstopa njegovega sveta v s vrh o razširjenja Ceste v Rožno doline. Ponudba se zavrne. Dravinjskega odseka poročilo o več sklepih tega odseka v aprovi-zacijskih zadevah. Poročevalec občinski svetnik Rothi. Ti sklepi se naj odobrijo. Sklepi so: 1.) Da naj mestna občina ljubljanska v zadevi dobave premoga stopi v dogovor z mestno občino celovško! 2.) draginjski odsek naj se izpremeni v aproviza-ciiski odsek; 3.) izvedejo naj se študije v Zagrebu glede eksportiranja živil; 4.) vstanovi naj se stanovanjski referat. Vsi odsekovi predlogi so sprejetij V Celovec bo odpotoval g. Danilo Šaplja. Poročilo mestnega vodovoda o dopisu deželnega odbora glede odpisa večje porabe vode iz vodnjaka pri pazniških hišah pri deželni prisilni delavnici. Odpiše se polovica, namreč 98 K. — Samostalni predlog občinskega svetovalca Jerneja Šer-iuka glede naprave javnega pisoarja v Ribji ulici, se odda stavbnemu odseku. — Pridejo na vrsto nujni predlogi. Občinski svetnik Likozar predlaga, naj se svota 6000 K za zboljšanje plač mestnih učiteljev potrebnim mestnim učiteljem takoj razdeli. Sprejeto. — Občinski svetnik Kregar predlaga, naj se vozovi rešilne postaje takoj popravijo in naj se na kolesih napravijo obroči iz gumija. — Nujen predlog podžupana dr. Triilerja: Dramatična umetnost stoji pred katastrofo in če se ne bo takoj odpomoglo neznosnim razmeram, bo cela umetniška rodbina na cesti. Predlaga, naj se deželni odbor naprosi. da stopi z mestno občino v dogovor za vzdrževanje slovenskega gledališča. Občinski svetnik Kristan stavi predlog, naj se predlog dr. Trillerja razširi v toliko, da se naj določi posebna komisija, ki naj stopi takoj v dogovor z deželnim odborom. Dr. Zajc pravi, da je te mizerije bolj kriva Ljubljana nego dežela, očitek, ki mu ga takoj pobije obč. svetnik dr. Novak, ki dokaže, da se od strani deželnega odbora pogreša vsaka bene-volentnost. Zajc mu ugovarja. Pri tem nastane vihar v občinskem svetu. Stefe začne^razbijati po mizi in kriči budalosti. Zupan ga pokliče k redu. Stefe razbija in kriči naprej. Župan: »Ako se boste tako obnašali, vas bom izključil od seje; to pravico imam.« To Štefeta popari, nekaj godrnja in slednjič umolkne. — Predloga dr. Trillerja in Kristana sta sprejeta. Nato prideta na vrsto nujna predloga župana dr. Tavčarja, prvi glede izplačil za dela in glede prepustitve vodovoda občini Spodnja Šiška. Slednjič pridejo na vrsto še nekatera vprašanja na župana, na kar se določi komisija za nakup umetnin. V komisijo pridejo: vladni svetnik Šubic, Miljutin Zarnik. Kristan, Do-stal in Pammer. Pride še na vrsto volitev komisije v zadevi Kristanovega predloga glede slovenskega gledališča. Izvoljeni so občinski svetovalci Reisner, Hudovernik, Kristan, Lilleg in Štefe. S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan in župan jo je ob 9. zvečer zaključil. Sledila je tajna. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Tekom dne niso prišla nikaka poročila, ki bi pomenjala ublažitev situacije na Balkanu. Celo nasprotno. Vsied nepopustljivosti Grške — tako se je poročalo — je postal položaj še zapletenejši. Kljub zapletljajem so velesile še kolikor toliko enotne in da nobena ne misli na nasilno vmešavanje v balkanske razmere — tako povdarja sir Eduard Grey v Londonu.. V noči so došle nekoliko veselejše ves ti. Bolgarija se je udala v direktna pogajanja, ki se bodo vršila v prihodnjih dneh: preje se bodo pa pogovorili o mirovnih pogojih Srbija, Crnagora in Grška v Nišu, kamor je Pažič že odpotoval. Na bojišču vlada mir. BOLGARSKO-ALBANSKA ZVEZA. Belgrad, 15. julija. (Med Albanci in bolgarskimi četaškimi voditelji ie začelo vladati prisrčno razmerje. Ker so pa Albanci takoj pripravljeni za vsako lumparijo, se je sklenila med Albanci in bolgarskimi četaši zveza, ki na bi imela za posledico ropanje, požiganje in oskrunjevanje po srbskem ozemlju.) Srbska vlada je izročila velesilam noto, v kateri opozarja velesile na pogajanja, ki se vrše med bolgarskimi četaškimi voditelji In med Albanci glede napada na srbsko ozemlje. Vsled tega pa prosi srbska vlada velesile, kot protektorje ustvarjene avtonomne Albanije, da intervenirajo pri provizorični albanski vladi v Valoni v svrho miru. PO VOJNI IN MIRU — NOVA ZVEZA? Cetinje, 15. julija. Črnogorski kralj je izdal oklic na svoj narod, v katerem izraža veselje, da se je zaveznikom tako hitro posrečilo doseči uspeh. Izraža tudi upanie, da bo bratomorna vojna kmalu končana. Dan ni več daleč, ko postane združitev balkanskih držav, v korist vseh balkanskih narodov, dejstvo. MIROVNA POGAJANJA. Belgrad, 15. julija. Včeraj je Rusija v imenu bolgarske vlade potom Hartwiga izjavila, da ie Bolgarija pripravljena začeti direktna pogajanja s Srbijo. Srbska vlada ie vzela Hartwl-govo izjavo na znanje in izjavila, da mora o tem še govoriti z zavezniki, nakar se prične v najbližjih dneh mirovno pogajanje. Pariš, 15. julija. Po poročilih iz Belgrada in Petrograda se smatra, da pride v najkrajšem času do premirja in preliminarnega miru. OPERACIJE POČIVAJO. Pariz, 15. julija. Operacije na bojišču počivajo, le tu pa tam so še manjši boji brez vsakega pomena. V najbližjih dneh pride do mirovnih pogajanj. PAŠIČ, VENIZELOS IN VUKOTIČ. Belgrad. 15. julija. Pašič odide v Niš. kjer se snide z Venizelosem in Vukotičem. ki se bodo posvetovali o mirovnih pogojih pod katerimi so pripravljeni skleniti mir z Bolgarijo. SAMOUPRAVA PIŠE. Belgrad, 15. julija. Vladni organ »Samouprava« piše: Srbija se ie odločila ugoditi ruskemu nasvetu In začeti z direktnim pogajanjem z Bolgarijo. katere odposlanci se tu pričakujejo. Čuditi se ie Pa obnašanju Bolgarije, ki hoče vse na druge zvaliti in zavrača vsako odgovornost. DRAMA ZAVZETA. Solun, 15. julija. Grške čete so po 5dnevnem boju zavzele Dramo. Bolgarske čete so razbite. Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi* narjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plaSuJeJo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena._______________ Lepo ineblovana separirana soba se odda s 1. avgustom. Rimska cesta 17. I. nad. 637-3 Popolnoma nova štelaža s predali za pisarno, kopirna preša in velik atlas se proda. Poizve se v pisarni^ Šmarda. 631-3 Suho transito skladišče v bližini Ljubljane rabi takoj Josip Pollak, trg Sv. Petra 7. Plošče preje K 4-—, >V/ sedaj samo Kl’95. >«/> Velikanska zaloga O gramofonov 1 Zahtevajte cenike. 25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno Pošljite naročnino, ako je še niste! ^sKavarna jff odprta celo Gostilna Florijanska ulica št. 6. Simon Praprotnik j Jenkova ulica 7. I; ■ >riporoča slavn. občinstvu svojo [ veliko zalogo ledenikov, vrtnih : miz, stolov :: sploh vsa v mi arsko obrt spadajoča dela. elo solidno, zmerne ne, postrežba točna. Ceniki se pošiljajo franko in zastonj. Od vis. c. kr. deželne vlade konesie-onirano krojaško obrtno učilišče za prikrojevanje za moško in damska stroko. Tečaj za prikrojevanje se prične s 1. in 15. vsakega meseca. V nujnih slučajih se sprejmejo učenci tudi z vsakim dnevom, l^porc^am