ciie m sef msha poroCila. Mariborskl trg. Na mariborski trg v soboto jdne 6. julija so pripeljali špeharji 19 voz zaklanih svinj, kmetje 2 voza sena in 6 slame. ^elo dobro založen je bil sobotni trg z zelenjayo. Svinjsko meso je bilo po 15 do 27.50 Din, Beno po 60 do 70 Din, slama po 55 do 65 Din. Kovi krompir 2 do 3.50, čebula 4, česen po 14 <Jo 16, sveže zelje 1—6, kislo zelje 5, kisla repa JB, buče 2—8, gobe 1—2. Marelice 16—24, čreafije 4—6. Smetana 12—14, surovo maslo 36 do Ł6, jajca 1—1.50, med 20 Din. Pšenica 3, rž 2, Ječmen 2, oves 1.50—1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 2.50—3, fižol 5—7, fižol v stročju 10, luIčen grah 8 Din. 1 kokoš 35—37, par piščancev 25—65, raca 25—30, gos 50—70, puran 50—60, Somači zajec 15—40 Din. Marlborsko sejmsko poročilo. Na svinjski eejem dne 5. julija 1929 je bilo pripeljanih 251 jjvinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 170 Din, T—9 tednov 225 do 300 Din, 3—4 mesece 350 do i0 Din, 5—7 mesecev 450 do 600 Din, 8—10 me- secev 700 do 860 Din, 1 leto 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 dp 18 Din. ovca komad 130 Din. Prodanih je bilo 234 svinj in 1 ovca. * Oospodarsha obvesflla. Trodnevni drevesničarski tečaj za delovodje drevesnic podružnic Emetijske družbe za Slovenijo. Kmetijska dru žba bo priredila v času od 1. do 4. avgusta t. 1. trodnevni tečaj v družbeni drevesnici na Poljanah, ki bo v zvezi s teo retičnim in praktičnim poukom v drevesničarstvu s posebnim ozirom na okulacijo. Teoretični pouk bd dnevno od sedmih do devetih zjutraj, ostali čas se bo pa izrabil s praktičnimi vajami. Na tečaj se sprejme le določeno število, k večjemu 10 udeležencev, katerim se priskrbi prenočišče in vsakemu tečajniku bi se naklonilo dnevno po 15 Din. Za primer večje priglasitve se tečaj ponovi teden pozneje. Tečajniki se morajo zavezati, da se bodo pouka redno udeleževali. Prav marljivim se ob koncu tečaja podeli nagrada. Priglasitve na tečaj se sprejema le do 25. julija t. I., ki jih je nasloviti na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Cene žitu nižje kot pred vojno. Ker je cena pšenice in vobče žita padla na sve tovnem trgu, je ta padec pritisnil na cene žita v posameznih državah. Tako je cena žita padla pod višino cen pred svetovno vojno. V Avstriji je razmerje takšno: v prvi polovici leta 1914 je pšenica imela vrednost 24.60 zlatih kron za 100 kg, rž 19.70 zlatih kron, kar odgovarja sedanji avstrijski vrednosti 34.42 šilingov za pšenico in 28.37 šilingov za rž. Sredi junija t. 1. pa je cena pšenice za 100 kg padla na 33, za rž pa na 27.20 šilingov. Potem takem je cena pšenice padla za 1%, rži pa za 5% pod višino pred vojno. Uvoz vina v Poljsko. V prvcm četrtletju 1928 se je v Poljsko uvozilo 1751 ton v vrednosti 3,395.000 zlotov, v 1. četrtletju 1929 pa 1106 ton v vrednosti 2,696.000 zlotov. Največ tega vina in sicer več kot polovica je iz Francije, Ogr ska je uvozila 155.4 ton, Italija 99.7 ton, Nemčija 21.2 ton, Grška 15.3 ton. Kaj pa naša država? Ptičjl gnoj. Ob morski obali južno« ameriške države Peru je skupina goloskalovitih otočkov, ki se imenujejo: »Guano otoki«. Otočje je brez rastlinstva, a vendar zgleda njega skalovje od daleč kakor najbolj živahno. Na njera gnezdijo milijarde raznih v strogo južnem podnebju živečih ptic. V dobi va,litve je po skalah Guano otočkov edeu ptič poleg drugega. Ptičev ne lovijo^ pač pa daje vsakoletno ptičje blato najboljši gnoj, takozvani: »peruguanosuperfosfat«, kojega izvoz daje državi na leto težke mllijone. Otočje je državna; last in je v mesecih valitve prepovedano pod smrtno kaznijo, stopiti na otok, Otočje je odkril Evropi leta 1802 Aleksander Humbolt, ki je pripeljal kot prvi najboljši ptičji gnoj iz Amerike v Ev ropo. Čevljarska obrtna zadruga Maribor naznanja vsem svojim članom, da sa vrši tretja redna toletna vajeniška tep pomočniška preizkušnja v nedeljo dna 21. julija 1929. Prošnje za pripust k pra izkušnji se vložijo najpozneje do dna 13. julija v pisarni zadruge v Mariboru,! Orožnova ulica 6. Vsem gozdnim posestnikom v vednost! V naših gozdih se nahaja zelo veliko smrekavih storžev, kateri navadno' odpadajo, ne da bi posestniku dali kak"' šnokoli korist, vendar se lahko tudi to blago proda po zmerni ceni ter da kmetu nekaj koristi. Storži od smrek se dajo prodati meseca oktobra, novembra; in decembra ter morajo iste mesce biti potrgani s smrek. V to svrho se pozivajo vsi gozdni posestniki, kateri ima;o: te storže in želijo iste prodati, da se vi vsaki občini skupno organizirajo glede nabiranja storžev na ta način, da se ia vsake občine dobi tega blaga vsaj za 1! vagon, najboljše bi bilo, da vzamejo t(* organizacijo v roke kmetijska društva, zadruge in druge kmetske organizacije, koje vsaka v svoji občini organizira' nabiranje storžev. Vsa nadaljna in potrebna pojasnila se bodo pa dobila od: Dragotina Korošec v Šmartnem ob Paki, na kateri naslov se naj interesentje obračajo. EMELJARJI, UREDITB SUŠILNICEI Konkurenca v produkciji hmelja je yedno večja in brez dvoma se bo prodal ;v bodoče le prvovrsten hmelj po primerni ceni. Prav mnogo našega, sicer prvovrstnega hmelja pa se pokvari pri gušenju; temu so največkrat krive sučilnice, ki slabo vlečejo ter hmelj preje fiparijo in sežgo kakor pa posuše. Le v res dobri in pravilno urejeni sušilnici fje mogoče hmelj dobro posušiti. Imamo ieicer precej sušilnic, toda le malo res rdobrih. Napake so večkrat prav malenkostne ter je mogoče navadno brez več jih stroškov tako sušilnico preurediti, da suši hitro, enakomerno in pri nizki toploti. Marsikateri hmeljar je sicer nezadovoljen s svojo sušilnico, vendar si ne *na pomagati. Za vsa potrebna tozadev na navodila in pojasnila se je obrniti na Okrožni kmetijski urad (Oblastno hmeljarsko nadzorništvo) v Celju, s posebno prošnjo (kolek 5 Din) za brezplačen pregled sušilnice. Najbolje je. ako vsak interesent prijavi svojo sušilnlco za pregled na občini, občlna te prijave zbere in vloži skupno prošnjo na omenjeni urad (prošnja koleka prosta). Na določen dan bo prišel oblastnl hmeljarski strokovnjak ter vsakemu na licu mesta dal brezplačno vsa potrebna navodila za preureditev sušilnice. Tudi kdor hoče postaviti novo sušinico, lahko dobi ob tej priliki vsa potrebna navodila in pojasnila. Vse tozadevne prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. t. m., na kasneje prispele se ne bo moglo več ozirati. Hmeljarji, posvetite sušenju hmelja največjo pažnjo, da si ne pokvarite pridelka, temveč ohranite dobro kakovost in dosežete boljše cene! Hiku. Tega ne vemo. To pa vem,« je dejal mož v teivi suknji odločno in prepričano, »to pa vem, jda tiči Jack de Romaine doma v pristavi še sedaj razen če ga ni sam vrag odnesel skozi dimnik.« »Ni ga vraga, ki bi moje ljudi prevaril!« je Jilejal komisar podjetno. Detektivove krepke beBede so ga potegnile za seboj vkljub njegovi priifrojeni udobnosti in poCasnosti. »V dobri uri boIno imeli zlikovca, gospod Fernand! Vso čast naj&ega policijskega komisarijata vam stavim na jto! In smaragde bomo tudi imeli!« je pridjal s poudarkom. »Razen če jih tatovi že niso spravili Ha varno, seve.« »Tako je prav!« je pohvalil mož v sivi suknji Vzpodbudno. »Moji ljudje so še na pristavi. Pojmagali vam bodo. V malem prstu imajo vse, kar ie treba vedeti o tajnih vratih, o skrivališčih, zakotjih in sličnih pribežališčih takih lopovov. Ne dajte se prevariti! In ne pozabite, da Jack prav gotovo še tiči kje v pristavi! Preiščite vsak kot, obtipajte vsako steno! In — pripeljite ga fiem! Sedaj pa pojdite in se pripravite! V dobri ttri pridem za vam!.« 3. Trda tema je že blla, ko je prispel mož v sivi IUknii na Drlstavo. Pri vrtnih vratih je stal gospod Cognard. Koj ko je zagledal suhljato postavo detektivovo, je pohitel k njemu, kar so mu dale njegove kratke noge in njegova obilna, rejena postava. »NiC —!« je hlastnil brez sape. »Kako mislite — nič?« »Prav kakor sem povedal, gospod Fernand! Preiskali smo podrtijo od kleti do slemena. Ženski sta gori, moji Ijudje ju stražijo. Nista ugovarjali, nista nam branili. Prav nič. Pa povem vam,« je pridjal in si brisal znojno čelo, »povem vam, niti miška ni skrita v hiši! Preiskali in pregledali smo vsak kotiček in vsako luknjo, pa nič nismo našli!« »Kaj še!« Mož v sivi suknji je nagubal čelo. »Spregledali ste kaka skrita vratica —!« »Vprašajte svoje lastne ljudi, ki o njih pravite, da jim lahko popolnoma zaupate!« je zagodel komisar. »Ves čas so iskali z nami.« »Ste vprašali tudi ženske?« »Seveda! Druga ne vesta povedati, ko tisto zgodbo, ki jo je nama pravila komtesa.« »Ali ne vesta ti dve ženski, da sem jaz — jaz, član tajne policije Njegovega veličanstva, da sem na lastne oči videl vstopiti tisti torek zvečer grofa Jaeka de Romaine v tole hišo in da lahko t)ri- sežem, da vso tisto noč hiše ni zapustil, prav kakor moji ljudje prisežejo, da od tistikrat pa do danes ni prestopil hišnega praga?« »Vse to sem jima povedal.« »In kaj sta odgovorili?« »Da naj nam zadevo pojasni tisti človek, ki se je potikal okoli pristave ono noč, ko je gospod Jack de Romaine nosil' dragocene srnaragde v svojem žepu,« je bodeče povedal komisar. Strogi obraz detektivov se je razlezel v smehljaj. »Ti lopovi so navihani, bolj nego sem si mislil!« »Lopovi —?« je zagodrnjal gospod Cognard. »Jaz za svojo osebo ne verjamem da bi bili. Če je gospod Jack de Romaine v torek zvečer stopil v hišo in je od tedaj ni več zapustil, kje bi torej naj bil? Povejte mi to, gospod Fernand!« »Mar mislite, da sem ga jaz umoril?« je hladno vprašal detektiv. In pustil je gospoda Cognarda na cesti ter Btopil v hišo. Grofica de Romaine ga je sprejela s tisto prezlrljivo oholostjo, ki je lastna takim ljudem, kadar jih kdo dolži nizkotnih dejanj. »Grof de Romaine,« je odgovarjala s hripa- vim, visokim glasom na detektivova vprašanja, »on je plemenitaš iz ene najodličnejših in najstarejših rodbin Francije! In tak plemenitaš ne krade smaragdov gledališkim igralkam, zapomnite si to! Ako jih je moj sin, kakor tisto dekle trdi, res imel tisto noč pri sebi, potem morate pač vi, ki ste se prav tisto noč plazili krog mojih oglov, vi, pravim, morate vedeti, kam so izginili!« »Vaš sin je v torek po noči stopil v tole hišo in je od tistihdob ni več zapustil!« je poudaril detelHiv hladno in odločno. »Torej prosim lepo, poiščite ga!« Komtesa Mariette ni zaostajala v oholosti za materjo. In niti trenutek ni bila v zadregi za odgovor, pa naj jo je tajni detektiv še tako križem izpraševal. Toda ko je mož v sivi suknji odšel po sobah, da sam razreši uganko, ki je tako vztrajno kljubovala njegovim najsposobnejšim ljudem, je poiskala komisarja in ga z neprikrito jezo vprašala: »Kdo je ta človek, da si drzne žaliti in mučiti mojo mater in mene s takimi krivičnimi sumničenji? Zakaj ga nihče ne pokliče na odgovor —? Katera je tista skrita roka, ki ga ščiti pred policijo in sodiščem?«