ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14-333-74, 5-220-75,29-1558-75,6-278-76,5-206-77 in -78) se 8. člen spremeni tako, da se v celoti glasi: »Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po propor-cionalnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: ,/-, stopnja — za prvoskupino .'• ... 15,0% — za drugo skupino - 12,0% — za tretjo skupino r 10,0% — za četrto skupino 7,4% Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja: — po stopnji 15 % davčnim zavezancem iz krajev Vrhovci in Kozarje, — po stopnji 10 % davčnim zavezancem iz krajev Črna vas, Lipe in Orle, — po stopnji 8,5% davčnim zavezancem iz točke a) četrte skupine katastrskih občin (7. člen odloka). Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdrav-stveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdrav-stveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 6% nižja, kot so določene v prejšnjih dveh odstavkih tega člena.« "¦'. ' ¦' ' -"¦'"• 2. člen ¦¦¦'•¦¦¦- ¦¦'¦"¦¦ ¦""'.¦".;¦ V11. členu odloka o davkih občanov se znesek »4.000« nado-mesti z zneskom »18.000«. 3. člen V13. členu ocJloka o davkih občanov se davčna stopnja »22 %« nadomesti s stopnjo »32%«. 4. člen 16. člen se spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi: »Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno storitveno ali drugo gospodarsko storitveno dejavnost, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega občinskega davka v nasled-njih dejavnostih: a) stavbne obrtne dejavnosti in gostinstvo: zidarstvo in fasa-derstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploš-čicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, klepar-stvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo in go-stinstvo — za 20%, b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, fino-mehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elek-tromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mi-zarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači, kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, kovaštvoindimnikarstvo—za30%, c) osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, pletiljstvo, čev-Ijarstvo, urarstvo, graverstvo, popravljanje dvokoles, optika, moško frizerstvo, žensko frizerstvo, nega obraza in telesa, ke-mično čiščenje in fotografiranje — za 40%, s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celot-nega dohodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50% letnega celotnega dohodka s pre-hrano. 10 Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče Driznati, če zavezanec pogoje iz prejšnjega odstavka izkaže v svojih poslov-nih knjigah.« 5. člen Priv odstavek 17. člena se spremeni in dopolni, nato pa doda novi drugi odstavek, ki se glasita: »Davčnim zavezancem, ki so prtčeli (začetniki) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno oziroma drugo gospo-darsko dejavnostjo kot postranskim poklicem, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega občinskega davka: a) davčnim zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75 %, za drugo leto 50 % in za tretje leto dejavnosti 30 % odmerjenega davka, b) davčnim zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 %, za drugo leto 30 % in za tretje leto dejavnosti 20 % odmerjenega davka. Olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.« Dosedanji drugi odstavek 17. člena postane tretji odstavek. 6. člen 18. člen se spremeni in v celoti glasi: »Davčnim zavezancem iz 16. člena tega odloka, ki vlagajo sredstva za razširjeno reprodukcijo, se prizna posebna davčna olajšava, če znašajo vložena sredstva najmanj 5.000 dinarjev letno. Posebna davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se ob pogojih 82. člena zakona o davkih občanov prizna tako, da se od dela davčne osnove, ki ga davčni zavezanci vložijo za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, občinski davek odmeri po najnižji davčni stopnji, zmanjšani: — davčnim zavezancem iz točke a) za 20 %, — davčnim zavezancem iz točke b) za 30%, — davčnim zavezancem iz točke c) za 40%. Davčnim zavezancem vseh drugih obrtnih dejavnosti, ki niso navedeni v 16. členu tega odloka, razen prevoznikov z motornimi vozili ter občanov, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se občinski davek od dela davčne osnove, ki ustreza zne-sku, vloženemu v razširjeno reprodukcijo, odmeri po najnižji davčni stopnji, zmanjšani za 10%.« 7. člen Za 18. členom se dodajo trije novi členi, ki se glasijo: »18.ačlen Poleg olajšav, predpisanih za učence v gospodarstvu v 83. členu zakona o davkih občanov, se davčnim zavezancem, ki izvr-šujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, zniža letno odmer-jeni davek še za 10 % za vsakega učenca v gospodarstvu, vendar skupno znižanje ne sme presegati za enega učenca 1.000 dinar-jev, za vse učence v gospodarstvu pa 5.000 dinarjev. 18.bčlen Davčnim zavezancem, moškim nad 60 let starosti in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno obrtno ali drugo stori-tveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnil-nega dela drugih oseb, se priznava davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka. 18.c člen Davčne olajšave iz 16. do 18. b člena se priznavajo kumulativ-no, če davčni zavezanci izpolnjujejo ustrezne pogoje, vendar skupna olajšava ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka. Davčna olajšava za razširjeno reprodukcijo se uveljavlja s po-sebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je treba vložiti skupno z letno davčno napovedjo. Pogoje vseh možnih oblik davčnih olajšav iz prvega odstavka tega člena ugotavlja upravni organ občine, pristojen za dohodke, in odloča o višini davčne olajšave.« 8. člen V 20. členu odloka o davkih občanov se davčna stopnja »22 %« nadomesti s stopnjo «32%». ( 9. člen V 41. členu odloka o davkih občanov se stopnja davka »0,30%«, določena za počitniške hiše, nadomesti s stopnjo »0,60%«. , 10. člen 44. člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se v ce-loti glasi: »Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,5-kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.« i 11. člen ' ' ¦ i Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. številka: > Datum: Predsednik . N skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ' VILI BELIČ, I. r. Obrazložitev: 'i k odloku o spremembah ' in dopolnitvah odloka o davkih občanov ; ¦ ¦ ' i. Po ustavnih določbah in splošnih določbah zakona o davkih ob-čanov se morajo davčne stopnje in osnove, po katerih občani pla-čujejo svoje davčne obveznosti, sprejemati koncem leta za pri-hodnje leto, razen če zakon ne določi drugače. Ta določila veljajo za davčne obveznosti, ki se odmerjajo od letnih davčnih osnov, za davke po odbitku, torej za davke, ki se obračunavajo od mesečnih osnov ali drugih posameznih, enkratnih osnov, pa ta določila ne veljajo. Spremembe in dopolnitve v predloženem osnutku odloka o davkih občanov Se nanašajo na davke, ki se odmerjajo od letnih davčnih osnov. Skupščina SR Slovenije je v decembru 1977 sprejela zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1517-77), po katerih morajo biti osnove in stopnje davkov za leto 1978 sprejete do 31. marca 1978. S tem je podana zakonska osnova, da prihajamo z odlokom o davkih občanov v tem roku. Predloženi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah od-loka o davkih občanov vsebuje ureditev — obdavčevanja osebnega dohodka \z kmetijske dejavnosti in premoženja, ki je prvemu in drugemu osnova katastrski dohodek, — davčnih olajšav pri odmeri davka iz obrtnih in drugih gospo-darskih dejavnosti, — obdavčevanje osebnega dohodka, ki ga pridobivajo občani, ki izvršujejo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelek-tualne storitve, ki jim izvrševanje teh dejavnosti ni glavni poklic, — obdavčevanje počitniških hišic. Osebni dohodki iz kmetijske dejavnosti, ki izvirajo iz negozdriih površin, se obdavčujejo po katastrskem dohodku, katastrski do-hodek je tudi osnova za obdavčitev gozdnih zemljišč kot premo-ženja, ki ga imajo v posesti občani, ki nimajo priznanega statusa kmeta. Katastrski dohodek je bil nazadnje izračunan pred 14 leti oziroma leta 1964 in zaradi zastarelosti ne more več predstavljati realne osnove za pridobivanje pravic in prevzamenje obveznosti občanov, ki izvirajo od katastrskega dohodka. Na osnovi zakona, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije, so vse slovenske občine v letu 1977 pristopile k izračunu novega ka-tastrskega dohodka, za katerega so bila izdelana ustrezna merila. •11 Novi katastrski dohodek je več kot za štirikrat večji od dosedanje-ga. V skladu s 54. členom zakona o davkih občanov je občina v davčnem pogledu razdeljena na štiri skupine katastrskih občin, četrta pa je zaradi posebnosti še razdeljena na dva dela. Novi izračun katastrskega dohodka, kot je bilo že zapisano, je večji od sedanjega in predstavlja realno osnovo občanov v odnosu do pri-dobivanja pravic, ki jih pridobivajo in obveznosti, ki jih dajejo druž-bi. Zaradi višjega katastrskega dohodka bi bile davčne obveznosti višje za toliko, za kolikor se je povečal katastrski dohodek kot davčna osnova, če davčnega instrumentarija ne bi spremenili. 1. Izvršni svet skupščine občine in strokovne službe so na sta-lišču, da se davčne obveznosti iz kmetijske dejavnosti v globalu naj ne bi spremenile, čeprav se je spremenil katastrski dohodek. Da bi tako stališče realizirali, predlagamo v 1. členu osnutka od-loka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov nižje davčne stopnje, ki ustrezajo novemu katastrskemu dohodku in s katerimi bi v globalu zadržali isti davek v občini. Strokovna služba je napravila globalni primerjalni izračun katastrskega dohodka po katastrskih občinah in skupinah katastrskih občin, da je ustrezno naravnala predlog novih davčnih stopenj. PRIMERJALNI IZRAČUN KATASTRSKEGA DOHODKA IN PRIMERJAVA DAVČNIH STOPENJ Katastrski dohodek v tisočih din in struktura ________________________________________ Davčne stcpnje Skupina dosedanji novi --------------------- katastrskih ------------------------------ ------------------------------ dose- občin znesek struktura znesek struktura danje nove 1 i 3 ~i 5 6 T — prva 849 8,41 3.255 7,24 59,0 15,0 — druga 791 7,83 3.540 7,87 50,0 12,0 — tretja 4.413 43,69 18.994 42,25 41,0 10,0 — četrta a) 1.919 19,01 8.306 18,47 35,0 8,5 — četrta b) 2.128 21,06 10.868 24,17 31,0 7,4 SKUPAJ 10.100 100,00 44.963 100,00 — — 2. Do sedaj so se tistim občanom, ki so lastniki kmetijskih zem-Ijišč, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in plačujejo kot kmetje prispevek za zdravstveno zavarovanje kme-tov, odmerjale davčne obveznosti po nižji stopnftkot je izkazano v gornji razpredelnici. Ta razlika v stopnjah ima značaj kompenza-cije za prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje, ki ga morajo plačevati kmetje, ki so zavarovani na podlagi kmetijstva. Dosedanja kompenzacijska stopnja, ki je bila uporabljena pri od-meri davka iz kmetijske dejavnosti za tiste lastnike kmetijskih zemljišč, ki ne plačujejo pravkar omenjenih dveh prispevkov, zna-ša 24 %, po dosedanjem predlogu glede na novi katastrski do-hodek pa naj bi znašala 6 %. Taka ureditev je predlagana v tretjem odstavku 1. člena osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Glede na to dejstvo, bodo občani, ki jim je kmetijstvo edini poklic in ki plačujejo prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po nižji stopnji kot je izkazano v prej navedeni razpredelnici. Primerjava davčnih sto-penj je naslednja: skupina katastrskih občin sedanja davčna stopnja nova davčna stopnja — prva — druga — tretja — četrta a) — četrta b) 35,0% 26,0% 17,0% 11,0% 7,0% 9,0% 6,0% 4,0% 2,5% 1,4 % 3. Pomembne in obsežne oprostitve davka iz kmetijske dejav-nosti daje sedanja ureditev po občinskem odloku o davkih obča-nov s tem, da so zasebni kmetje na oddaljenejšem in hribovitem območju oproščeni davka, če njihov sedanji katastrski dohodek ne presega 4000 dinarjev. Glede na novi katastrski dohodek se predlaga, da se prej ome-njeni znesek valorizira tako, da bi znašal 18.000 dinarjev. S tem bi zadržali isti obseg davčnih oprostitev. Ta ureditev je predlagana v 2. členu osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. 4. V 10. členu osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov se predlaga ureditev obdavčitve gozdov, ki so v posesti občanov, ki jim ni priznan status kmeta in površine gozdov presegajo 0,5 ha. Do sedaj so bili gozdovi, ki niso v posesti kmetov, obdavčevani v višini trikratnega katastrskega dohodka določenega gozda. Pri primerjanju lestvice katastrskega dohodka je bilo ugotoviti, da se bo v katastrskem okraju Ljubljana in Kočevje katastrski dohodek gozdov povečal z nadpoprečnim faktorjem. Da bo ostala obdavčitev gozdov v posesti nekmetov na ustrez-nem nivoju, je 0,5-kratni katastrski dohodek primeren kot instru-ment obdavčitve. V sistemu obdavčevanja dohodkov iz obrtne in druge gospo-darske dejavnosti davčne olajšave nimajo pomembnega mesta. Republika je predpisala davčne olajšave na vključevanje vajen-cev v gospodarstvu, vse druge olajšave pa so v pristojnosti občin, ki jih lahko predpisujejo samostojno ali pa v skladu z usmeritvijo republiškega zakona o davkih občanov. Naša občina je predpi-sala davčne olajšave na sredstva, vložena v razširjeno reproduk-cijo, in olajšave za začetek obrtne dejavnosti. Srednjeročni program občine posveča določeno skrb tudi ma-lemu gospodarstvu, da ga je treba razvijati in pospeševati. Da bi se pri pospeševanju malega gospodarstva doseglo čimvečje uspehe, bi bilo treba angažirati več faktorjev in tudi večje davčne olajšave. V naši občini obrt poštevilu ni v upadanju, vendartista, ki je za potrebe storitev za občane pomembna, pa doma upada. Na-pravili smo primerjavo števila obrtnikov, delavcev in vajencev, za-poslenih pri obrtnikih za čas od 1972 do 1976, to je za 5-letno ob-dobje, ko je bilo glede na časovno obdobje mogoče speljati davčno odmerni postopek. Ta pregled izkazuje: leto število obrtnikov % število delavcev število % vajencev 1972 902 100,0 1976 1.121 124,4 764 100,0 981 128,4 128 100,0 81 63,3 Davčne olajšave vseh oblik tudi v globalnem prilivu davka iz obrtne dejavnosti nimajo pomembnega deleža, lahko bi rekli, mi-nimalni delež — podatki iz leta 1976: znesek odstotni dinarjev delež — celoten priliv davka 27,894.539 100,00 — olajšave za vajence v gospodarstvu 241.967 0,87 — olajšave za obrtnike, ki so začeli z dejavnostjo 199.003 0,71 — olajšave na sredstva, vložena v razširjeno reprodukcijo 23.690 0,08 — vse olajšave skupaj 464.660 1,67 1. Storitvena obrt relativno zaostaja zlasti v tisti funkciji, ki bi morala služiti občanom. Tudi obstoječa storitvena obrtna dejav-nost je premalo usmerjena v nudenje storitev občanom in se bolj usmerja v storitve gospodarstvu in drugim družbenim dejavno-stim. Morda bomo dosegli določeno spodbudo s stalnimi davčnimi olajšavami, številnejšim storitvenim dejavnostim s pogojem, da vsaj 50 % storitev opravijo občanom in hišnim svetom. Tako uredi-tev, ki je doslej sploh ni bilo, predlagamo v 4. členu osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Napravljena je zbirna evidenca občanov, ki izvršujejo obrtne ali druge gospodarske de|jvnosti, ki so zajete v 4. členu pravkar omenjenega osnutka odloka: a) stavbne obrtne dejavnosti in gostinstvo b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve c) osebne in druge storitve število 309 125 53 487 u: S tem bi zajeli sorazmerno širok krog storitvene obrti, s čimer naj bi spodbudili na nastajanje novih obrti in preusmerjanje obsto-ječe v storitve za občane. Te olajšave se bodo postopno uveljav-Ijale in zato v nominalnem pogledu ni pričakovati, da bo izpad v občinskem proračunu občutnejši. Iz davčne evidence smo vzeli le tiste obrtne dejavnosti, in jih razčlenili, ki naj bi jim priznavali »močnejše« davčne olajšave, to so tiste, ki so v 4. členu navedene po točki b) in c), iz katerih je mo-goče ugotoviti gibanje oziroma usmeritev obrtnih storitev. Dejavnost štev. dohodek dohodek % davčne zave- z družb. z zaseb- delež z obvezn. zanoav sektor. niki zaseb. 1976 b) storltve gospodlnjstvom in tehn. stor. 1. popr. mot. vozil 26 4,236.200 3,837.243 47,5 72.390 2. mazanje in čišč. mot. vozil 2 4.900 275.577 98,2 10.750 3. finomehanika 3 665.038 1.190 0,3 15.745 4. avtokleparstvo 15 1,131.914 2,712.883 70,6 27.165 5. ličarstvo 8 504.895 1,526.088 75,1 35.774 6. avtoelektričarstvo 2 914.274 115.869 11,3 48.880 7. elektromehanika za gospod. aparate 6 1,307.219 539.611 29,2 67.910 8. radio in TV meh. 3 432.999 618.832 58,8 26.470 9. mizarstvo 46 15,094.285 2,394.672 13,7 621.715 10. čiščenje prostorov in ok»n 5 645.427 5.470 0,8 41.490 H.tapetništvo in dekoratev o 4 665.768 92.944 12,3 10.492 12. vulkanizacija 3 373.143 208.662 35,9 18.800 13. kovaštvo 1 322.950 — — 9.165 14. dimnikarstvo 1 29.290 115.865 80,0 — c) osebne In dru' •» storltve 15. krojaštvo 6 1,208.717 168.800 12,3 37.640 16. šiviljstvo . 8 215.308 258.329 54,5 — 17. pletiljsb'0 .. . - 4 827.386 70.500 8,6 73.592 18. čevljarstvo 3 596.244 190.998 24,3 49.276 19. urarstvo . ' 1 1.110 170.040 99,4 — 20. graverrtvj : 1 1,202.927 8.359 0,7 132.240 21. frizerstvo ¦ '¦ 15 —2,742.212 100,0 — 22. nega obraza in tel. 3 — 360.000 100,0 3.168 23. kemičnc čiščenje 9 19.712 214.251 91,5 88.697 24. fotografiranje 3 266.486 14.736 5,3 5.776 2. Davčna olajšava za obrtnike, ki so pričeli z dejavnostjo, je bila že sedaj vpeljana, in sicer tako, da se je za prvo leto dela priz-nala 40 %, za drugo leto pa 20 % olajšava od odmerjenega davka; omejitve za avtoprevoznike in postranske deajvnosti so bile tudi sedaj predpisane. Davčne olajšave za leto 1976 za obrtnike za-četnike pa so znašale nekaj manj kot 20 milijonov starih dinarjev. Ureditev, ki je predlagana v 5. členu osnutka že omenjenega odloka, bo olajšave za obrtnike začetnike več kot podvojila. Taka ureditev je po mnenju predlagateljev povs jm na mestu, saj ob-čane pogosto tarejo prav začetne težave ir.se zato nekateri zaradi takih težav ne odločajo za začetek obf.;. 3. V skladu z ureditvijo, predpisano v republiškem zakonu o davkih občanov, je naša občina v letu 1974 vpeljala davčne olaj-šave, kadar obrtniki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. Z vpeljavo teh olajšav so bile občine dokaj skromne. Naša občina je z odlokom o davkih občanov odredila, da se davčnim zavezan-cem, ki vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo po-slovnih prostorov in za nabavo opreme, prizna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih: — mizarstvo, — elektromehanika za gospodinjske aparate, — pranje in mazanje motornih vozil, — brivstvo in frizerstvo, • — gostinstvo s turističnim značajem. To je zelo ozek krog dejavnosti, ki so zajete v davčne olajšave v pogledu vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo in so zato davčne olajšave deležni redki davčni zavezanci. Sedanja predlagana ureditev — v 6. členu odloka — pa davčne olajšave za razširjeno reprodukcijo bistveno spreminja, ki je bo, v primeru dokumentiranega vlaganja, deležen širok krog občanov, ki izvršujejo zasebno obrtno dejavnost. Pričakovati je, da bo raz-prava o osnutku dala koristne pobude tudi v tovrstnih davčnih olaj-šavah. 4. Učenci v gospodarstvu so pri zasebnih obrtnikih v zadnjih letih v stalnem upadanju, čeprav so že več let prisotne tudi davčne olajšave. Iz prej omenjenega pregleda je povzeti, da je stalež va-jencev 128 v letu 1972 padel na 81 v letu 1976. Po sedaj veljavnih predpisih se za vsakega vajenca v gospodarstvu obrtniku prizna 20% olajšava na 1 vajenca z omejitvijo največ 2000 din oziroma za 5 vajencev največ 10.000 dinarjev. Po 18.a členu osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov se dodatno predlaga še olajšava za va-jence v gospodarstvu pri zasebnih obrtnikih, ki znaša eno polovico do sedaj predpisane olajšave. 5. Nekatere slovenske občine imajo vpeljane davčne olajšave za starejše občane, ki izvršujejo zasebno obrtno dejavnost. Utr-jeno je stališče, da so moški pri 60 letih in ženske pri 55 letih bi-stveno manj sposobni za pridobitno delo in zato dosegajo tudi manjši dohodek. Predlagatelji menijo, da bi bilo prej omenjenim občanom, ki izvršujejo storitvene obrtne dejavnosti, ki delajo sami in so stari več kot 60 moški in več kot 55 let ženske, posebne davčne olajša-ve. Po evidenci je nad 60 let starih 80 moških in 41 žensk, ki so stare nad 55 let, vendar vsi ti občani ne izvršujejo storitvenih de-javnosti in tudi ne delajo vsi sami in zato ne bi bili vsi deležni davč-nih olajšav, ker ne bi izpolnjevali predpisanih pogojev. IV. ' '-¦ ' Za občane, ki izvršujejo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve in jim ta dejavnost ni glavni poklic, velja poseben režim obdavčevanja. Ti občani namreč plačujejo pri-spevke za samoupravne interesne skupnosti iz dohodkov, ki ga dosegajo v glavnem poklicu in jim zato iz dohodkov, ki jih dosegajo iz postranske dejavnosti, teh prispevkov ni treba plačevati. Da bi občani, ki izvršujejo prej omenjene dejavnosti in ki jim te dejavnosti ne predstavijajo glavni poklic, ne bili v materialnem po-gledu v boljšem položaju kot občani, ki so jim obrtne^druge gospo-darske in negospodarske dejavnosti glavni poklic, davčna zako-nodaja predvideva, da se jim odmerjajo davki, ki ustrezajo zbirni stopnji prispevkov in davkov. Ta stopnja pa bo v letu 1978 znašala okoli 32% in je urejena v 3. in 8. členu osnutka odloka o spre-membah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. V. ' Davek na posest stavb so slovenske občine usklajevale pred 4 leti in uspele doseči sorazmerno visoko stopnjo uskladitve davka na posest stavb, zlasti pri davku, ki izvira od stanovanj in stano-vanjskih hiš. Tudi obobdavčitvi počitniških hišicjebilatakratdose-žena ustrezna uskladitev, ob upoštevanju ustreznih posebnosti, ki nastopajo v posameznih občinah. Konec preteklega leta je bila napravljena primerjava davčnih stopenj počitniških hišic za posamezne občine in je bilo ugotovlje-no, da je po 4 letih nastalo določeno neskladje v obdavčevanju počitniških hišic. Davčne stopnje po občinah (zbirno) število občin 1 32 1 2 10 2 3, 8 ^ 1 davčne stopnje 0,25 % 0,30% 0,35% 0,40% 0,50% 0,60 % 0,80% 1,00% 1,20% Osnova za obdavčitev počitniške hišice je vrednost, ki se ugo-tovi po merilih, ki so jih predpisale občinske skupščine z odloki. Ta merila so v posameznih občinah dokaj različna, pretežno pa je sprejet točkovalni sistem ugotavljanja vrednosti. Glede na to okol-nost ne more biti davčna stopnja edino merilo za višino davka od počitniške hišice. Če je sprejemljivo stališče, da naj bodo počitniške hišice v Ijub-Ijanskih občinah nadpoprečno obdavčene, je potem potrebno se-danjo stopnjo 0,30 % ustrezno povečati. Danih je bilo več sugestij za povečanje stopnje, pri čemer predlagatelji menijo, da bi bila 13 stopnja najustreznejša 0,60%, ta pa bi bila za štirikrat večja od stopnje, ki velja za stanovanje in stanovanjske hiše. Pri stopnji 0,60% bi davek za počitniško hišico letno znašal in če znaša točkovna vrednost (ta je manjša od dejanske oziroma prometne vrednosti): — točkovana vrednost v dinarjih 200.000 400.000 600.000 davek v dinarjih 1.200 2.400 3.600 Po zadnjih ugotovitvah oziroma evidencah je v naši občini do-' grajenih, v izgradnji in v pripravi gradnje skupno 849 počitniških 1 hišic. Ljubljana, dne 29. 1. 1978 ¦ , Davčna uprava