6t. 147. V Gorici, v torek dne 27. decembra 1910. Tacaj XL. o. rica 3. er po nje zk .d. nišah ¦-. II. Iiiaia trikrat na teden, m sicer ? torei, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 1» H Posamične številke staft^Jb -W vin.-' V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. „S0ČAtt ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot Le Goriškem in Oradtičanskom" in dvakrat v letu K Vozni red se-leznie, panikov inpoitnik «ve*u. Ha naroiUa brei doposlane naročnine se bo oziramo. S 0 C A »Vse za narod, svobodo in napredekU Dr. K. Lavni. Uredulštvo s nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upravni št vo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornoot. P 120. Brnežev niuskili eskarje. in debe'j Mi atelje 1. 37. IMombt liefn jzei!! TO Odgovorni urednik in kiajatclj Ivan Kavčič v Gorici. Tslafan *t. 83. — ,,Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odjov. J. Fabčič) tiska in zal. on ca $ SI *r Slorai ie Lahi ob Mi Tržaški državni poslanec liberalec jr. P uieco bi stal rad v ospredju velike ^ške narodne in liberalne politike. V par-'..iiientu na Dunaju rad govori, pogovarja pa se tudi rad z laškimi žurnalisti iz kraljestva, ki potem prinašajo v svojih listih dolga poročila o pogovorih. List »Stam-pa« prinaša sedaj poročilo o takemle pogovoru. Ker je vsekakor zauimiyo, kaj vidi in kako sodi laški liberalni poslanec dr. Pitaceo, podajeino tu omenjeni interwiev, kakor ga prinaša «11 Piccolo della sera«. Dr. Pitaceo je rekel to-le: Trializem proti Lahom. Ze več let sem, posebno pa po okupaciji Bosne in Hercegovine, se je ukore-ninila v dalmatinskem primorju to je v deželi, ki utegne biti nekega dne med naj važnejšimi avstroogrske države -misel, odstraniti popolnoma laški živelj z bregov Jadranskega morja. Ta misel se širi z intenzivnostjo, katere bi si ne bilo mogoče predstavljati, glede na obstoječe temeljne zakone, ki bi morali veljati tudi kadar se gre za Lahe. Me J vzroki za ta preobrat je deloma nov princip takozvauega t r i a ! i z m a, ki ga je razglasil v poslanski zbornici neki < loader krščansko socialne stranke in ki je. kak;«r su dozdeva, izrazil tudi misel vladajočih krogov. V tem principu vidijo Slovani možnost uresniči;; to. kar se je zdelo v preteklem času samo sen eksaltirancev: sestava i, o v e g a j u go slov a u s k e g a k r a-ijestva. ki bi obsegalo poleg Kranjske ter slovenskega dela Štajerske in Koroške vse dalmatinsko Primorje (pa naše Pri-motje tudi!) ter h: bilo združeno z Av-stro-Ogrsko samo v (»sebi vladarja ter bi imelo svoje lastno zastopstvo. Slovanski naskok na Trst. Ta novi imperializem je ustvaril diužbe za takozvano obrambo mej v Ljubljani ter je dal sredstva in nepričakovane energije Slovanom po pri- V neznano daljo. Ruski spisal LEOMD AMHtE.IEV. Preložil Fedor OradiAnik. (Dalje.) Nina. sedemnajstletno dekle, bledo in suho, je stala na svojem prostoru ob mizi in je v zadregi premikala prste na njeni plošči, upirajoč velike, prestrašene oči v brata. Vedela je takoj, da je to njen brat Nikolaj, na kterega se je spominjala bolje, kot oče in bila je v zadregi, kaj naj sedaj stori in govori. In ko ji je Nikolaj, mesto da bi jo poljubil, stisnil samo roko, je odgovorila s tem, da je tudi ona prisrčno stisnila njegovo in bila bi se mu skoraj — priklonila! >ln to je naš gospod študent — Petrov repetitor«, je predstavljal oče. »Peter?« se je začudil Nikolaj, »ta se tudi že uči? — Ne, kaj takega!« Nato je bil predstavjfien neki suhi dami, ki je vlivaia čaj v skodelice in ki so jo klicali vsi samo za , no Ivanovno, in potem so ga vsi radovedno opazovali, dočim se je on oziral po sobi — če se je dobitvi Trsta. Trst reprezentira za nje zaželjeno narodno gospodstvo pa tudi velik ekonomični dobiček. To pridobivanje naše slavne kraljice morja pospešuje dejstvo, da slovenski kraji gravitirajo proti Trstu ter je olajšuje trgovinski razvi-tek tega emporija (vsled otvoritve nove turške železnice in razširjanja luke), kar zahteva stalno množenje delavskih moči, za kar ne zadoščajo kraji, v katerih prebivajo Lahi, kakor Purlanija in druge bližnje deželeU). Ali trgovska ekspanzivnost Trsta je zahtevala tudi jako znatno ponmoženje državnih uslužbencev vseh vrst, zlasti železničarjev, ki se rekrutirajo izmed slovanskih mas Kranjske, Koroške, Dalmacije. Na ta način je bilo zadnja štiri leta zanesenih v Trst v javne službe nekaj tisoč družin nižjih uslužbencev in višjih uradnikov. Slovani sedaj ne zavijajo več v misterij svojega programa za pridobivanje. Ustanovili so delavsko organizacijo, ki omo-gočuje, tudi ko ni dela. da prihajajo v Trst s Krasa slovenske kmečke mase. Te ljudi, za katere skrbi najprvo 'Organizacija, spravijo polagoma k delu v Inki s pomočjo vlade, v katere upravi se nahajajo skladišča. Volilna taktika in slovanska ekonomija. K temu gibanju in širjenju Slovanov se pridružuje nova reforma volilnega reda za Trst. naložena od vlade, katero je določila na Dunaju sporazumno s Slovani, ko so zastopali v parlamentu Lahe le štiri mednarodni socialisti. Ta reforma, usiljena Lahom, in rečem usiljena, kajti po statutu iz leta 1850., ki je še v veljavi, obstoji za tržaško mesto odredba, po kateri vlada lahko usili Trstu, kakoršno postavo hoče - ta reforma določuje, prva med vsemi volilnimi redi v državi, v ol i I n o d o 1 ž n ost; določa splošno in jednako volilno pravico za eilno kurijo; zvišuje število slovenskih poslancev iz okolice od 6 na 12 ter razdeljuje mesto za vsako volilno skupino v posamezne okraje. Zadnja določba m o re imeti pri kakih p r i ho d nj i h pač mnogo izpremenilo v teh sedmih letih? ... Bilo je nekaj čudnega na njem, kar se ne da definirati: Njegova visoka, vitka postava, ponosno vzravnana glava, ostre prodirajoče oči pod izredno močnimi, gostimi trepalnicami: vse to je spominjalo na orla. Divje hrepenenje po svobodi je sijalo raz njegov razmrveni obraz; nervozna gracija s kremplji preteče divje zveri je bila v vseh njegovih odločnih, lahkih, tihih kretnjah, in njegove roke so našle vedno brez najmanjše negotovosti in brez obotavljanja, kar so iskale. Kot da ne vidj neprijetnosti svojega položaja, je zrl vsakomur globoko in mirno v oči. Toda tudi tedaj, če so zrle njegove oči nežno, se je svetilo v njih nekaj odurnega, nevarnega — kar se opaža vedno lahko v očeh prilizljive zveri. Njegov govor je bil zapovedujoč v jednostaven: očividno o svojih besedah ni nadalje premišljeval, kot da to niso navadne, zmotam in neprostovoljni laži podvržene človeške besede, ampak misli same. Čut kesanja v duši takšnega človeka ni imel prostora. Toda, če bi bil tudi orel, njegove perutnice so bile očividno strte v boju, iz katerega je prihajal gotovo ne kot zma- volitvah strašne posledice za i t a 1 i j a n s t v o T r s t a. Zadostuje — in to nameravajo ter se pripravljajo na to Slovani — da malo dni pred volitvami gre neko število volileev pripadajočih k isti volilni skupini (n. pr. državni uradniki) stanovat v določeni mestni okraj in po koncentraciji na veliko bi se spremenil izid volitev v onem okraju in s tem jednakost mestnega zastopstva. Občina tržaška je prišla ob razne avtonomne pravice ter nima nobene inge-rerce več na delovanje političnega in upravnega značaja, na obrtne koncesije itd. Tako so protežirani Slovani tudi na obrtnem polju v očitno škodo gospodarstvu laškemu, posebno pa še narodnosti laški. K temu prihaja še v zadnjih letih ustanovitev petih različnih slovanskih bank v Trstu, katere stremijo s svojimi izdatnimi kupčijami po vedno večjem odločujočem vplivu na mesto. Ta slaviza-cija Trsta otežkočuje pozicijo Lahov, ki pa tvorijo vedno veliko večino prebivalstva; ker kažejo, da je Trst mednarodno mesto, se posrečuje Slovencem, da odvrnejo mnogo Lahov od narodnostne ideje, ki ne umejo še njene potrebe. (Pitaceo govori o »Slovanih«, »slavi«, misli pa največ na S I ov e n c e.) (Konec prili.) DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Tomačevice. — Dani se! Kako je človek razveseljen, ako zašije solnce po tolikem času izza temnih oblakov. Tako se prikaže tudi v naši črni Totnačevici tu pa tam žarek naprednosti izza temnega klerikalizma. Kolo časa se vrti. Polagoma mhievajo klerikalni časi, v katerih t>e je vodilo nezavedno ljudstvo na vajetih.. Sedanja mladina si želi izobrazbe in potom te nastopati na svobodni podlagi in ne več pod klerikalnim tiranstvom. Saj klerikali-zern ¦-•• kar je že davno dokazano — ne nudi niti izobrazbe v korist ljudstvu. Vsak galec. To so dokazovale njegove obleke, ki so nosile, umazane, siabo napravljene, sledove skrivnostnih prenočišč. In razven tega so imele te obleke nekaj nepojmljivo razbojniškega na sebi — nekaj, kar je moralo navdati vsakega spodobno oblečenega človeka z neznanim čustvom skrbi ... In potem so prišli zopet trenutki — ko se je to ns,; o telo streslo v čudovitem strahu: v; ; ; > se je .delo tedaj manjše in lasje na u. mu so se zježili kot pri besni zveri, doč.":> so oči pregledale navzoče hitro kot l?sk in prodirajoče ... Jedel in pil je s.usmo ka!'or človek, ki je dolgo stradal, ali kot tak, ki se ne more nikdar najesti do sitemu in s^ veseli priložnosti, ko bo vendar enkrat lan ko mirno vse zavzil, kar se mu prinese. Ko je bil z jedjo pri kraju, je dejal: »To je bilo dobro«, in nekako ironično si je pogladil želodec. Ponujano očetovo smodko je odklonil, vzel od študenta cigareto — sam ni imel niti cigaret — potem pa je dejal krfko: »Pripovedujte!« In bila je Nina, ki je začela pripovedovati. Pripovedovala je, da je ravnokar prišla iz zavoda, in kako da je bilo tam življenje. Spoče&a je govorila nekako človek mora počasi izprevideti klerikalne nakane. To se pa opaža pri današnji- mladini, katera odbija vsiljivo klerikalno bando od sebe, v svesti si, kako škodljiva so klerikalna stremljenja. Če splošno pogledamo v svet, vidimo, da je klerikalizein sicer še močan ali tudi odpor proti njemu je povsod velik. Naši stari služijo izborno klerikalizmu, ko izginejo ti s površja, izgine marsikaj, kar je za nas in za naš narod škodljivega. Potem pa bomo delali oster račun z ostalimi in osamelimi klerikalci. Ni dovolj, da smo samo naprednih idej, ampak moramo tudi delati in delati. Naše prvotno delo za napredek bo to, da ustanovimo pevsko in bralno društvo na napredni podlagi. Marsikakega našega klerikalca bode bodlo to v oči in nekateri se že sedaj zaletavajo kakor stekli psi, med temi se posebno odlikuje naš pre-frigani Tonček. A vsi njih hinavski in hudobni navali bodo brez uspeha. Mi mladeniči se nočemo dati več voditi od raznih internacionakev, kakor naši predniki. Mi hrepenimo po izobrazbi a ne po temi. Zaradi tega ustanavljamo društvo, da ne ostanemo b a c k i, ampak v pravem pomenu besede — ljudje. To potrebno izobrazbo nam bo nudilo novo ustanovljeno društvo v obili meri. S tem nastane med nami in klerikalci velik prepad, katerega ne bode mogel preskočiti noben klerikalec, tudi «ta fini« Tonček se bo zastonj zaletavafl z družbo znanih komen-skili klerikalnih voditeljev. Boljše bi bilo zanj. da bi bolj skrbel za se in za bodočnost, ker en dan ali drugi bode imel od marsikaterega naprednjaka potrebo. Tudi njegovo zbadanje, kakor se je izrazil, mu ne bo koristilo, ker se mu 'lahko pripeti, ua zaide v take klešče, iz katerih ga ne reši niti vodja tukajšnjih klerikalcev. Le nekoHko več previdnosti! Kar vas je naprednih, oklenite se trdno tega bodočega društva, ki bo v največjo korist nam in zanamcem. Bodimo drug drugemu odkritosrčni in pokažimo* se, da stremimo tudi mi v naši zakotni vasici za napredek. S tem bomo imeli zavetje, kjer si bomo kot brat bratu zaupali, kar tega doseriaj ni bilo. Omahljivcev ne boječe, potem pa je šlo .', v izborno; kar je govorila, je namreč že mnogokrat pripovedovala in vsled tega se je še natančno spominjala vseh smešnih, posebno pa vseh pametnih besed in stavkov, ki jih je rabila pri prvem pripovedovanju — takrat ko je prišla iz zavoda domov — in bila je popolnoma zadovoljna s seboj. Bilo ni popolnoma jasno, če Nikolaj posluša ali ne: smehljal se je pač, toda ne vedno pri najsmešnejših mestih, in gledal je s svojimi izbuljenimi očmi ves čas po sooi okrog. Včasih je tudi prekinil govornico z neprimernimi vprašanji, ki poleg tega niti niso Veljala njej: »Koliko si plačal za to podobo?« je vprašal molčečega in nekako ironično gledajočega očeta. »Resnično se ne spominjam več!« »Dva tisoč«, je dejala z odkritosrčnim respektom pred tako veliko vsoto Ana Ivanovna, ki je doslej molčala, in je od strani boječe pogledala gospodarja. . In oba sta se smehljala — oče in sin — in v tem smehljaju je bilo nekaj sovražnega. Oče ni bil več razburjen in bil je zopet resen in ponosen, kot poprej. «In kupčija!« je vprašal Nikolaj očeta ravno tako kratko in ponosno. »Že grel« maramo, mi hočemo značajne. Hudi, da s? \ tudi značaje vzgojimo.- 'Brezhačajneži nai ostanejo pri klerikalcih, katerim -želimo dober tek! - Družba sv. Cirila in Metoda. Načelništva podružnic družbe sv. Cirila in Metoda se prosijo, da pazijo na nabiralnike v svojem področju; vplivajo naj na trgovce, ida imajo v zalogi družbeno blago, na gostilničarje, kavarnarje itd., da rabijo računske listke. Načelništva pa naj tudi vedno poročajo družbenemu vodstvu o pretečih narodnih nevarnostih ter naj oskrbe obmejnim slovenskim šolam in vrtcem bpžičnice. Goriški podružnici CMD so darovali za «Božičnico« v Krminu in Ločniku sledeči dobrotniki: Ga. prof. Seidlova, ga. dr. Tumova, g. dr. Dereani, g.dr.Treo po. 10, K; ga. Ivanka Gabrščkova in g.-dr Eržen po 6 K; ga. dr. Pereanijeva, ga. Suttner, g. dr. Sket po 5 K; ga. Josipina Mozetič po 4 K; g. ravnatelj Strnad, g., prof. Mastnak, ga. dr. Pucova po 3 K; ga. .Mirni Dominkova, ga. Deklevova, ga. Komačcva, ga. Kanclerjeva, ga. Lokarje-va, ga. Modiceva, ga. Cotičeva, ga. Sau-nigova, ga. prof. Košnikova, ga, Cigojeva, . ga. Fonova. soproga poslančeva, ga. Mu-šiceva, ga. S. Podgornikova, ga. Brešča-kova, ga. J. Mozetičeva, ga. Štrekljeva. ga. K. Kavčičeva, ga. B, Kerševanijeva ga. svetnik. Novakova, ga. Marija Kopačeva, ga. prof, Žilihova po 2 K; ga. Švili-gojeva, ga. FabčiČeva, ga.' Urbančičeva, ga. ravn. Bajčeva, ga. Čukova, ga. Gre-goričeva po 1 K. Trvdka Ivančič-Kurinčič 15 m blaga za obleke, tvrdka Hribar 29 hi pol m blaga za obleke, tvrdka Pregrad-Černetič 12 m blaga in 3 trikot obleke; tvrdka Bi-sail 15 m blaga;.tvrdka Trpin naslednik Potazky-ja 57 parov nogavic, 12 parov zapestnic; tvrdka Medved en havelok; tvrdka Fon 2 klobuka in 4 kape; tvrdka Hedžet-Koritnik 5 parov nogavic, 9 rutic, 3 trikot sp. obieke; tvrdka Cotič 8 parov žokov, ga. prof. Seidfova 18 parov nogavic, tvrdka Anderwald škatlo peciva, g. Karolina Šapla 7 m blaga. Za Božičnico v Krminu in Ločniku so darovali goriški podružnici GMD še sledeči rodoljubje: Tvrdka Poveraj 2 obleki in 1.15 m sukna; Dušan Franko, učenec 1 K. Vsem darovalcem: Bog plati! Domače vesti. Knjige Slovenske Matice so došle. Dobe" se v ulici Corso. Verdi, št. 17, drugo nadstropje. Volitev v delavsko zavarovalnico prod nezgodam bo 29. t. m. Glasovnice morajo biti tega dna dopoldne v Trstu. Storite vsi svojo dolžnost in pošljite glasovnice na odvetnika dr. Slavika v Trst Umrl je včeraj v Podgori Žiga grof Attems, znan veleposestnik. Naj počiva v miru! Uboj v Kozani. — Poročali smo, da je bilo radi znanega uboja v Kozani aretiranih nekaj mladeničev. Klerikalci so kri- j čali in lagali, da je aretiranih 8 Sokolov • — v resnici p-*? sta bila aretirana le dva ( Sokola. t Aretirane! so puščeni na svobodo, ! ,ned njimi tudi g. veleposestnik Juša, ki je stal nekaterim najbolj v želodcu. Tisti, ki je izvršil čin ter ga priznal, PA NI SOKOL! To dejstvo je strlo na mah vse;-ne-stamne klerikalne laži o Sokolih: da. so Sokoli zaklali Debenjaka, .da je bil poboj med Sokoli samimi itd.' Resnična ostane naša trditev, da ,je kle r i k a 1 n o sovraštvo izzvalo pretep, v katerem je padel Debeniak. So-kol pa ni bil ne pokojni Debenjak ne oni, ki ga je zabodel. Tako so postavljeni zopet enkratna laž razni klerikalni listi: »Gorica«,:?»Primorski list«,, »Novi Čits«, in »Sloveiiec«. *' kr vsi tako' neržmefiiri ^1 jubijtf' rfesrVfčd, hčerko božjo. Ravno za Božič, ko so se cedili po-božnosti okoli Betlehema, so grdi klerikalni hinavci najbolj lagali in obVekčvali. Ali ravno ta čas je pekla vest Marko-čiča. Priznal je, ksir je storil. Drugi.solbili izpuščeni na svobodo; v zaporu se nahaja le Markočič. Božično darilo »Novemu času« je dala v scSboto tukajšnja c. kr. okrožna sodnija. Tožitelj je bil solkanski g. nad-učitelj Bajt, katerega preganja »Novi čas« najbolj strupeno; odgovorni urednik lista- »Novi čas« je bil obsojen na globo 30 K ali 3 dni zapora ter na izplačanje tožbenih troškov. Več prihodnjič: '"* Naš zrakoplovec Rusjan je vzletal včeraj popoldne v Zagrebu na velikem vojaškem vežbališču pred množico i p 000 ljudi ter dosegel velikanski uspeh. Tako glasi brzojavka iz Zagreba. Žiga Vodušek pomiloščen. — Odvetniški kandidat g, Žiga Vodušek, ki je, bil radi septemberskih dogodkov obsojen, na štiri meseca zapora, je bil na sveti večer, pomiloščen. Ob pol 5. uri je prišla v^so-, boto popoldne z Dunaja v Ljubljano brzojavka, da imajo Voduška takoj izpustit} iz zapora. Gospod Žiga Vodušek je bil v .zaporu od 20. oktobra in bi prestal 10. jaguarja 1911., ako bi ne bjl pomiloščen.. Deželna norišnica bo otvorjena baje okoli srede meseca januvarija 1911. -Sedaj zidajo še k ap e 1 o. Prej se niso spomnili na njo; so imeli preveč opravila s — »kapelami«. Silvestrov večer v koči na Poreznu (1631 m) priredi Cerkljanska podružnica Slovenskega planinskega društva. ; Dostop k tej koči je jako lahak tudi v snegu iz železniških postaj Hudajužna in Podbrdo. .. Kranjski klerikalni dežeJni poslanec Mandelj (uradnik v tobačni tovarni v Ljubljani) je odložil svoj mandat, kako^po-ročajo iz Ljubljane; baje radi krutega napada dr. Kreka v «Slovencu« na inteligenco v klerikalni stranki, ki se drzne misliti s svojo glavo ter noče drv iti kar slepo na vsak ukaz za dr. Šusteršičem. Morda se je Krek le malce prenaglil. »Nova hiša je kupljena. V la?'-i ulici. Trinadstropna. Tudi novo tovarno so kupili,« ie poročala skoro šepetaje Ana Ivanovna. Imela je silen rešpekt pred go-spodom-Barsirkovom, "a:zdržati se ni mogla, da-ne bi govorila o? njegovem bogastvu, ker je neprestano primerjala svoj mali kapital,, imela je 556 rulbljev v hranilnici — s tem bogastvom — s hišami, s tovarnami, z delnicami! ... »No, Nina — pripoveduj vendar dalje«, je menil nato Nikolaj. Toda Nina se je čutila že zdavnaj razžaljeno m bilo ji je silno težko pri srcu- čutila je zopet, da jo bode na strani in sedela je melanholično — suha, bleda, skoraj prozorna, in vendar Čudovito lepa in ganljiva, kakor roža, ki pričenja ravnokar veneti; obkrožal jo je vonj lahnega parfuma, ki spominja na rumeno jesensko listje in na lepo umiranje. Boječi, osepni-časti študent jo je opazoval brez prestan-ka in začel v isti meri bledeti, kakor Nina. Bil je mediemee in ljubil je Nino z vsem ognjem prve ljubezni ... Zdajci se je pojavil Fenogen ~ stari sluga. Njega fteiognomija se je prikazala med odprtimi vratmi kakor vzhajajoči Mandelj je veljal za »nezanesljivega« ter je spadal v »balast stranke«.^Plavijo, da je v klerikalni stranki mnogo nesoglasja ter je pričakovat! presenečenja! Mlsijoii v Podgori. — Srečno je končal misijon v Podgori. V soboto je bilo nekaj* posebnega. MisijoTnajr je poklical kurata Vugo, ki je stopil pred oltar ter-prosil odpuščanja, če je koga razžalil; odpustijo naj mu, on tudi odpušča vsem, ki bi ga l>ili razžalili. No, prav ilepo! Ali kdor je mislil, da se bo držal Vuga tega, kar je govoril v soboto, se je jako varal. Včeraj na praznik sv. Štefana je že.hrulil po stari navadi pri pridigi; z a g a n j a 1 s e j e v ž ii p a n a . in- .s t a r e š i n e, hvalil pevce, hvalil udeležbo, žal pa mu je bilo, da se nekateri niso udeležili misijona, ti da pridejo še bolj na dno pekla kot — d r u-gt (!). Sedaj e bo hvalil radi udeležbe, ali ve naj, da oni, ki so se udeležili misijona, so se ga udeležili kot katoličani; ni pa treba misliti, da postanejo raidHega misijorta^klerrkafei; kakor bi rad: videl on! : " Kako malo drži on sam na m rs i j o n, je pokazal včeraj s hruljenjem v cerkvi. Če bi mu bilo kaj na misijonu, -bi bil ostal tak kakoršnega se je kazal v soboto. No, no, pa saj ga Podgorci poznajo. Žilica mu preveč utriplje, zato ne da miru in ga ne bo dal, pa če ga magari misijonar še petnajstkrat pokliče pred altar ter on petnajstkrat obljubi, da ne bo več sovražil! — Iz daru za Božičnico od strani županstva je tudi lahko razvidel, kam je Šlo onih 500 K za organ ista, za katere se je toliko pehal. — Končno beležimo le še to dejstvo, da je Vuga sam podrl včeraj vse to, kar so misijonarji postavili tekom jed-nega tedna! Kot tat v podstrešju tndči »Gorica« na naš članek o laški trgovski šoli ter o zvezi, ki obstoji med to laško trgovsko šolo in slovenskim S. D. Molče potrjuje, kar smo .pisali: da smo prišli ob slovensko laško trgovsko šolo (ki bi bila tako potrebna!) zato, da dobiva dr. Gregorčič nekaj podpore za Š. D., da ga morejo klerikalci toliko nesramneje izkoriščati v politične namene. Škoda za Slovence, da ni slovenske trgovske šole, je velikanska ter se"; i bodolgo poznala v naši trgovini in obrti. Slava za to škodo gre dr. Gregorčiču!' Aretirali so v Gorici nekega urarja B., ker se je baje »igral«- z neko mlado deklico. 50 K za uho. — V Gor. Vrtojbi so imeli v nedeljo na praznik nekateri preveč vročo kri. Zato so se malce prerekli in premečkali, nekemu pa je odletelo uho, tako močno ga je zadela steklenica iz nc-prijateljske roke. Pa ni preveč žalosten, da je izgubil uho; sedaj »glina« za uho, če dobi 50 K, pa ne naznani enega, ki mu je uho odbil. Kako so »zglihali«, sporočimo. Zgubljeno. — Neka uboga služkinja je zgubila malo zlato uro z verižico. Hodila je po sledeči!', ulicah: cd Rabatišča do Travnika in cd tam po Šolski ulici in Korsu J os. Verdi do ulice Barzellini. — Pošten najditelj je uljudno naprošen, da prinese uro v naše upravništvo ali na polic, urad, kjer dobi postavno nagrado. mesec: bil je okrogel, rudeč in plešast. Bil je v kopališču, po kopanju je.nekoliko pil in ko je prišel domov, je zvedel da ie prišel »mali gospod«, s katerim sede,»svoj čas igral s-rkonjičkL Tiho-'jokajoč *?-#&4z-pijanosti ali iz ljubezni?! — si je oblekel svoj frak, parfumiral svojo plešo -* to je namreč vedno delal njegov gospod. *& in korakal je dostojanstveno kot vedno v jedilnico. Pred vratmi je trenutek obstal in pomislil, napihnil se je posebno svečano — kot da je prišel gospod guverner na posel — nato pa je stopil pred Nikolaja. »Fenogenka!« je vskliknil Nikolaj veselo in v njegovem glasu je bilo nekaj otročjega. »GospodiČ!« je zakričal Fenog#n in dirjal, prevrnivši vse stole, pred Nikolaja. Hotel ga je najpoprej poljubiti na pleča, ker pa ga je Nikolaj prehitel z močnim stiskom roke, se je kakor na povelje i|rno zravnal in mu istotako stisnil roko..___ Naenkrat mu je postalo jasno — oprostite! — da ni sluga, ampak dolgoletni prijatelj »malega gospoda«, in bilo mu je v veliko zadoščenje, da more to pokazati tako očitno! Poljubila pa bi se bila po starem običaju vendarle lahko!... »Sokol« v Podgori bo imel dne 6. jan. 19H. svoj 1, redni občni zbor, in sicer ob 3Va POP- v telovadnici. Dne 31. t. m. priredi Sokol Silvestrov večer. Na zdar! Odbor. Tel. dr. Sokol v Bi I j ah priredi svoj običajni Silvestrov večer s sledečim vsporedom: Tarnburanje, petje s sprern-Ijevanjem tairiburašev, nova igra Jak. Stoke: Mu tasti muz i kan t, burka, Rudeči nosovi, šaljivi srečolov in poŠta. Po končanem vsporeju plesna zabava. Vrši se v dvorani br. J os. Nemca. Začetek ob 8. Na zdar! Zveza narodnih društev. »Slovenska Čitalnica« v Dolenji Vrtojbi. — Na novega leta dan popoldne se bo vršila v prostorih g. Franca Faganelja, dr;No, sedaj pa pripoveduj! Kje si bil in kaj si i počel?« ; Nikolaj ni takoj odgovoril. Njegovo telo je zopet pretresla ona groza, pogledal je nehote urno k vratom in samo njegov glas je bil miren in resen ... »Ne, oče. Prosim te, pustiva razgovor o mojih doživljajih enkrat za vselej pri miru!« • ' '" ' ¦ ,: ' »Videl sem pri tebi denarnico, ki je bila narejena v inozemstvu; — ali si bil v inozemstvu?« »Da,« je odgovoril Nikolaj kratko. »Toda prosim te, oče, dovolj o tem!« Gospod Barsukov je naježil obrvi in se dvignil z divana; prekrižal je roki pod suknjo na hrbtu, hodil je gor in dol in vprašal, ne da bi pogledal siua: »Pri tebi je torej vse pri starem?« »Kakor vidiš. In pri tebi, oče?« »Kakor vidiš. Pojdi. Delo imam.« Ko je Nikolaj zapustil sobo, je gospod Barsukov zaprl vrata za njim, šel h kaminu in udaril molče, a z vso močjo, na ?vetlo-bele opeke. Potem si je obrisal z i občem roko, na kateri se je poznala tenka apnena pega, in se vsedel k pisalni mizi. In njegov obraz je pokrila zopet ona r.rasna bledota, ki je tako zelo spominjala na smrt... (Pride še.) 1911. še ne obstoje celih 10 let, morajo izkazati za sedaj le čas njihove ustanovitve ali postanka ter morajo redno napovedati svoje premoženje šele po preteku 10 let, od kar so postali in. sicer po stanju ob času napovedi. Ako se ne vloži pravočasno napovedi (do-konca aprila 1911) iz-tirja se po § 80 zak. od 9. februarja 1850 di2^X.rš.t-..|^ v dosedanjem sta- desetletje. Zamolčanje aft" retdCnŠT napo- j nju večine je v toliko nastala, ker se ve- časni proračun so glasovali od nacijonal-J nih strank vsi Nemci, Poljaki, Rumuni in skoro vsi prisotni Jugoslovani obeh khi« bov, Proti dovolitvi začasnega proračuna za tri mesece so glasovali s socijalisti vsi Čehi, liberalni Italijani in nekaj svobodomiselnih Jugoslovanov, dočim so se klerikalni Italjani od glasovanja popolnoma ved napovedi podvrženih stvarij kaznovalo' se bode v smislu § 84 št. 3 zak. od 9. februarja 1850 po zakonih o finačnih prestopkih. To velja ^lasjjudi^jiko' se pri premakljivih'stvareh zamolči, da "tvorijo iste pritiklino kakšne nepremičnine. Sprejemajo'se le napovedi, napisane na uradnih obrazcih. Te obrazce dobi se pola po l v pri ekonomatu c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu in pri c. kr. davčnih uradih na Primorskem. Pri teh uradih, dobi se tudi izvod zgoraj omenjene fin. m»n. naredbe od 10. oktobra, 1910 št. 186 drž. zakMtrsicer 'po"20v.>G.-ki\ finančno' ravnateljstvo. Pogodba s Črnogoro in Boka Kotor-ska. — Dogovori glede trgoske pogodbe s Črnogoro so zaključeni, kakor naznanjajo z Dunaja, ter se osnova pogodbe predloži obema parllamentoma. Trgovinski odno-šaji med obema državama pridejo tako zopet v normalni tek, kar bo posebno v korist avstrijski industriji,, kateri je bila pozicija v Črnigori v zadnjem času jako zrahljana. Posebne važnosti je nova pogodba za aprovizacijo Boke Kotorske, kjer je bila v času izvenpogodbenega stanja velika draginja. Po novi pogodbi uvozi Črnagora v Boko Kotorsko na leto 20.000 me žive živine in 1000 me suhega mesa brez plačanja pristojbin. Novi novci. — Avstro-cgrska kovnica za denar bo 1. 1911 izkovala iOOO kosov zlatih 100 K, 100.000 zlatih 20 K, 200.000 kosov zlatih 10 K, 15,862.000 kosov po 20 v, 25.000.0tX) kosov po 10 vinarjev, 10,000.000 kosov po dva vinarja in 41,168.000 kosov po en vinar. V celem torej novcev v vrednosti 5,872.000 kron. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 3 kontoristi; 1 potnik; 6 'pomočnikov mešane stroke; 1 pomočnik železniške stroke; 1 pomočnik špecerijske stroke; 3 pomočniki modne in galanterijske stroke; 6 prodajalk, 5 učencev. Službe išče: 2 knjigovodja; 2 kores-pondenta; 3 kontoristi; 3 potniki; 2 poslovodja; 2$ pomočnikov mešane stroke; 7 pomočnikov železniške stroke; 12 pomočnikov manufakturne stroke; 14 pomočnikov špecerijske stroke; 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke; 8 kontoristinj; 14 blagajničark; 15 prodajalk; 3 učenci; 2 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Politični pregled. Ogrski državni zbor je bil 23. t. m. do dne 3. januarja odgoden. Vsled tega ogrski državni zbor ni rešil niti trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo niti zakonske predloge o podaljšanju bančnega statuta. Koncem seje je stavil poslanec Justh na ministrskega predsednika grofa Khuen Hedervarvja vprašanje, kakšen delovni program je sestavil za državni zbor. Ministerski predsednik grof Khuen Hedervarv je o.dgovoril, da se bo dne 3 januarja nadaljevala razprava o zakonski predlogi glede trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo, in ko bo ta debata končana, pride v razpravo zakonska predloga glede podaljšanja bančnega statuta. Šusteršlč bi bil rad minister. — Splitska ^Svoboda«, glasilo drž. posl. dr. Smodlaka, piše o zadnjih dogodkih v avstrijski poslanski zbornici sledeče: Za za- čina Itaiianov, razočarana in zapuščena glede vseučiliščnega vprašanja od vlade in Nemcev, ni hotela pridružiti svojim dosedanjim zaveznikom. Na drugi strani pa so zapustili Jugoslovani svoje dosedanje češke zaveznike in glasovali po željah vlade. Osobito nagel je bil preobrat pri Slovencih v Šusteršičevem klubu. Pred glasovanjem je posl. Korošec v imenu slov. klerikalcev podal izjavo, da glasuje-ja za začasni proračun, ne sicer zaradi te-t ga, da bi bili na uslugo odstopajoči vladi temveč za to, da zadostijo državni po-. trebi in preprečijo vilado'I-14.,- katerega bi sicer ministerstvo porabilo, ako bi se mu ne dovolil začasni proračun. Komaj deset dni poprej pa je izjavil posl. Ver-stovšek ravno nasprotno, da če glasovati proti proračunu. Takrat ta gospod ni prav nič mislil na državne potrebe in nevarnost § 14. No — poreče kdo, da je uplival na preobrat pri Šustešičijancih odstop Bienerthovega kabineta. Prej so hoteli (?) vreči Bienertha in zato mu niso mogli dovoliti pioračuna; sedaj je Ble-nerth navidezno padel in razlog opozicije z njim. AH niti tako ne morejo opravičiti slovenski klerikalci svojega naglega ob-brata na desno, ker je isti dr. Korošec p:ed dvema dnevoma, to je po Bienertho-vem padcu, izjavil v (židovskem!) listu »Zeit«, da bodo slovenski klerikalci glasovali proti začasnemu proračunu. Torej ni vplival padec Bienerthovega kabineta ' na »divje opozicijonadne duhove« v slovenskem klubu tako, da so postali naenkrat krotki, temveč nekaj povsem drugega. Kaj je to, za to večina Susteršičev soldatov tudi ne vpraša, ker se je naučila slepo pokoravati se komandi. ŠusteršiČ ho če postati minister: to je cela njegova poli tika in krščanstvo. Danes ali včeraj mu je kdo od ministrov pošepetal v kuloarjih: morate glasovati pro — in on je čimpreje polizail, kar je včeraj pljunil in dal »befel«, da se glasuje za proračun.« Papež Pij X. o Luzzatiju. — »Corrie-re della Sera« poroča o jako značilni izjavi, katero je izrazil papež Pij X. o sedanjem italijanskem ministerskem predsedniku Luzzatiju. Pij X. se je o Luzzatiju izrazil sledeče: »Luzzati! Poznam ga dobro in ga tudi jako visoko cenim. On je mož, ki je vreden mnogo kristjanov.« Bivši bolgarski ministri pod obtožbo. — Skupina 88 poslancev je predložila sobranju predlog, da naj se obtoži bivše bolgarske ministre Petkova, Petrova, Gude-va, Panajotova, Genedijcva, generala Sa-vora in ŠiŠmanova radi poneverjenia državnega denarja. Proti Šišmanovu se naj pravzaprav postopa samo radi nekega političnega pregreška. Po bolgarskem zakonu morajo obtoženi ministri tri dni po obtožbi priti v sobranje in dati pojasnila giede dejstev, katerih so obtoženi. Šele potem sobranje nadalje sklepa. Razne vesti. :V Lpudonu je 24. t. m. trčil blizu Kirk-Stephena ekspresni vlak v dve lokomotivi na progi. Stroj eksprestiega vlaka je skočil s tira, jedilni voz je pričel goreti. Mnogo oseb je ranjenih in ubitih. Vsled goste megle je trčil v postaji Arbanats, na železnici Bordeaux-Cette brzovlak v osebnega. Ubit je jeden vla-kovodja in 2 vojaka,; težko ranjenih je 40 vojakov. Pelja.i so se vsi na dopust. Na isti progi je nekaj poprej trčil tovorni vlak v drugega; nastale so nerednosti v prometu, ki so povzročile tudi to nesrečo. Ljubavni roman srbske princesinje. — Princesinja Helena je odbijala vse ponudbe1 za zakon, pa če jej tudi prigovarjal oče kralj Peter I. Helena se je zagledala' v mladega gardriega častnika ter se vanj1 zaljubila. Kralj je premestil lepega častnika v Niš. Odkup kmetov v Bosni. — Z odkupom ,sp pričeli v najrodovitnejšem delu Bosii$, v Bosanski Ppsavini. JVUralembeg Begovič iz drventskega okrožja je prodal od svojega zemljišča 700 »dunumov«, du-numpo 2LK svojim bivšim »kmetom«. Bosensko-hercegovska deželna banka je dala,kmetom potrebno hipotečno posojilo. Židje v Galiciji odrinejo na Ogrsko. — V Galiciji stopi z novim letom v veljavo iiova naredba glede alkoholnih pijač. Ta naredba utesneje točenje takih pijač, tako da bo okoli 10,000 Židov brez zaslužka. Alkohol so točili gališkemu ljudstvu v glavnem Židje. Poročajo, da namerava teh 10.000 Židov oditi na Ogrsko; potem bi bilo tam toliko več Zganjam! Dobra ura. — V okraju Simmering na Dunaju so pred kratkim imeli blagosloviti novo župnijsko cerkev. Tik pred , blagoslavljanjem je opazil okrajni predstojnik, da so se ure v zvoniku vstavile. Ure so pa morale iti pri novi cerkvi. In kako so si pomagali? K vsaki uri so postavili moža, ki je ves čas med blagoslovljenem porival kazalec naprej. Ko je bila cerkev blagoslovljena, so pa tudi ure nehale biti, ker je bilo ravno poldne in so šli nastavljeni možje domov kosit. Neki francoski parnik je trčil na potu iz Alicanta v Oran v nekega španskega. Francoski parnik je dobil tako težke poškodbe, da je za nekaj minut utonil. Cela posadka, razun jednega mornarja, je utonila z njim. Velik požar v Chicagu. — V Chicagu so Zgorela poslopja mesarske tvrdke Morris & C.o. Pri gašenju je našlo smrt 29 ognjegascev, med temi ravnatelj in dva njegova asistenta. Požar je napravil 6 milijonov kron škode. I Umor na Dunaju. — V sredo zvečer sta umorila ločena soproga krojaškega mojstra Barnutek in njen ljubček Czernv šiviljo Weiss. Razsekano truplo sta položila v velik koš. V peči so pa dobili prežgane kosti nesrečne žrtve. Oba sta že zaprta. Ob tej priliki pišejo razni listi o morilkah. Tako je umorila Frančiška Kiein na Dunaju II. okt. 1904 starega hišnega posestnika Svkoro. Ulovili so jo v Parizu. Bila je pri porotni obravnavi obsojena na smrt in pomiloščena na dosmrtno ječo. L. 1906. 2. febr. sta umorili sestri Zefler nekdanjo deklo Maier, samo da bi dobila starejša sestra njen denar, 10.000 K, ker se je imela poročiti. Friederika Zeller je dobila 20 let, Mizzi .Zellef 8 let. Soproga bogatega zasebnika Simere.v Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte \ k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! Oznanilo. Tvrdka Lavrenčič & Domicelj v Gorici naznanja dodatno k naznanilu, objavljenem v »Soči« dne 24, t: m. 1910., da se bodo prodajale na dražbi iz proste roke v četrtek dne 29. t. m. sledeči predmeti: 1 pisalna miza (stara), 2 pisalni mizi (novi), 1 omara s predal j, 1 blagajna, steklena stena, peč in plinove cevi, 5 stdiov, 3 preproge, 3 prukce, 1 koš, 1 umivalna oprava. 1 tintnik, 1 plošča za kopiranje, !l '»'Sernper^-suŠilnik,''! rdčnTkovČeg,'' f' stiskalnica, 2 tintnika, I stojalo za obleko, 1 mapa pa pisalno mizo, 1 stojalo za črnilo, ! pisalni stroj »Remmgtori«, 1 pult, J miza za pisalni stroj, 1 stenska1 ura, 1 poniklana podlaga za pisalni stroj, 1 podoba. V Gorici, 24./12. 1910. ' 30 let obstoječa strokovna krojacnica za gospode ?sakega st«»n< Zaloga usakoi>rsfn0ga blaga iz Inozemskih In čeških touoren ter izg> louljenih oblek. Blago na meter po najnJžih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Na željo se obleka tudi ukroji Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate ..Sokole", samo v trgovini M. PO VER A J v Gorici na Travniku štev. 5. Št. a 145. Razpis Železniške nesreče. — Glavno rav-, nateljstvo Južne železnice je izdalo slede- f DSrJjngu pri Dunaju je zaštruprla deklo či komunike: Poštni vlak, ki odhaja iz Beljaka ob 6. uri 35 min. zjutraj je trčil vsled goste megle pred postajo v tovorni vlak št. 455. Od železnišega osobja so ranjeni 4 uslužbenci težko in 3 lahko ,od potnikov poštnega vlaka pa so 1 gospod in 2 dami lahko ranjeni. Promet je bil v kratkem času zopet normalen. Ranjeni vlakovodfa Kristijan Ling je že vsled svojih ran umrl. Knollin ji ukradla 1000 gl. Periea Waniek je zadušila svojo prijateljico Homolko in prodala svoj rop za 7 gl. l>ekla Nawratrl je razbila črepinjo svoji gospodinji 16. aprila 1905., ker ji je odpovedala službo, .luljana Hiimmel je trpinčila svojo lastno hčer do smrti. Bila je obešena. To ie bila zadnja ženska, ki je bila na Dunaj« obešena. Zgodilo se je 1872. i. učiteljskih mest v definitivno nameščenje v sežanskem šolskem okraju. 1. mesto višega učltelja-voditelja na trorazredni ljudski šoli v Povirju; i. mesto učitelja-voditelja na enoraz-redni ljudski šoli rta~Barki, v Štjaku, Temnici, Tomačevici in na Volčjemgradu; 3. mesto učitelja na petrazredni ljudski šoli v Sežani; 4, mesto učiteljice na petrazredni ljudski šoli v Sežani in na trorazredni ljudski šoli v Lokvi. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14 januvarja 1906 1. dež. zak. in ukaz. štev. 10. Za mesta navedena pod zap. štev. l in 2 zavrača se na določbe § 48, 2 odstavek, državnega šolskega zakona. . Pravn.u- opremljene prošnje mora se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi štirih tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu »Osservatore Triestino", Nezadostne opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. G, kr. okrajni šolski svet v Sežani. dne 22. decembra 1910. HHL0 ! — lap iagenbeck med zverinami, to tvrdka Medved med klobuki, čevlji in oblekami! Cene za mesec december: Zimska obleka kron 25* - „ suknja „ 23-- čeolH MOHir n «¦-- . . „ 2-50 mmmmmmmmmmmmsmmmmmm ] stoitei „Goriška ljudska posojilnica vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lostnf hlii, Gosposka ulico si. 7, I. nsdstr.) — Talofon st. 79. Ra?nn poStne hranilnice Ste?. 837.315. Ne občnem zbor« dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilno vlog« se obrestujejo po 4l/s%. Stalno večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilce vloge se apretenaiH oi vii«^t »r. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbo po 5",%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni Potoži se obrestujejo koncem leta 1909. s1 z deleži v znesku 85 374 kron. - Hranilne vloge: 1,654.661 17. Posojila: 1,643.638--. — Reservni zaklad: 9l.740"59. — Vrednostim1: 354 416 72. Kdo ne pozna Lvnlke StojteJ m Največjo zalogo poli i št»a na Goriškem z lastno mizarsko in tarctarsko delnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši). Veiika izbor žimtiic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaja blage lastnega Izdelka. Oglejte si zalogo in prepričajte se! ! Kerševani Lc Čuk na Stolnem trgn (Piazza Dtiomo) u GORICI šteu. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na pro-daj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ri 1 ter. delajo še po 10 letni uporabi brezšumtio, lk hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji | 60 se priljubili vsem šiviljam, krojačem in , drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-1 l pom šivalnega stroja "j »ORIGINAL VICTORIA" šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original - Victoria šivalnimi Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno ve-v/7 zenje (rekamiranje) itd. itd. j Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje -. slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za mastecje grozdja, pluge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KEKŠEVAM & riJK, ki jih sama izdeluje Puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, streljho. Velika izber gramofonov. Haje na obroke. CENIKI = se razpošiljajo zastonj. =¦= 0 © Knjigarna A. Gabršček I © GORICA © © © © © © {| Trgouski dom Corso lterdi 24 ^ ® in o Gosposki ulici 7 © © sprejema naročila na vse tu- © © l •' 0 © in inozemske beletristične, © © . © © modne in znanstvene časopise. © © © ©©©©©©©®©©©©©@©©@GMSM§>®g* Valerij Sli - pekouski mojster priporoča ccuj. gg. obmejnim gostilničarjem svi»j izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Gene konkurenčne. Izdelek cist in dober Postrežba strogo slovanska. In zmagovit na tla domara so Jefte s hrabro četo vraea. Nasproti hči mu prileti, a on tako-le govori : „Že veni zakaj hiti tako, da kupim v dar ji par „0H0!" Priporočamo našim gospodinjam pravi :J^JfcK0)C0Y" kavni pridatek z tovarn'ško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. al žaga II,Y 1161,12:9 II. V. UsUiiiovIjeiia tvrdka 1806. J. Drufovka - Gorica Gospuska ulica 3. Tovarniška zalojfa usnja ter po« trebščiii za čevljarje. Usnje za sedlarje in knjigoveze i. t.