r
B^laj večji »lorenaki dnevnuT"^ ▼ Združenih državah
VeU> za vae leto . * . $6X0
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
IP3......
g The largest Slovenian Daily in the United States.
Iggocd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered as Second Claia Blatter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
?/0. 282 — ŽTEV. 282.
IZRABLJANJE NEVEDNIH PRISELJENCEV
Presenetljiva razkritja zakonodajnega odbora. — Nevednim priseljencem se v gotovih slučajih slabše godi kot sužnjem. - Gulijo jih delavske agenture ter zdravniki mazači. — Po cele mesece morajo odplačevati prevozne stroške. — Delavski tabori so podobni smrdljivim luknjam.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 1. 1923. — SOBOTA, 1. DECEMBRA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
ZANIMIVA AFERA V NEW YORKU.
IYed kratkim je bil imenovan posebni odbor newyor->ke zakonodaj«. kojega naloga je bila preiskati razmere, v katerih se nahajajo priseljenci, ki pridejo v deželo ter st kmalu bre^ prijateljev in sredstev.
I'soda teh ljudi je strašna. Ameriških razmer ne po-/ nitjo; tukajšnjega jezika niso vešči; v nad i, da bi si čim-1 rej opomogli, so pre ver zauplivi. Vse to slabosti pa znajo izkoriščati lojKivi, katerih kar mrgoli po ulicah velemesta.
Lopovi prodajajo priseljencem, pri katerih čutijo šc kaj denarja, ničvredne akcije, močvirna zemljišča ter jim obljubljajo za par dolarjev deveta nebesa.
Brezvestni zdravniki jih izkoriščajo, in ko izlečejo iz njih zadnji peni, jih vržejo na cesto.
Nazadnje priseljencu ne preostaja drugega, kot da ur«- in vpraša za delo v kako posredovalnico. Tam mu ob ljubijo toliko in toliko plače na dan ter ga pošljejo v kakr delavsko kempo, ki je oddaljena par sto milj od človeških bivališč.
rpam mora garati tetine ali celo mesece, da poplača prevozne stroške.
Ti nesrečniki stanujejo v smrdljivih luknjah, kjer je pravo kot išče najrazličnejših bolezni.
Nad :V2 odstotkov ljudi, ki se priselijo v New York je brez vsake zaščite.	**
SlllZIl
Najhujše pijavke so brezvestni zdravniki, ki se po-žujejo raznih časopisov v oglaševalne svrhe. O navadnem glavobolu pravijo, da je vzrok grozne bolez li. Priseljenec se svarila ustraši ter pošlje svoje zadnje cente za zdravilo.
Na ta način so iziekli iz priseljencev že na stotisoče
dolarjev.
Oblasti ne morejo nastopiti proti tem izkoriščevalec m. ki so sicer zdravniki jki poklicu, dočim so se v resni-ci že zdavnaj izneverili vzvišerosti zdravniškega stanu.
DOLG BIVŠEGA RUSKEGA KONZULA
/.iNtopnik sovjetska Rusije, a !vokat Reeht, je izjavil včeraj, tla j«- napravil konzul bivše*ruske vlade advokrat Au-vtinov v New Yorkii za £200,000 dolga Vsega skupaj je hit dolžan $300.000. Leta 1921 je plačal 100.000 dolarjev, i//a onega časa m- pe ne zmeni za kako povračilo.
NAD STO TRUPEL NEMfiKIH VOJAKOV V PREDORU.
Verdun, Francija, :*). nov. — V m-keni predoru v tukajšni bližini so našli danes 120 trujH'1 nem* šk h vojakov. Bili so oajbrže žrtve plinovtya napada.
Trupla so še precej dobro ohranjena.
BRZOVLAK SKOČIL S TIRA.
NEMČIJA IMA MPET NOV KABINET
Bivši državni kancler Stresemann je postal zunanji minister. — V parlamentu ima novi kabinet samo 173 pristašev. — Težavni problemi, s katerimi se bo moral baviti novi kabinet. — Kancler Marx ne bo zasledoval nobene nove politike. — Separatisti so zapustili Duis-burg.
JUSTICE OUL1US M. MAYER,
Xewyorski komptroler Charles E. Craig je pred kratkim kritiziral smlnijski odlok sodnika Maverja. Sodnik Maver je ve> ogorčen protestiral ter z dovoljenjem višjega sodišča obsodil Craiga na šestdeset dni ječe. £a Craiga so se zavzeli vsi ugled-nejsi možje v deželi. Posebno sta napadla JI aver a sodnik John Ford in Amoc Pinehot. Craig Tiajbrže ne bo presedel omenjenih šestdeset dni v je »"i.
PO VSEJ DEŽEL!
IŠČEJO MORILCE
justice:
OOHKI
Steubenville, Ohio, 30. nov. —! Sedem milj od tukaj je skočil s i tira vlak Pennsylvania /He/nice. J ki je znan pod imenom "(Inlham ,
.Policije vseh ameriških mest iščejo sledove morilcev dveh bančnih uslužbencev v Brooklynu. Brata Diamond sta opisala moža, ki sta streljala.
NOVA VOJNA JL POVSEM NEMOGOČA
ČLOVEK BO SLABIČ V PETSTO LETIH
Berlin, Nemčija, 30. novembra. — Danes popoldne je bilo ofieijelno razglašeno, da je bil sestavljen novi nemški kabinet, v katerem so zastopane tri nemške politične stranke.
Kabinet tvorijo naslednji: državni kancler, dr. TVil-lielm Marx; podkancler notranji minister, dr. Jarres; zunanji minister, dr. Gustav Stresemann; obrambni minister, dr. Otto Gesller, delavski minister, Henircih Brauns; finančni minister, dr. Hans Luther; minister za pošto, brzojav in zasedeno ozemlje, dr. Anton Hoefler.
Manjka le še ministra za transport, ministra za prehrano in jnstičnega ministra.
V	nemškem parlamentu je 459 članov. Med temi je pa samo 171? pristašev novega ministra.
Iz precej zanesljivega vira se je pa izvedelo, da soci-jalisti ne bodo delali nobenih sitnosti, če se bo novi kabinet navzel Stresemannove politike.
Marxov kabinet bo moral takoj v začetku rešiti več izredno važnih problemov.
Treba bo preskrbeti na ta ali oni način deželo z živili; uravnati bo treba nemške finance ter rešiti davčno vprašanje.
V	par dneli se bo že videlo, če se bo mogel dr. Marx vzdržati do prihodnjih volitev, ki se bodo vršile začetkom leta 1924.
Časopisje pravi, da dr. Marx ne bo zasledoval nobene nove politike.
"Berliner Tageblatt" piše o njem: "Ne smemo misli-;ti, da bi dr. Marx propagiral kake nove ideje."
Poslužiti se bo mcfral vseh svojih zmožnosti, da bo i ubral srednjo pot med strankami desnice in med socialistično stranko.
Duesseldorf, Nemčija, liO. novembra. — Reliriiei so izgnali separtiste, ker niso hoteli plačati moke in dru<rib potrebščin, ki so jim bile doposlane iz Porurja. V zadnjem j času. se je bil njihov vpliv jako zmanjšal, j Celo zavezniki so si delali norce iz njih.
Limited". Značilno je, da ni bi! nihče smrtno poškodovan.
ZA CrOSPOD ARSKO OBNOVO REKE
Londonski listi se norčujejo iz poročila, da Nemčija oborožuje. I Izbruh nove vojne smatrajo za i nemogoč- — Nemško orožje ni primemo za vojno.
V vseh večjih mestih Združenih držav in Canade iščejo danes newyor£.ki detektivi oba bandita. ki sta ustrelila uslužbenca West End Banke, tekom roparskega na-
--pada dne 14. novembra.
Rim, Italija, 2H. novembra. — 1 oba bandita in tretji, ki je vo- London, Anglija, 30. novembra. Sem j.- dospel g«n.ral Cenimo. z\\ morilni avtomobil, sta znana Precejšno pozornost je vzbudilo vojaški fovorn-r Krke. Ministr- policiji, ki ima že več migljaje* poročilo Reuterjeve časnikarske skemu predsedniku Miisvo'in:ju je r glede njih skrivališča. Vsled te- agenture o velikih vojaških pri-predložil natančn- načrte zi so- |M vratno da bodo vsi trii* t pravah v Nemčiji kljub dejstvu.
Angleški znanstvenik vidi člove-veško pleme bodočnosti, ki bo posvečalo manj pozornosti hrani. - Telesni udje se bodo skrčili. — Razmerje napram ženski
London, Anglija. 30. nov. Profesor Low, znan angleški znanstvenik je, je objavil v londonskem Daily Express zanimivo sliko človeka. kakršen bo po preteku pet stotih let.
— Preteklih petsto let je videlo izpremembo v človekn.
st rom člani.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
te potom nase banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po tiiririh
cenah:
Danes so naše cene sledeče: •JUGOSLAVIJA
Itazj-^iljn na cadtije iw^te in izplačuje "Poštni ftekhvnl zavod" in "Jailransku banka" v Ljubljani. Zagreba, Beogradu. Kranju. Cel<u. Ma-rilioru. Dubrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje.
1000 Din. ...... $12.50
2000 Din....... $24.80
5000 Din. ...... $61.*0
Pri ntkaiitih, ki znaiajo manj kot en ti*»i dinarjev ra6unims posebej po 15 centov u po itn t no in druge ttroikc.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Kazpn&ilja na zadnj« ix«te in izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu.
Opatiji in Zadru.
200 lir ........ $ 900
300 lir.......$14.55
500 lir ........ $23 75
1000 lir ........ $46 50
Pri nakazilih, ki znatajo manj kot 200 lir nfunimo posebej po 15 centov *M poitnino in drua« atroike.
Za poaiijaire, ki prisegaj« meeek pet tiso* dolarjev ali po dratiMč Ur dav«UojoM p0 mogeteootl Se pwrtnl popust.
Vrednoot dinarjem in liram »-daj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo j*> ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar ▼ roke.
Glede IzpbUHI v merilih dolarjih glejte
•glas t
listu.
IVnar nam je i*«lati najUlje po Domestic Money Order ali pa New Tork Bank Draft, g
FRANK BAK8KR STATE BANK
82 Cortlandt Street P t-.: c^a.nst eosr	Hew York, V. 7.
Jadranske Bank.
manjše, njegovi čuti manj ostri, njegovi zobje slabši in ne mogel bi ve«' tako dolgo časa prenašati
za go- pa je vrjetno. da bodo vsi trije t *po<lar>ko in trgovsko obnovo Re- kratkem zasačeni.	da se je odklonilo vsako vladno
ke. Pozneje se bo posvetoval tudi Tonv Pantano. prejšni uslužbe-' odgovornost za to brzojavko. Vest
z vojnim in mornar skim mini- nec West End Banke, ki je pri-' *> prav posebno prežvečili listi.	so talc
ter ostalimi kabinetnimi znaj (ja napravil na.'rt 7.1 rop. i ki lz navafie sumiego Nemčijo. - j -	-
______je bil pridržan brez jamšč:ne ob-1 Nekateri drugi listi pa so mne-
tožen umora 111 roj>a. Zaslišan v nja, da predstavlja ta vest nič-	^
pondeljek obenem z bratoma Dia-j vreden napad na generala Bingha- ( — ^ ^oT'so jU,' nj^O^prade-' mond, ki sta tudi zaprta.	. ma. zastopnika medzavezniske vo-
8edaj, ko je razbita tolpa, ki je jaške kontrolne komisije v Nem- 1 Jf" ...	. .	, '	.	1 — Ta poslabsevalni proces pa
izvršila roparski napad v Brook- ciji.	1	V
,	. ...	.. -	. . • ..	... se ne bo ustavil <lanes. Le razmi-
Ivnu, se je pričela policija pečati Številni drugi listi \-prasujejo.
. .	.. 1 . •	1 ,	v	sljamo o človeku po preteku pet-
z važno informacijo .katero je raz*- kdo je pac mogel mspirirati To	, .
. .. A . ..	/ .	,, .	stotih let o<l sedaj naprej, mora-
kril Pantano in ki se tiče nove ugotovilo 111 ''Times mu je po-	.
...	, w	. -	,	,	t - •• nio pričakovati se slabse bitje kot
profesne prejsnih bančnih usluz- svetil članek z naslovom: L.aznji- .	.	. Wi ..
T	..... . ,	.	..	je danes radi uporabe številnih
bencev. ki dajejo informacije gl?- va senzacija.	,	.
. , .	.	i	.	* umetnih pripomočkov,
de bančnih rutin.	j List se ne pritožuje nad mfot
Taki ljudje dobe službe v ban macijo, vsebovano v ugotovila, o
kah. kjer zbirajo informacije gle- katerem pravi, da ni dosti zgrr-
de gibanja slov z denarnimi po- ; šeuo. vendar pa trdi. da ne vse-...... , . . „ . . „
t; 1;, •	--	j •	kajti treba je tisoč m tisoč
siljatvami. Ti ljudje obvestijo boje prav nic novega, da pa je se-	J	J
bandite. kedaj bo banka poslala stavljeno poročilo tako. da ustvar
večje svote denarja in kedaj je ja napačen utis
lahko ievršitt zločin z najmanj-1 «Times» pravi. da ima sicer
Sim rizikom. Tak informant dobi Nemčija veliko število izurjenih
nato deset odstotkov plena.	mf)ž ter tudi precej8no za'logo
Kapitan Busby, ki načeluje maj^necja orožja> da pa je njeno
Bath Beach, policijski postaji, je orožje p{,Tsem neprimerno za vo-
rekel, da je obtložil Nicholas Lu- jevanje vojne.
ciano, eden šestih mož. aretiranih T . . .. .	, .
'	_	Isto trdi tudi Daily Telegraph,
v neki kolibi v Bronxu Pantana.	.
da je dal prostovoljno banditom . —	vladno naziranje p^t^i ve,1no baij pie5ast, bo
informacije	ije* da ,ma s,cer Neraclia 2a<lost, nosil ob vsakem času klobuk ali
Okrajni pravdnik Dodd iz ^' <U °boroži1 ^lalinih 300 j kako slično pripravo. Brooklvna upa. da bo lahko pri. it,•SO!■ m°Z	- Prav kot so naSi moderni
hodnji teden predložil eelo zade-!a n,ma artllerlJe- kl hl hlla vred- {^i manj va£ni M nas kot pa w vo vHeporoti	M te?a Imena ter tudl ne ta»kov:bili prigrizki v starih časih, bo
-1--. in drugih tehničnih priprav, ki so j posvečal mož bodočnosti še nyrnj
IOJUX RAloOAJR MM neobhodno potrebne v modernem. pozornosti svoji hrani En obed wa "olil wasod1" waj jvojevanju.	na dan na^rž zado<»toval in
v primeri z našim današnjim skrajno luksurijozno.
—	Noge hodo postale manjše, kajti komunikacija potom radija bo odpravila vsak telesni napor.
—	Njegov vzgojni standard bo zelo visok in sicer brez izjeme. Mi-^el bo izvanredno hitrejši proces kot je danes in zabave bodo bren izjeme intelektualnega značaja.
—	Z žensko bo človek bodočnosti drugače postopal kot pa mi. Ne bo se bal ustaviti je na cesti ter jo prositi za ogenj, da si prižge pipo.
—	Negovo življenje bo sorazmerno bolj komplicirano kot pa je naše in ponavadi se bo posluževal vida brez žice ter drugih takih iznajdb.
— Mi ne moremo pričakovati nikakih presenetljivih telesnih iz-prememb od človeka po petsto le
lf*t. da se izpremeni naš ustroj.
I Zelo vrjetno pa je. da bo skušal elovek onega časa izboljšati svoje telo s cepljcnjem, električnim po stopanjem ter skrajno uporabo določenih mehaničnih priprav.
— Človek onega časa se bo oblačil smiselno ter nosil udobno obleko iz enega kosa, mesto sedanje smešne mešanice oblek in ker bo
vuCjt *Tx>vini*irT iff t ob dttatav
— Vojna s Francijo bi bila se-, užival bo prigriake v koncentrir»i-idaj toliko kot samomor v masah, j ni obliki. Njegovo življenje pa bo
VELIKA KORUPCIJSKA RA NA ČEŠKEM.
AFE-
Praga, t'ehoslova§ka, 30. no\. Med koalicijskimi strankami je nastal spor, ki bo imel lahko največje posledice. Gre za odkritje dejanske ali samo navidezne do sedaj nepojasnjene koruncij-ike afere. Narodno-demokratski listi oftožujejo češke socijalne demokrate, da so prejeli od tovarn za špirit velikanske podkupnine. Demokratsko glasilo iz Plzna trdi, da so socijalni demokrat je prejeli letos okoli 10 milijonov če-hoslovaških kron. Kot dokaz navaja list pisem eno izjavo veleto-varnarja .po kateri so socijalisti v j letini 1921—22 dobili 11.8 milijo-nov. v letini 1922—2 pa 10 milijoni BOMO DOBILI 2.75% PIVO? nov čeških kron nagrade. Ta tr-
--ditev je izzvala v socijalno denn.-
Washington, I). C'.. 30. nov. —• kratskih vrstah bučno razburje-r>oslanec Dver iz Missouri je iz- i nje. ki se je stopnjevalo z gro/-lelal zakonski osnutek, potom ka- njo. da bodo razdrli koalicijo. Fi-terega naj bi se Volsteadovo po-;nančni minister Betka je na seji itavo v toliko prikrojilo, da bi bi- budžetnega odbora omenil to afe-!o dovoljeno izdelovati dva in tri-Iro in po<lal pregled špiritove pro-'etrt otlstotno pivo. dukcije s pripombo, da je bila dr---žava za občutne svote oškodovana.
TEŽKA OBDOLŽITEV GO-VERNERJA.
'če so podatki listov pravilni. Minister je smatral za svojo dolz-__nost, da poroča o zadevi ministr-
Indianapolis, Iud.. 30. nov. _ | skemu predsedniku, ker bi bVa. Veleporota Marion okraja je da- parlamentarna preiskava prepoz-nes obtožila governerja Warren a na. _
MacCraya sleparstva in pone- cr- Med m^Lstrskim predsednikom
be. Governer je bil takoj zat'-rt postavljen od varščino 2*5.00 do-'arjev.
KOLEDAR
in opozicijo je povrh nastal oster spor, ker je &vehla bajo opozici-janalce z neko opazko kruto rax-žali. Končno je bil zvečer dosežen sporazum z izjavo min. pred« ;sednika ,da nikakor ni hotel žaliti opoz:cije na njeni časti.
VEUKA
za leto 1924 «35- STANE SAMO 40c ^
Naročite ga takoj, da m BLAZNIKOVA PRATIKA
boste brez njega
"GLAS NARODA'i 82 Oortlandt St., New Yorl
IS^Cena s poštnino 200.^^1
SLOVENIC PUBLISHING OO. 82 Cortlamlt Street New York




GLAS \TAftOt>A, 1. t>E0. 1023


GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK 8AKSER, President	LOUIS BENEDIK, Treasure
Place of (Suaineaa of the Corporation and Addresses of Above Officers:
«2 CortlanOt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. V.
"GLAS NARODA"
(Voice of the People)
Za	cela lete velja	list za Ameriko	Za New York za lelo leto......	.... »7.0
	In Canado	................ WOO	Za pol leta ....................	____ 13-5
Za	pol leta ........	................ »3.00	Za inozemstvo za celo leto ....	. .. . «7.0
Za	četrt leta ......	................ »1.50	Za pol leta ....................	.... »3 J5
		Subscription	Yearly $6 00	
		Advertiser ient	on Agreement.	
'Claa Naroda" izhaja vsaki dan izvzemci nedelj in praznikov.
Dopisi fares podpisa. in osbenost' f« ne priob^ujejo. Denar naj se blagovoli po-■tljatl po Money «'»Tder. Pri spremembi kraja naročnikov, proelmo. da se nan tudi preJSnJo bllvsliftfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" 12 Cortl.ndt Street, Borough cf Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2676
ZAPOSLENJE OTROK
Severova zdravila v / cl r t« j e j o
idravje v dru/mjh.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajša kalelj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 in 60 centov.
Vprašajte po lekarnah.
SEVERA'S COLO AND GRIP TABLETS
zoper prehlad, gripo in za od pomoč pri glavoboli vsled prehlada.
Cena SO centov.
W. F . SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
Torej pogori Xaj se oglase tudi oni v stari domovini, ki č it a jo *'(flas Naroča" ali "" Pros vet o" in ki kaj vedo o sorodnikih K.o-ttVja. ki je zij u-til najmanj :iO ti-s->č d larjev, d "ni govori med ! I ji:'.1st v« m, (K) ti- č- ni šv- več.
Sic.T vedo dcbio bližnji rojaki ; pokojnega Koširja, ki pa bodo . najlH*že molčali, ker se morda boje župnika. Kljub temu naj bi ; vseeno prišli na dan. Xe omenjam : vsejra t etra v tem d pisu. češ. da mi sline cede po tistih tisočakih ali pa da J "J t komu zavidam. ( Xe. ampak da -e jih razdeli kot po p:av pripadajo. J Naj £e omenim. <ia t uda mi či-Its-mo pridno "noviv-e, tako nam ne | u;de nič, posebno pa v kar smo za-
Peter Zgaga
Iz neke naselbine mi poročajo: — Tukaj pri nas je ponavadi. Dela se še precej dobro, in tudi zaslusek ni preslab. V naši sredi imaino^udi rojaka, ki je prišel sam Bog ve od kje, in je človek posebne sorte. Med ženske ne zahaja dosti. Pravijo, da je pol miš-pol tič. »Star je že nad štirideset let. pa nima nobene koeinev poet nosom. Ne vem, kaJco je njegovo pravo ime. Pravijo mu pa Pištol-ca. Tone Pištolea.
Zadnjič je bila tnkaj pri nas
\ 3huj0sintmu*ka
Ustanovljena L 189S
KatuL 3fe&ruita 1
Inkorponrana 1. 190*
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
prereki'io zaradi tistih tisočakov, katere je baje zapustd tukajšnjemu škotu, da postavi sirotišnico. Tako kdor kaj ve o njegovih sorodnikih, naj sporoči Tavčarju v ''kiea?"o. 'bi bo že skrbel, da se tc^tumeiit ovrže, da-tudi tisti done lieRai. ki .so potrebni bolj kot so tu v Wyomingu sirottšnbee. K il je v dotičnem dopisu, je popolnoma re-n .-no.
Kavno dane*. 24. nov., se vrši nekaka razprodaja v Koširjevi irjr< v:iii, kjer se bo .-.pravilo v de
lepa slavnost. Dvorana je bila na-j inti n .'ran;. Med dopisi nam "aj-jbito po]na ko je stopil na oder
\v \) ugajajo Matije P>gerelea, na- I predsednik,, da bi imel slavnostni
šega vtareua znanca, ki se veas.lil_______
s <\< jin:i potnimi opisovanji ogla-v (ilasu Naroda. Tukaj se nas večja družba pripravlja na lov za purani, katerih.	.
... ...	-v pa zagledal pri vratih Toneta Pi-
je precej dobro rej onih 'i>o pc-ce-,1 " 1
Glavni odborniki: Presednlk: RUDOIJ PERDAN, 933 E- 1» St.. Cleveland, O. Podpredsednik.: LOUIS BALAKT, Box 10« Pearl Ave.. T^ryi«, O. i Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. 'zaSasnl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 9(1, Ely. Mian. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN UOVEBN, US — 12th Ave. Duluth. Minn.
Lota in leta se že Iwne zavedni razredi v Združenih državah proti zajvoslenju otrok.
O nialokaterem drugem vprašanju se je toliko pisalo in razpravljalo kot o tem.
V	nosnem slueaju ni bil<> prosvitljeno javno mnenje tiikoodloeno za temeljito izpremembo kot v tem slueaju.
Kljub temu pa ni bilo dosedaj mogoče zabraniti zapos-lenja otrok—mladih, nedoletnih. takih ki hodijo še v šolo. i mu- nekoliko blaga. < stalo pa pii-ozinmia bi morali hoditi.	.! b-	____
V	Ameriki je še vedno par držav, v katerih si morajo otroci, stari ]><► osem do deset let služiti svoj vsakdanji kruh.
Pml par leti j<- bila sprejeta postava. ki sicer ne prepoveduje zaposlenja otrok po posameznih državah—kajti to bi m* bilo mogoče potom ustavnih določi) dežele—par pi: prepoveduje meddižavno trgovino z blagom, ki ua izdelujejo mladoleini otroci.
Proti postavi so pa takoj odločno nastopili fabrikant j« južnih dežela, in lansko leto je najvišje zvezno sodišče razsodilo, da je taka postava neustavna.
govor.
,Začel je; Cenjene dame in gospodje !
Ko je izpregovoril te besede, je
.linah v okolieti. Ko sem ibil na lo-
štolco.
njeni Tone Pištolea I
vu lansko leto, zi.il sem jih šest.! Pjl ** J* odkašljal in ponovil: med temi orjaka, ki je tehtal :J3 Cenjene dame in gospodje! Ce-funtov, »ijč manj kot uredil ji telič. Ako se mi š»> letos po-reči. tabof bomo že praznovali precej masten j kokošnji dan — Thanksgiving.
Tako naj zadostuje do prihodnjič. Nisem zmožen dovolj pisari-
Novice iz Slovenije.
Veliko se piše in čita o svetovnem miru.
Vsako tozadevno vest sprejme
j človek z veseljem ter jo srčno poji. če pa bo kaj važnega .n ne bonu Z(jrayj
bom pa pisarja najel. J g^-*^ ^ ki bo!ste miru de.
Rude. ležni.
Jaz «ra ne bom.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK, SOS American SUUs Bank Bid«. 6ixU> Ave.. Plttaburffh. Pa.
Ill Qrmnt It at
Nadzorni odbori
ANTON ZBASNIK. Room S0< BakeweU Bid*., eor. Diamond ul OrmBt
Street*. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago, nL FRANK BKKARKC. 4823 Washington Street. Denver, Col*.
Porotni odbor.	# ' \
LEONARD PLABODNIK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bldr-. PuyaUup. Wash.
FRANK Z O RICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN FTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERMEXC, 3S3 Park Str., Milwaukee. Wla. JOSIP STFRLE. 404 E. Meaa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEI.ARC, 638 Market Street. Waukesan, UL
---Jednotlno uradno Klaallo: "Glaa Naroda".	-
V»e atvarl tlkajoCe ae uradnih aadev kakor tudi denarne potlljatv« Daj se poSiljaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poAUJa na pred-aednlka porotnega odbora. I^rufinJ« xa sprejem novih Članov In bolnllka ■pričevala nal se poSllja na vrhovnega adravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organliaclje. naj sglaal tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufltev se pa obrnite na gL tajnika. Novo drufttvo se lahko vstanovl a 8 ''lani ali članicami
sam !:«s Pozdrav'
Iz Jugoslavije.
Letina krempirja v Jugoslaviji
več up' ral'iii. Tudi lok<-i»io-
Noč v ljubljanskem baru; mučen incident ob treh zjutraj.
* Julro" p<muca : 6. novembra ;)on< či je prišlo v l»ai u Emone do nočnih in sramotnih prizorov. 1'roti '{. jutranji uri je sedelo v >aru še pree»'j publike, med njo e je lmhajal franeosl-J konzul de •Maehe v večjo družbo svojih iro-
\'sa do.se<ianja agitacija ni torej dosedaj rodila uobe-< tov. drugo omizje so tvorili ne-
nega sadu.
\ pribotlnem kongresu se to vprašanje zopet pn .;«ivil<» in sieor v novi obliki . Veliko kongresnikov in senatorjev je sklenilo dodati poseben amendment zvezni u
stavi.
Soglasno s tem amendinentom bi imel kongres ]>ra \'ieo uveljavljati jjostave, ki pre]K»vedujejo sprejemati up delo fante in dekleta, ki >e niso dosegla osemnajstega leta
Sogla>in» s t«» postavo ne bodo smele posamezne države sprejemati uok* b, ki l>i bile v nasprotstvu s to zvezno postavo.
Brez dvoma bo vsaka država, v kateri je koliekaj raz-\ ito delavsko gibanj«1 glasc»vala za ta predlog.
Pa tudi brezsrčni <lelodajalei se pripravljajo in kujejo načrte, kako bi «"lovekoljulioni prekrižali račune.
Zaposlejije otrok je zanje pravi blagoslov, vir neiz niemili dobičkov.
I n« 1 >«• h > brez dvoma oster boj—med nenasitnim ka pitulotii ter zdravo človeško razsodnostjo.
Hat i se j«*. «la bo tudi v tem boju kapital zmagal.
Dopisi.
ravnali pn pra-
I ud
Ijo-j ko
Lorain, Ohio, j člane, <la both i mm-» Ni* precfj jM.volj-1 vdih n da h" vsak izpolnil -vV<»j« je lakaj in z nj<» l d >br»ioxt. »i VM-I'ri. P'«K*>btH» 9U1 petf-l
e. I bojri j>eelajr, kaj 1m»š p<V-e4. starlia zima na vratu |H>trka!
Prt na>. ji ve prerej živahno, ■►•ikar j** |H«!>lavljefi Slovenski N analm l>>ii!. Imcuiio	vnnte
klub" itt dru>tv«. tak<> da j** vsak 1 »*<len kaka ple^oa vi-s»'liea ah zabav«. Tu".
Pozdrav vsetn Slovencem ii si«»\enkam širom Amerike.
Clan kluba.
Rock Springs, Wyo.
I>v ]it<" tudi meni malo prosto-i a v naš«*tii d«-la\s^tcm listu, d: u;h! • opiseui. kako je kaj z nam tu v Uotk Sj>rui;»>. Ce jaz ne
siii> tudi uneli ple.siio ve-'bom,. o«i ko^a dro^e^a je tud s..'f>. v « -Injto 24. novembra, ka-i^ežko kaj pričakovati, Lu to n sIims te* *• ji' prir"»lil ht»moristični klub tey;a. k« r >«• \ siik težko do pisanja *'('uk na pjilci".	i»r?;>rHvi.
Vetu. tifi vi-liko ljudi rado-' X ie ni p<*«ebtiih. Kar ste dela vednih in si midijo, ve h ka- t ire. je p<> starem. Kot kaže. bonu 1 i ortrsniMWiji pripeulajn ti le -cz zimo bolj poča« "ronali" ker eimi. s. "tiLa. čuk je mniočna pti-1 !;ompanije nimajo naročil za pre-ra, !»« niti; nas se	i'a> !no</. hi -sn tudi n^kat^re družl>e
l»- u-« ».	<-lkov-siiit narod-j j»i j>'-el«- r.*vt- zapirati. K.tlor je se-
na t* -fin : t'uk jf <»žt*iiil. sova; daj za d^lt in. mu svetujem, naj Vi k< vs(. . Klub "i uk na paJi- Ostane proč od Rock Spring's, ako ei' n<- stoji ua jM»litie«i iKxliagi.! Meče imeti i>elju,bih težav kot ji!i I siain'v' jen j" ra dwln ol»it in za-1 i mamo že ;ui.
l>a\<» sJov»»»t- i ii.is"U»iut v lr»-aiu ^»ilai bomo imeli dovolj časa za pa tudi za iz</brazb«> slovenskim presranjati dolčas. Treba se nam n	I l>osJnžiti lova in drugih zabav.
Za vehko udeležl»o vsem. kateri, kar je pa pozimi posebno tu na v« nas postili omenjeni večer, tt-. /ap?tdn neprijetno, rekaino najv^jo zahvalo, poseimo V zadnji sredini šle\ilki '4PrO-pa M rs. Kraeelj. Mrs Balant in j-vele" smo čitali dopis ibi^ega •Mrs, P. Vnžek. w»t so nam poma- ♦ jkajšnjege rojaka Franka Tav-v k'UiinJi ter nas preskr- "arja. ki je seda.i v Chieagi g-lede z doibrim ^»rigrizkom Se en- zapuščine pokojnega Jolma Ko-krast največja hvala hvala vsem. j si rja, ki je bil iz l.učen uad Škofjo kateri ste njs obiskali Priporo- Loko doma. Zapuščino sedaj u-čanio vaui štr za na Štefam>v1 pravlja tukajšnji župnil^. On pro-večer.	*»i rojake, 'Ja bi mu šli s ^podatki
Ker imamo enega čl»na v l*ol- na roko ter mu obenem tudi -nali nimici «*v0 JožH^n, kjer se je iiko- nmkv matere pokojnega, ki baje ral pod vre* i operaciji, prosim vsej strada tam v l*učnah; df>čim se tu
:;t4t;i člani radikalskega akeij-'leir;1. < 'lb. ra. 111«l njimi veliki .upan tir. l.i»kyn, finančni proku-at< r dr. Sou.%1an in podpredsednic M IS t rjrovee V. Franke, ki se pričel i»r(Khie;ra'ii kot jjevee — leniil.ih kuplotov. XasU*j>il je ovano na barskem odru ter z kimi iiapitninaMii spodbujal la s o «ra " »3»reml jal.i . Na-
i"
ris«
rodi
t "p: Kranketa so izzvali, pri radi-calskem omizju osteutativno odo-»ravanj'', v ostali publiki jia čim-lalje živahnejši' /^rražanje. Vei-i-la ljudi v je oči vidno tudi sra-
Popol.dne so ljubljanske ulice; malemu boben in trobento za M^ odmevale <xl jrla><uejra krika kol-1 klavža-porterjev, ki so raznašali posebno j	# #
izdajo '*Orjune"Xečuven ;
škandal: Veliki župan se pretepa! Z^ka ne more obdržati nobe-
v baru! Sokol Franke prepeva v j ne skrivnosti zase.
baru nemške pesmi! Škandal!", Je pa ena izjema.
»iial je mučna apotecza -poai-čnih> Vse skrivnosti pove in izda, sa-
doirodkov... "Orjuna" zaključu-j mo o skrivinosti svoje starosti
ie svojo posebno izdajo z lxs*eda- j trdovratno molči.
mi- Preživeli smo torej cesarja j	» ^
-Janeza in Kalscr \ ; iedrieha. l*p;:-|
mo, da je stem dinastija nasledili-j Gabriel D'Annunzio se je moč-kov avstrijskih cesarjev izumrla... | no prehladih
j Kako in zakaj se je prehladil Imenovanje.	Zdravniku je povedal: — Jaz
Dosedanji okrajni -glavar v No-1 ne morem drugače pesniti kot v vem mestu viadni svetnik dr. V011-j dežju.
čina je imenovan za okrajnega! ]\Leni se j>a zdi, da ni tako. »■lavarja v Jlariboim Njegovo me! Kadarkoli začne D'Annunzio (
znaša po podatki!: minist/stva za	liw. I i
r,	-	- -i i i	| poliedelstv< in »vode lO mili ionov	znatno
Zadnjic se je namreč zlahta po- 1 ~	...
. , , , , ,	. ! metrskni stoto v, rar se pride-	za^iam
jrovarjala. da bo <lala mojemu i , .	...... ', ,
1 alo na povrs-ni 2O6.00U hektar-	ne. i.v:
mla
if zadela v vagone, je |K."sk» dovana. K » reči je vati s;»m > eno žrtev. ]> je nami'M* sam i železniški ( je^'. Od vsi h pokrajin j»- dala naj- u-.hi/btmvc J^sp K jje, ki si je j več lI?-\ at-ka in Slavi ::ija ;n to 4 prt tre "1 m /gane in > » Lra morali ! mili jr ne met is: kili stotov.	.v.epil.jiti v bolnico u-.n.l sester.
Nesreče na železnici.	Jugcslcvcnsko-bolgarska i gencija
Na privatni železnici Etsler in j	v Sofiji.
Ortlieb v liosni se jt- prlpetla dne' N - lavno se j osnovala v S ti ji i. novembra, ko je v<. zil vlak iz i .lugc^loveiisko-boigarska agencija.
sto je prevzel vladni svetnik dr. Rajko Sveiek od pokraj. uprave.
StroKovno šolstvo v Celju.
Po večjih težkoičah se je otvo-
i»ovala ]>red franc« s-kimi g««sti. | j ila zopet v Celju obrtnonadalje- j
voiičiMi je navzoči zdravnik dr. i valna š«fla. Šteje 1 deške, 2 dckli-
i
delati pesmi," s«; vlije dež. * *
*
Nova zveza med Italijo. Špansko in Švico. T'bojra Švica !
'irmau da! duška občemu razpo- razšla in :i deške pripravni-oženju ter je Franketu raalužil,' ee. V kratkem se otvori v Celi ju na!
Pr wised n ika nemške republikt.
ia ujeigov nastop kot nentški .pe-'UeV0 tudi strokovna šola za hot^j ki je sedlar ^i>°klicu' so vrSn /ec iti niti okusen, niti z nacijo-1 Hi je. kavarnarje in gostilničarje, j 12 se<llarske U111ie-laJii-ua stališča pravden. Prišlo! (Voi-ik
Pjenovea proti Olovu, težka ne--leča. Čeravnn - • lezn ški most v Belišu že dalj ča-a popravlja, .se vendar pr> met ni ustavil, maeveč > vlak' vodje d^bdi le naročilo. In morajo pečasi \ žiti preko mo-' ta. Ko je o. nov. zjutraj b lo že • p •! vlaka na mostu, s ^ zrušili i piloti. Lokomotiva in dva Kv .rita j vagina s.ia padla v poti>k. Že v I zraku sta -4 nje vodja in kurjač , ki >Ma z vla ka. Polomila si a si reke in ii« ^ff. Strojevodja je ž«' na j p tu v bolnico umrl, kurjač pa v bolnici.
| Dne 5. n Aeinbra zjutraj je za-' del tovorni vlak. ki je prišel iz Si-i nn zagrebškem južnem kolo-'Ivoru v vrsto vezo v s tako s:i|o. l-i s* ■ bili 4 p' pol noma uničeni. 4
tak
<o močno posicodovani. da
za vajence v mestu ob-
Ne bo dolgo, ko ga bodo Neme: <io živahiicga prerekanja, te-j vezen, iz eeljske okolice ne ga i>a ! pognali tudi iz sedla. :om katerega je dr. CinnaJi očitaLj lahko udeležujejo, ker se vrši le;	* ^ *
-ranketn: "Sramota, vi ste načel- dvakrat na teden, lik sokolskega jezdnega odseka! j
»ozna se vam, tla ste bili avstrij-\ x,Cp uspeh mariborskega mizarja.
ki oficir.** Franke se je tolkel po1 irs-ih: "lil sem. kaj j»a st<' bili ta-. ra t vi?!" Dobro vol jee v Do-
31ai ibi-rski mizar Ivan Šafarič.1 ; i v« i>»>ča z izdelki v narodnem
Pisma Maričke Miklošič.
4. pis m o . Now York. X. V.. 2\. sept. Mama dear: Pisati vam moram, da imamo
Dobrodošel gost: Trinerjev Stenski Koledar 1924.
Čas hiti. V decembru smo. Obiskal nas je dobrodošel gost. Trenerjev Stenski Koledar za leto
katere svrha je pospeševanje trgovinskega nr/jueta med obema sosednima dižavama. Agencija tudi daje int« re »ntom potrebna pojasnila v gospi la:> c;h r..' mera h v eni ali tlri^gi državi.
Ižgn^ni so iz Jugoslavije:
Zardi li migio. strojni ključavničar, njegova žena Frančiška in 11 oz a Paseolett i, vsi pr.stojni v Pulj. Slo"v o naš ni kiaj»:ii je mora! dati za vedno tudi Zoltan Surovi i v. Lvi>i<e»a na Madžai 'sem.
Lovska smola.
Navadno se gov ri in p o lovskem blagru in -reč
sam«) danes
hočemo pa o h v^ki ^-im.li. Dva "jogra" sta «x.Lšla 7. novembra popoldne < bo rožen a z <lvocevka-mi in st«'kleuieo -llv-)\ke, Sv. a at al in »j v lU.ktvsKi u -v.d p-«l Dobrovo, kamor x- je baje priklatil nirja.;ee. Potoma sta * b:skala več LM st hi in t;;vala dolge ure kiižeiu krajem po mračnem gozdu, kjer >e je p« časi Memniio. I >a /boljšata vid. sla s*- končno ustavila
■ , /.- r> stilu in je tudi na zadnji maribar-i '	* * 1924. znanilec božičnega časa. Ve-: - , 7, ' , ,
irudui . je odvrnil dr. ( irmau. Ze , . . . . . tukai v novi službi prav prijazne-	• , , i tt pr.vlrklu o. nahrbtnika v
■ , , . . . ski obrtni razstavi iizlezil lepo zi- •	1 1 J . Iiko iztisov bo poslanih v Evropo.! . . .. .
e je zdelo, da l»o uiueen (prepir t . ..	.	.V ; „.. ;,ism},na. ki Italiian no no-'..... •	, . .. .1" eutaiieo. Na k rat — s
llwl..ilui u. , : ......i. } belko ;z htm starega dravskega; '»J^mana. ki	itanjan po po j t -j t odjemalci, ki so ' ■ , . ,
i- <«•»-■ »--i" k»ij.!kl««- "p	k"rvniuirL? krajo. „J" X :Z't Z i"!
i-'11 '!•■■ LaU:\*. i 'ivora. Ua i/Uda ,«Uobu« zibelko! "''i- 1" pr»vi. ker	nosi premajhne; monjo IM hJz njo(?a, Tr, ,„,„ "-»»"-'V. kn"JraJ
| dvora, da izdela podobno zibelko
uiti. ni	i rn in iiivi > iiu-	,	.,	.	i.	lit	ii	. - . ;	-	-	- i nun
sternira 1 i V hipu je v	namenjeno za kose ledu. da se mu led	sproti ta- Trincrjev Stenski Koledar tak«. -k„ '
.vit lirmv* Trdi si- (la	h naslednika Petra.	vslcl vroče ljubezni	do	! kras(!lli da 1)ft p,, ranenJu izvwl(in.! V;,|a
Novice iz Kranja.
<iospa pravi, da tega ne bo dolgo -a-a gledala, ilo
redi L'o/da »»* d dtbeio bul»vijo in
s^i k svo-•edi po-*pK>n"liii •nje iz gr-
| movja. Hitro čutare stran i i pu-
v loke. Napeto sta pr.čako-
In res! Izza grmovja p >-
f" | cev, težko napravili kaj podobne-! kaže rilec, nato uši -a in pn a i... lmih morala iti
Lra prihodnje leto. Najvišja dovr-
V petek li. nov. je reševalni od- ^ ^ Pa <>n- Co bo	1 šenost je posledica sodelovanja iz-
I	i	" 1	/ i	m	'	• !
čtuii in .dejan ji. ki so publiko na
avi»ie»t kini ia>-ta! straho\
ie pri tem vrgel dr. Lukan čaiio ina v dr. Cirmana. Naenkrat je firla v oar polieija, ki je naignala .
ro-1 e il dr. Cirmar.a aretirala. Ne-1 l"l«k gasilnega diuštva oi^.eljal fc<>va Pa ohy Gospofl mi pravi, | borne?a foto „rafa in dveh znanih ateri g<rsi»odje iz ogorčene puhli-, na opazovalnico deželne bolnice! «la sem "kid Pogledala sem v- UInr>tnikov. Krog srednje slike, ki e so ^ podali z <lr. CirnjajioJU na ' g-.^po Rozo Dobi. vdovo j>o pošt- besednjak in videla, da se pravi 1 pr<.(lstavlja krasno mlado dekle v , »ulic i jo. da pričajo o pravih po-j nem urailnsku.	j to ••kožica*' Tega bi ne prenesla, j kožuhovinasti ju,>ici, ki prinaSa
zroeteljih škandala. » oditi, kt
ia IkkIo aretii-ani, če se takoj ue!-Iranske banke, Ivan pi. Kappns.
i
■dstrauljo.	j ie b'l tu^li obe. • d borni k kranjske
P' nočni dogodki v baru s:» iz-1 rn^-tne občine in zvest pristaš de-'vali v mestu veliko senzacijo tir mokratske stranke. :pravičeno oguire^nje. Zlasti se Pigovec z usnjem Ivan Štefe je;-
V P ni treuulku je že počilo. Po par stre'ih sta skotila lovca na k::*j, kj"i- sta tr»jiutek poprej vi-d- la zver"ri'». \* tem hipu pa sta se /_ • prek« plenih »"-e/. tis >dno gr-
inovj;. /- katerega je nastala ne-
škandala. Moral* pa. V nedeljo 4. nov. v Kamni go-i če bi ne bil gospod tako zelo pri- ^ioraov Trinerjevo Grenko Vino. '-adoma ograja prašičjega hleva r se jim je zagrozilo.! i iei umrli vodja podružnice Ja- jazen. Kadar ni gospe doma, mej je osem Jepili slik ki prikazujejo ! ja?K'-vc ioniačije in znašla sta
ima jako rad. Je sploh zelo lep in , (]a ^ Trinerjevo" Z^lravila ill i* prijazen. Vedno nosi zidane sraj- ;(lplkj ueobho<lllo potrebni pri :Jvto-
n-i — cnoju. Neuspeli lova so i zak iviie b;»je vilice gostilne.
ee in zidano spodnje perilo.	V()ŽTlji igranju tenisa, iz-
no me sili jesti in piti. Vse mi ho- j ,etih v -o]nu M ^ nikdar ni bil
•'<•» -"lev« takojšnje nu^nj,M^if «.1 g«spe I^kovee (Maren-f ^'e^^r^t^ U.tl i IZZZ^^'-T
za«!e%e trg<.vea Franketa. ki po «č> v savskem predmestju eno-1 ^	mn^arn	pestrobarv en. Pošljite 10 centom
mučnih prizorih biir?ike «f«či uiti natist-i-opno hieU«. ki jo sedaj pre-
trenutek ne more vee 4>iti so-kolski funkcij011 ar! Pristojna so-Nolslsa organizacija 1m> pač neinu-donia storila j>otrebne ukrepe.
Z zadeščšenjem je bila spivjeta vesJ, ki se .;e tekom dneva raznesla po mestu. je dr. Lukan. odložil svoje mesto t^r z;u-adi obolelosti zaprosil za upokojitev.
z:dHva. Napravil l>o v pritličju lep trgovski lokal, pred hišo pa' prav čeden hodnik.
Jzvošček Leopold Lenaixlic je| kupil Ivana Zabreta bivšo Ki-i •-irjevo hiš-« poleg Weinber^ei'ja,: ki jo naimerava popolnoma preno-; viti. čevljarski mojster F. Špenkoj pa polovico hiše od gdč. Tij inger.
bo kmalu moderc preozek. Sedaj vas lepo pozdravljam!
Mari Miclosig.
za poštne stroške: Joseph Triner
Company. 1333 So. Ashland Ave-. Chicago, 111.
—A<3r*t.
Tatvine v Celju in okolici.
Me-iucnm vilnarju je bila ukra-drno fi. nov. čina obleka. V hišo .Marije SetJie sa vlomili neznani zlik. v ci tn ji odnesli mast in svinjino. Tatvine so zlasti v okol:ci zadnji čas na dnevnem redu.
izdelovalec harmonik
Izdelujem harmonike kranjskega in nemikega modela, tmzm tudi trgovino z muzikalijami, kjer imam v zalogi vse g od bene inštrumente. Prodajam dobre orgljioe po najnižjih cenah.
Za vae ovoje blago garantiram.
BROOKLYN, N. V.
•14 KNSCA- AVSNUC
iHOYA »AHnCVA PTJIOA^
NA KRVAVIH
SpUal Iran^fatifir

50
TRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoske planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovein ttporn ter njega zakletvi.
Knjig* J« trdo vutsft, vsebuje 270 stran! tat 3G dflc is vojne.
'OLA1 VABODA" at Ooctkadt fltnet,
Cl. X \ TI OD A. 1. DJ
Reorganizirajmo svoje industrije.
Upton Sinclair pravi, da bi bali lahko bogati ter delali le po tri ali štiri ure na dan, če bi na primeren način reorganizirali svoje industrije. — Vse mod erne vojne so posledice industri-jalnega tekmovanja. — Kaj je pravzaprav narodni proračnn?

Poroča Upton Sinclair.
Predstavljajte si človeka, ki zajema vodo iz vodnjaka. On ima pumpo aii se-salko. ki je zelo stara ter ima vse polno lukenj. Da ta puinpa sploh dela. mora spraviti vanjo veliko množino vode in porabiti mora neizmerno enerži-je. da spravi votlo iz dna tnodnja-ka. Ko pa je spravlja navzgor, izteče večina v<x!e zopet skozi luk-nje, še pred no pride do pipe. Jaz •.»•m v klel .-far ■ pumpe po deželi. Bil sem sa mlastnik take puinpe. se prodno sem kaj vedel o pum-pah.
Sedaj pa si predstavljajte kako nesrečo, na primer ogenj v hiši. ko mora imeti človek hitro na razpolago vel »ko množino vod*-. Več let je zavlačeval popravo svoje stare pampe, a sedaj mora naenkrat popraviti cev ter zamašiti luknje, da dobi dosti vode. s katero h«"če pogasiti ]>ožar.
Nato pa si predstavljajte, da je zadušil jH.žar s skrajnim naj>o-rom ter ves čas užival neizmeren strah- Kaj l>o storil nato? Ali bo rekel samemu sebi:
— Dosti imam tega. Iločem dobiti novo pumpo ter nepreluknja-no cev za vodo.
Ne, on reče: — Sedaj sem sit tega j>ovijanja in popravil. Vse bom odstranil ter vrgel proč ter rabil svojo staro pumpo kot je bila vedno. Kar je bilo dobro za mojega očeta, je tudi dobro zame.
To ni slika iz življenja v kakem zavetišču za blazne, temveč slika načina. kako vodi naš dragi stric Sam svoje zadeve. Požar v hiši je predstavljala zadnja svetovna vojna in povoji ter popravila na ceveh in pumpi so bile naše različne zvezne komisije za sistematiziranje železnic, premogovnikov prevozne industrije in tako da
Te bistveno važne industrije so bile tako slabo upravljane, da jt bila vlada prisiljena prevzeti jih. tla zagtvtovi njih uspešno pošlo vanje. S(>daj pa so vse te industri je zopet tam, kjer so bile. Napakr teh industrij so stale neozdravlje ne in vrgli smo tudi proč vse povoje ter začasne pripomočke, ka terih J-mo se posluževali, da jih napravimo bolj uspešnim in v s led tega smo sedaj ravno tam. kjei smo biLi od pričetka.
.laz sem imel navado predavat' o vseh teh stvareh, pisati knjig« o njih ter porabljati dosti ener v e, k » -m skušal narod Amerik« »livesti «1«» sjyoznanja, kako veli kansk«' so izgube naše šolanje ]>o vršne metale opravljanja poslov ki so bistvene važnosti za javnr vani'is* in srečo. Imel sem nava do pri|wivetlovati poslušalcem, d« bi bili lahko v>i bogati ob deli treh ali štirih ur na »lan. če b' spravili svoje industrije na orga nir i rano jvodlago ter uveljavili in teligenten načrt sodelovanja te? izločenja trošenja.
Spomnim .se r,.-stavkov pri obe «1 ili v <ity klubu. kjer so skupi ni- |*^jetn:kov ostale do treh al štirih pooldne. da slavij*jo vpra šanja glede tega mojega ugotovila. - da bi bil namreč lahko vsa! bogat, če bi delali po tri ali stir uri4 na dan Ko so stavili tudi w druga vprašanja, je ostal je š« problem, kaj bi v takem slučaju storili s svojim prostim časo-m.
Nato s*«tn pojasnil podjetnikom trgovtrem in industrijalcem. da b se inteligentni meščani lahko > avojem prostem času pečali z vpn m nji pomanjkanja stanovanj, ne Talnega pouka za otroka. nepr* raernih in nejra«lostnih knjižnic umazanih ulic. zločinskih brbegov neukesra prrbivaUtva ter ne-ame rik a nizi ranih inozemeev.
l>elo pojasnit ve te zadeve je >e daj prevzel Mr. Herbert Hoover ki je kot veste popolnega uvaže vanja vreden državljan ter avtoriteta, priznana od vseh industrijalcev in drugih podjetnikov. Mr Hoover j«- spravil skupaj Z.lru/e ne ameriške i ižinirske družbe rr te *o imenovale komitej za irloče nje trošenja. s Ilooverj»>tn *»miir kot ravnateljem.
Ti inžinirji so porabili leto ali dve sporoučevanjem tega problema in ko so končali delo, so objavili poročilo, ki kaže odstotke trošenja v raznih ameriških industrijah, katerega bi se dalo preprečiti. Navesti hočem le nekaj tozadevnih številk:
Moške obleke. 30 odstotkov trošenja: tiskanje 50 odstotkov | nepotrebnega trošenja; čevlji. 40. odstotkov; kovinarske obrti. 40 odstotkov in tako naprej skozi I dolgi seznam, ki obsega praktično vse. kar proizvajamo. Povprečno nepotrebno trošenje, katero j je dognalo, zijaša 40 odstotkov, kar pomenja. a dobimo manj kot pet ur uspehov dela, če delamo po osem ur na dan.
Komitej Hooverja pa ni vzel i v j K) štev trošenja vojne, ki presega in prekaša vsa ostala trr&w-, nja. Jasno je proučevalcem mo-1 derne indutrije, da so moderne-vojne posledica industrijalnega j rivalstva ali tekmovanja. Kako velikansko pa je bilo vojno trošenje. izprevidite lahko iz dejstva, da izdaja vlada Združenih, držav sedaj celih	odstotkov svojih
skupnih dohotlkov za vojne, sedanje in pretekle, soglasno z ofici-jelnioni vladnimi številkami. Edi-nole obresti na nas vojni dolu nas stanejo tri milijone in pol vsaki dan. vključno praznike in nede-lje.
Če bi mogli potom sodelovanja odpraviti vojno, bi lahko dobili nekako sedemkrat toliko dobrega iz naše vlade kot pa dobivamo v sedanjem času. V poteku časa pa bi lahko prihranili 8o odstotkov svojih davkov.
Večina teh važnih dejstev j* obrazložena v majhni knjigi, imenovani 'The Challenge of "Waste' ali "Izzivanje trošenja". To knji-i žico je spisal Stuart Chase, ki je bil preje glavni računovodja ^vezne trgovske komisije — ene onih povojev naših narodnih pip ali cevi. katere smo odpravili po uga-, šenju požara.
Mr. Chase je sedaj posvetujoči računovodja Delavskega urada in pokazal je v tej knjižici, kaj je j pravzaprav narodni proračun, koliko osnovnih vrst blaga mora- , mo proizvajati za svojih sto in de-sett milijonov ljudi. — dvesto in devetdest amilijonov parov čevljev. enajst tisoč milijonov fun-: tov mesa, pet tisoč milijonov funtov sladkorja in tako naprej. Nato je proučil različne vrste trošenja pri produkciji tega blaga. —• vse različne vrste postopania.
Na primer stavke, ki so delom posledica naših slepih tekmovalnih metod pri razdeljevanju proi?-1 vodov industrije in deloma tudi. napak naših delodajalcev.
Nato imamo problem nezaposle.; nosti. Dva milijona ljudi je. ki br ra«li delali, a ne morejo dobiti de-j la v naših slabih letih- Poleg teg«t na imamo tri milijone delavcev, ki so bolni vsaki dan v letu in več j kot polovica teh bolezni predstav-! 1 ia industrijalno trošenje. — kaj-j ti preprečiti bi jih bilo mogoče ;: UTKirabo najbolj * elementarr" skrbi.
Razventega imamo še ogromno« število človeških trotov in dru-; žabnih parasitov ali za jeda vee-v. ki sploh ne opravljajo nobeneg;-dela.
Imamo tudi uničevanje blaga.: ki je posledica <; nad-produkcije". To so nočni jezdeci, ki požigajoj tobak in bombaž: ljudje, ki rabijo koruzo kot kurivo, ki zlivajo na ! t'sore galon mleka v reke. ki pt? , -te krompir "nit; v z«»mlji. ki zme- j čejo eele tovore banan v newyor-iko pristanišče, da vzdrže cene na j višini in ki pnnlajajo blago in stroje v inozemstvu za nižjo ceno1 kot znašajo stroški proizvajanja.!
Naša premogovna industrija; nreilstavlja nevrjeten kaoš. nevr- i :etno zmedo. V deželi imamo 11 , t is/m"* premogovnikov in več m a i teh obstaja iz vode. S tem ne mislim vode v notranjosti rovov, pač oa z vod en en je akcije premogar-skih družb. Premogarji lahko iz-
v
BitAfcD




IZPLAČA SE HRANITI LABELNE
s
te splošno znane vrste kondenziranega mleku za
BREZPL-AGNAeee^BREZPLAČNA

Brant


tE sl;e varčna gospodinja in hočete dobiti vso vrednost denarja, ki ga rabite za vaše gospodinjske potrebe, kupujte vrste mleka, ki so tukaj oglasevane, ki odgovarjajo vsakemu namenu v vaši kuhinji, kadarkoli potrebujete mleko in sladkor obenem. Vsaka konva ima vrednost v gotovem denarju. G-ospodinje hranijo labelne s teh konev ter dobivajo zanje dragocena darila.
POSEBNA PONUDBA
Če hočete izpolniti kupon na dnu tega oglasa ter ga nam poslati danes, vam bomo poslali ilustriran seznam daril zaeno s posebno premijsko karto, ki predstavlja vrednost 10 brezplačnih labclov-
Naslednje premijske trgovine vam bodo zamenjale vašo karto zaeno z vsemi ali nekaterimi labelni s teh konev. Samo ena teh posebnih premijskih kart bo sprejeta od odjemalca saeno s 40 ali več labelni.
Prebivalci Aiaske hočejo nov teritorij.
Prebivalci Aiaske hočejo, da se loči prvi pravosodni okraj od o-stalega ozemlja. — Barijera ledu predstavlja naravno ločitev. Alaska je dežela, ki leži med Ameriko in Sibirijo.

NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 434 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East T25th Street near Madison Avenue 578 Courtlandt Avnue near 150th Street. Bronx
BROOKLYN. N. Y. S70 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY, N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street
JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Ave E84 Summit Avenue near Newark Avenue
NEWARK N. J. 23 Warren Street near Washington Street
ELIZABETH. N. J. 1115 Elizabeth Avenue near Broad Street
PATERSON. N. J. 325 Main Street near Oliver Street
PASSAIC. N. J.
87 State Street
near Washinqton Place
BAYONNE, N. J. 325 Broadway near 15th Street
PERTH AMBOY, N. J. 289 McClellan Street near Smith Street

C- ni trgovine v vašem mestu, da bi zamenjali te labelne in posebno premijsko karto, pošljite na Borden's Premium Co., Inc., 44 Hudson Street, New York City, saeno s številko darila, označenega v ilustriranem seznamu daril in mi vam bomo poslali brezplačno.	„
Vaš grocer ima samo eno ali dve izmed vTst Borden's Premium Kondenziranega Mleka, ki so navedene tukaj. Zagotovo ga vprašajte za one Bordenove konve, ki dajejo za svoje labelne dragocena darila.
kopljejo na teden -osemnajst mili-j jonov ton premojra, a je le toliko i kar, da je mogoče prevesti dva-' naj.st milijon ton premoga.
Dve vrsti mož.
Korist medu.
\\ka angleška dama je objavi-! M<iil prehaja kakor voda skoraj
- P red no pride premog v roke ^ vpra5anje. je U boljet da jc moi neposredno v kri, ogreva telo in
nas ubogih konsumentov, se obesi jo nanj dobički najmanj ducata ]>osredovalcev in prckupeev, ne-plede na davek in nato, ko ga pričnemo rabiti, dobimo 1l» nekako šest odstotkov vročine, katero vsebuje.
Potem ko je .Mr. Chase -t--' i\il ter obrazložil najbolj oKvidna Tt-r lahko pr**prečJjiva t<*i» različnih trošenj. .»«* ]>ri.šel d«» z?ikl.ju£- J ka. da znašajo ta tmŠfnja 70 od-i *>totkov. ( V razmišljate o tem. I ste našli, da bi lahko st» rili v d v« urah in par minutah t", kar borimo *>e laj tekom osemurae^a delavnik;!. — če bi v tem času resnično delali s svojimi možgani, mesto le z rokami ter sv->j m požrešnim a pet Itom.
—	Ali pa .^e moremo naučiti delati z xnož<rani ? — na^ vpraš.ije Mr. Cha*.e ter zaključuje -
—	Odkrito rečeno, d i te-^a n vem. .laz imam le izknsrjje kn rilne administracinje in te lahko označim kot možno upanje. Spoznavam. da je celo pojmovanj«* trošenja, kot obrazloženo v tem članku, le boj z mlini na veter. dokler ne bo mojroče pokazati
so zmožni ljudje voditi svoje lastne indu.strijalne usode z edinim namenom, da zaslužijo svo; vsakdanji kruh ter da ln'iko uživajo lepote življenja. Tladi te£»» se tndi imenuje ta knji/iea "'The Challenge of Waste",
:de-:tlb.t all realist? Razpravljajoč zato izdatno izboljšuje soke v čl>-o tem, je prišla do sledečih za- veškem telesu. Prrs.tni čisti k!.jučkov: Mož idealist ima buj- belni med v zvezi s surovim mano fantazijo. To je v zakonu zelo slom ali mlekom zelo pospešuje in važno, kt-r se na ta način lahko vzdržuje zdravje. Otroci, ki uži-v;.ivi v navade svoje žene. Ljudje vajo mnogo surovega masla, ni"-ali fino občutljivi, ali pa trdi.''in in mleka, so krepki in se o'»-IdealLst spada k prvi skupini. — varujejo mnogih bolezni. Mnogi X>_» va glavna napaka, s stali-trdijo, da je med bolj redden kot /(-nt1, tiči v tem. d i se prav meso. Med je tudi posebno dobro nič ne zanima za vsakdanje živ- zdravilo prti kašlju in vsem vrat-"'"iljeiij. . Pisma, ki mu jih izroča že- nim boleznim. Seveda ne sme bol-'piKi. i la jih f^lda na pošto, nosi o- nik uživati samega, ker preveč bičajno dolgo ča<a v ž»-pu in tudi. dražil vnete dele vratu, marveč drujra opravila izvršuje pomanj-^^" je <lati na mleku, vmli alv kijivo. IdealUt je izpremenljive- j čaju. Meti je baje tudi izborr:o <?a temperamenta. Toda ti nedo- sredstvo proti nervoznosti. Lju-^tatki mu dajejo pre«lnost. on je : ki ne morejo spati, naj ra i:;i t »r;i m ž eni vedno toleranten in
Mesto Žombolj bo dobila Romunska.
• se ženi iz lju-
•e 7. umetnostjo
>in!irljiv. Meali* bežni, zadovolji al; prirejo. Realista lahko zadovolji le dobra kuhinja in udobno stanovanje. Srečna je torej ž<ma. ki d .bi za moža idealista. Ljubezen. vdanost, nežnost in medsebojno razumevanje je največje bogastvo zakonskega življenja-
V bcijastntm napadu utonila-
\* M:k«-lab ?!a r.a v-eli s.vet-•vk. dan R-oz-m furli k večemi-*ait». M. t! pot.jo j« je v:»»la b*NŽ-i- » s rabo. v kateri je bilo I^o-ujj za •"» nrste "ode, kar pa je <ad' stovaio, da m* j<* nesrečna de-. liea v ml%kuži zadiLHtia.
vzamejo zvečer 2 do žlice. < 'e hočeš i m»rj zdravo in čisto srrlo, d**ni v i'-a so ja^rodoveya čaja žii-čieo medu in prav toliko vinsk«-<ra kisa ter crrfrraj v<ak dan s to tekočino. Skratka: V nobeni Hiši si n<* sm«do manjkati me<lu. Xo-b"n lekarnar ne more zmešati tn-likn zdravilnih snovi, kakor jih nabere čebela iz tisočerih cvetov. Vendar pa je treba seveda tudi prt uživanju medu prave mere. Xekaterim želode«-m jc med pre-težak in ]K»vzroča krče. To treba pač preizkusiti. Tudi ponarejeni, tako imenovani umetni med je se vlega pri vlivanju kakor tr<; lahko prav zelo škodljiv. Xajbolj kovi v skledo. Ted hrani v dobro varno je kupovati med v satov ju. zaprtih kozarcih na hladnem in Tekoči med je le tedaj pristen, ako suhem prostoru-
Mesto Žambolj ali po nemško Hatzehl je glavno gospodarsk politično in kulturno središče ba-naskih Nemcev. To mesto je prt zadnjih volitvah oddalo najv« irlasov za nemške kandidate- V razmejitvenem sporu mtJd našo državo in Romunijo je romunska vlada stavila predlog, da se to mesto odstopi Romuniji proti primernim kompenzacijam. Bana*-ski Neme i so takoj pričeli živa h no akcijo, da o<stane njih središče Jugoslavija. Po poročifih iz IVo grada je sedaj dosežen sporazum meti zunanjim ministrom ter ro munskim poslaniJcom za odstop te ga mesta proti kompenzaciji. — Romunska odstopi Jugoslavij Medo šin Pardanj obenem z km obmejne železnice. Vlada skuša za ta odstop najti primemo formulo, ker upošteva, da bo nemški parlamentarni klub protestiral z vso odločnostjo proti takemu sporazumu. Nekateri listi javljajo. »la je že odrejena evakuacija Žombolja. drugi pa na glasa j o, da je proti odstopu velik odpor v državi, čeprav odstop žele vojvodinski radikali iz strankarsko taktičnih ozirov.
Iz Washingtona poročajo: — V Alaski bo mogoče ustvarjen nov teritorij in sicer na temelju izida glasovanja pri zadnjih volitvah. Predlog, naj se loei prvi pravosodni okraj od ostale Aiaske. je dobil večino glasov pri novembrskih teritorijalnih volitvah.
Po mnenju večine ljudi v Zdru^ ženih državah, je Alaska dežela gora. rudnikov in snega, ki nima nobene raznolikosti. Del Aiaske. ki je pred kratkim glasoval, da hoče postati poseben teritorij, pa je ločen od ostale Aiaske od zidu leda. katerega ni prekoračil še noben živ človek.
Kakšon pa bi bil potem zemljevid Aiaske. če bi se ustvarilo ta nov teritorij*
Alaska predstavlja velik kvadratni blok. ki je potisnjen med Severno Ameriko in Sibirijo. Ce bi ne bilo Aiaske. bi vodil odprt kanal iz Paeifičnega oceana proti Severnemu tečaju- Na skrajnem južnem vogalu kocke, ki predstavlja Alasko. je kos zemlje, sličen repu. ki sega ob obali navzdol, v smeri proti Seattlu. Proti jugu teče nekako šest sto milj od dolžine meje med Alasko kot tako in Ca-nado. Ta del sega nazaj od obali pa do razvodja eanadskega Skalnatega pogorja, na razdaljo 50 do ir>0 milj. Ta del je znnn kot prvi pravosodni okraj nI i Juneau sodni okraj.
Med štirimi pravosodnimi o. kraji Ala.-ke ima prvi največje prebivalstvo belih ljudi ter prekaša tudi v drugih ozirih ostale, eprav je tretji okraj, ob južnem delu polotoka, važnejši v številnih trgovskih ozirih.
Od štirih mest v Alaski. ki so imela lota 1020 več kot tisoč prebivalcev. se nahaja Juneau. Keči-kan in Sitka. prejšnje glavno mesto Aiaske. v prvem pravosodnem okraju, d očim j«1 Fairbanks ob Ta-nana reki v četrtem pravosodnem okraju.
Z;d ledu, ki ločuje nižjo ali dolenjo Alasko od gornje, je sestavljen iz stotin in stotin ledenikov, ki se pomikajo navzdol po strmih obronkih Skalnatega gorovja, ki se dviga nad kopnim prehodom. Ta prehod obstaja iz morskega rokava med oceanom ter kopnino.
Tako divji je ta del dežele, posebno med Skagway ter Cooper reko, da ni šel še noben raziskovalec popolnoma ]>o kopnem preko ameriškega ozemlja od .Tuonan ali Skagwaya v drugi okraj.
Brzojavno zvezo med obema deloma Aiaske vzdržuje podmorski kabel ter brzojavna črta skozi Ca-nado po dolini reke Yukon nav-zdol. Fizična zveza pa obstaja alt potom čolnov preko zaliva Aiaske ali skozi Skaeway vrata do Yukon?. in od tam do centralne Aiaske.
Celo najkrajše potovanje iz Juneau v Seward tra;a dva dni, torej dalj časa kot potovanje iz New Yorka v Kansas City.
Porazdelitev prebivalstva govori tudi za priporočilo prebivalcev prvega okraja. Ves teritorij ima sedaj nekako 60.000 prebivalcev in polovica teh obstaja iz domačinov. Dolenja Alaska ima —< 17.000 skupnega prebivalstva, h je 12000 belih in le pet t:soe, domačinov. -Tnneau v dolenji Alaski je sedaj glavno mesto teritorija in sedež governerja.
Misel, da je Alaska, dežela gora. je prav tako napačna, kot je domneva, da je v Alaski tako mraz kot v fSrenlandiji. V Juneau pade temperatura redkokdaj pod ničlo in to omiljeno podnebje najdemo skor opo v«;ej južni Alaski. preko katere pihajo jjorki vetrovi s Paeiika. ki prinašajo tu li obilo
moče.
ROJAKI. NAROČAJTE 8T5 NA 'GLAS NARODA*. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNTK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

Gt»AS NARODA, 1. DEC. 1923
Ob petletnici opora 97. pešpolka.
Za nadaljno omejitev priseljevanja.
Uspehi pravega junaštva, ki ni klonilo duka pred avstrijsko na- Samuel Gompers pravdi, da sahteva delo nadaljno omejitev prišelje-
silnostjo. — Slovenski stotnik je prevzel poveljstvo 97. pešpolka, v katerem so služili zavedni Primorci in Notranjci, odstavil polkovnega poveljnika ter spravil polk v štirih dneh na romansko mejo, kjer je Ml is območja avstrijske moči.
vanja. Predsednik Ameriške delavske federacije je mnenja, da je ta omejitev potrebna, da se vzdrži naše sedanje standarde življenja. — Plača je merilo nakupa in porabne zmožnosti.
Poroča Samuel Gompers.
Nikdar ne bomo več videli po-
Leta 101?.. se je nahajal 97.1 Poveljnik polka, polkovnik Gi-trža^ki pešpolk v južni Rusiji z raldi se je mudil na Dunaju in na-■nimi avstrijskimi iu ner.tškimi domestoval /a je polkovnik Ro- vralka k neomejenemu priselje-i i vizija m i. ki so držale okupirano sency. Madžar po rojstvu, a mir- vanju v Združene države ter sem
"Ukrajinohetmana Sk<**opad- na in dobra duša. Ta je sklical skesa, katerega avtoriteto so mo I dne 4. novembra, ob desetih do-
rale avstrijske in nemške čete ščititi, ker sicer -»e ne bi mogel vzdržati gospod hetman niti 24 ur na svojem mestu.
Polk je bil i»o svojih dobrih dvh tretjinah — n«-kaj nad 2000 mož — slovenski in po nepopolni tretjini italijanski. Slovenci so bili sami Notranjci in Primorci in po ogromni večini zelo zavedni in popolnoma protiavstrijsko razpoloženi. To ni bila nobena skrivnost, polk je bil na zelo slabem" glasu in vrhovno poveljstvo mu lii zaupalo že nekaj let. Ko se je začela majati v Maeedoniji bolgarsko - nemško - avstrijska fronta Lii bila poklicana :J0. divizija iz južne liusij»- na Balkan, je samo 97. pešpolk od divizije ostal v južni Rusiji, ker mu niso zaupali in je bil dodeljen 2. konjeniški diviziji, katere poveljstvo se je nahajalo v Odesi.
Sedemindevetdeseti so dobili nalog, da služijo kot železniška zaščit niča na okoli 400 km dolgi železniški progi od Tiraspola na Dnjestru do Golte.
Pisec teh vrstic se je nahajal kot poveljnik tretje stotnije strojnic v Birzuli. nekako na sredi proge, kjer je bilo tudi polkovno poveljstvo in od tam je organiziral revoJ uci jo n ir an j e polka. Prvi se mu je pridružil mladi poročnik Boris Šepetavec iz Idrije, s katerim sva bila že leta 1916. v Karpatih iii sem ga dobro poznal kot odločno jugoslovansko orientiranega oficirja. Takoj je pristopil tudi Vipavce, poročnik Furlan in še nekaj slovenskih oficirjev, od katerih omenjam |X>s<*bno poročnika Ra v barja in Troho, medtem ko je več slovenskih oficirjev takoj odreklo vsako sodelovanje in bržča* zato pozneje niso bili sprejeti v jugoslovansko armado.
Pri tako zavednih ljadeh. kot so bili naši Notranjci in Primorci, se je lahko širila organizacija z veliko naglico in tudi izdajalca ni bilo med njimi. Ordonanci, ki so prihajali k polku oil bataljonov, so bili obenem moji ordonanci in s,, vedno javili pri uienr in <*dnašalt potetn navodila bataljonom. od tam so šla ta navodila po stotiu.iskih ordonaneih k >tov-nijam- Tudi telefonisti so stali vsi na moji si ran; in ž njih pomočjo se je marsikaj zgodilo.
Od domovine in .-»idoli od zaledja smo bili popolnoma <Hlrezani in ni>mo imeli uiti pojma o dogodkih na laški fronti in doma. Tudi naš polkovui poveljnik ni i-mel nobenih informacij. S Sepe-tavcem sva hodila skoraj vsako noč v neko hišo čisto na koncu dolge Hinule na sestanek s polj-kimi revolucionarji, ki so tudi i-meli tem svoje sestanke. Oni še ni so bili tako pripravljeni kakor mi. zato i»mo še odlašali tudi z u-porom našega jtolka.
Ni bilo lahko to. kajti Poljaki so bili zelo počasni, naši vojaki pa ravnotako nestrpni. Ta nestrp nofct je postajala že tako očitna, da so nemški oficirji začudeno gle-da4i in marsikaj domnevali. Polkovui adjutant, sicer moj dobri prijatelj, stotnik Lov. mi Je pri neki priliki rekel: — Vem dobro. da pripravljaš revolucijo, in meni bi to labko povedal. — Seveda sem odločno tajil; bil je sicer pošten človek, ali naše krvi ni bil. Po uporu pa sem videl, da aioji popolnoma na naši strani, saj je bil nekaj časa celo moj ad jutant!
Po vseh vojaških barakah so že bili napisi '"Živela Jugoslavija !" in "Eviva Jugoslavija!". Italijani so bili namreč po večini tudi za Jugoslavijo. Izginevati so začele iz vojaških čepic rozete in na nji hovem mestu so se pojavile slovenske t robo j nice.
Moralo se je sprožiti m — spm
M je. •• V.--r,.. .
mnenja, da vlada glede tega splo-
jih koralo dosti bolj kot prodajalec izdelanih stvari-
še vedno je dosti takih, ki se bore za nadaljno priseljevanje.
poldne vse oficirje garnizije v po-veljstvo. Ko smo šli jaz in sozarotniki na komando, so vojaki dvigali glavo in veselje jim je sijalo z obrazov: uverjeni so bih. da bo zdaj — počilo. Pripravili so se tudi po lastni incijativi za vsak slučaj. V bližini polkovnega poveljstva sn postavili naši fantje strojnice, v baraki pred poveljstvom pa >e je zbrala deveta stotni-ja z nabitimi puškami. . .
V sobi polkovnega poveljnika smo se postavili slovenski oficirji — bilo nas je menda pet — na levo stran, v desnem kotu pa je stala skupina kakih desetih nemških oficirjev. Podpolkovnik Rodney se je postavil na sredo sobe in za"-el tožiti, da je disciplina v polku precej ponehala in da tudi med moštvom ni več pravega vojaškega duha. Oficirji naj gre»-do med vojake in jih pouče o dolžnostih do cesarja in države. k
Bilo mi je preveč; stopil sem pred podpolkovnika, z desnico na pištoli, in i/.pregovoril mirno:
—	Gospod podpolkovnik! Vojaki našega polka so dobri, ali o-ni so Jugoslovani. Meni, ki sem ludi Jugoslovan, je dobro znano razpoloženje med vojaki. Hočejo se izločiti iz zveze z avstrijsko armado in stopiti kot .samostojen jugoslovanski polk preko Romu ni je v zvezo z antanto. Sporazumno s slovenskimi oicLrji in vojaki prevzamem poveljstvo nad polkom. —
Podpolkovnik je pobledel kot krpa in tako tudi drugi nemški iu madžarski oficirji: Slovenci in en Ceh pa smo stali mirno in odločno.
—	No, gospod podpolkovnik, ali mi izročite poveljstvo brez ugo-
ra ? — sem vprašal podpolkovnika.
—	Ne morem in ne smem. — je kora.j zajokal podpolkovnik, v
tem pa vstopi telefonist, da je o-ma četa v Bait i zaprla nemške o-ficirje in da čaka nadaljnih povelj. . .
Odpravil sem telefonista z naročilom. da javi takoj v Balto. da imajo po že izdanih navodilih prv ti vsi nemški in madžarski oficirji k meni v Birzulo in da se jim ne sme zgoditi nič Žale ga.
In sem se še enkrat obrnil na podpolkovnika z vprašanjem, abn i izroči poveljstvo- Odgovoril je prav počasi in nesigurno, da stori to samo. ako mu pismeno potrdim, da sem to storil s silo, to je. Ctk sem mu komando s silo vzel.
Napisal in podpisal sem, nato sem pa izginil — v telefonsko sobo, kjer se je razvil med mano in majorjem Starklom. poveljnikom drugega bataljona. na>lednji po govor: — Gospod major, izročite takoj poveljstvo nad drugim bataljonom nadporočniku Oplustilu (Čehu). —
—	Kdo govori: — vpraša ma-
j«r- 1 |||J
Povem mu ime. on pa me osor-no nahruli, kaj da imam govoriti. Mirno sem ga zavrnil: — Jaz ne govorim, temveč zapovedujem kot poveljnik polka. . .
Prav lahko je šlo. V pičli pol uri so bili zamenjani vsi poveljniki bataljonov in stotnij in skrbelo me je samo še, kako spravim polk v Tiraspol na romunsko mejo, kjer bi bil varen pred vsemi sovražniki. Šepetavec. absolutno zanesljiv in izredno energičen ofi-cir, je prevzel skrb za železniške transporte in "rekviriral" vlake ;n lokomotive s strojnicami. V štirih dneh je bil polk. nekaj Čez tritisoč mož. okoli sedemsto konj. ves tren in hrane za tri mesece —. V Tiraspolu! Poldrugi, mesec je ta polk držal disciplino in gotovo bi ga v celoti pripeljali v domovino na Koroško, da ni bilo med oficirji defetiatov in nesna-Čajnežev, ki so ubili disciplino, iz-
šen dogovor. Celo najbolj odločn; Na to svojo trditev utemeljnjv-in prepričani zagovorniki neome-jjo svoje argumente za olajšanje jenega priseljevanja spoznavajo, i omejitve priseljevanja da so za A-edno minuli dnevi take-j Verjetno je. da bodo poskušali ga prihajanja inozemcev v deželo.; nastopiti s temi svojimi nazori in Vprašanje, s katerim se mora-«ai^rumenti pred prihodnjim kon-mo pečati danes, se tiče obsega. | gresom. Nikdar pa še ni bilo no~ do katerega naj se omeji priselje- J lenega pomanjkanja dela ter ga vanje in načina tega omejevanja. tu<u ne bo- Nikdar ne more biti Dež« la bo imela dobiček od nada- nobenega resničnega pomanjka-ljevanja sedanjega obsega omeji- "-b1 <lola- Narod je vedno zmožen tev in koristno bi bilo najbrž tudi. j vzdržati samega sebe. da bi se skrčilo število priseljenih.' Mogoče je sieer. da noče ta ali Amerika ni nikakor obvezana,- oni narod držati samega sebe. odpreti svoja vrata trumam, ki b-. j a vedno lahk<> to *tori ter Je rade prišle semkaj iz dm-ih dežel. 1 no zmožen te*?a- Narftd- ki Amerika ni na noben način obve-1 vzdrževati s svojo lastna silo ter za na dovoliti priselitev milijonom j u«*varja*i, mora postati parasit-kojih življenski standard je niž- skl ^rod. m kadar postane narod ji kot naš in kojih vpliv bi v bo- Parasitski, je na potu k hitremu ločnosti. kot je že pogosto v pre- Pr^Pa<In-
teklnsti. znižal življenjske stan- Se 1>olj važno Pa Je dej*tvo? da darde, katere smo uveljavili le z Je Produkcija neprestano rasla
tekom dobe. v kateri so zagovorniki neomejenega priseljevanja
T, v , . . . „	najbolj glasno kričali, da primanj
H(»cem takoj od začetka opozo- .	. ,
, .	»., , . A , Kuje dela. Jaz ne mislim le pro-
dukcije na debelo, temveč tudi produkcije na drobno.
le,
velikim naporom in velikimi žrt vami-
riti na skrajno značilno dejstvo, i ki pa n i še splošno znano. V fiskalnem letu 1921 — 1922 so porabile severne in zapadne evropske dežele, kjer so plače in življenski tandardi najvišji in najboljši 'e 4fi odstotkov kvot. ki so jim bile dovoljene na temelju nove pri--eljeirške postave.
Tekom fiskalnega leta 1922 — 1923. glede katerega niso še ob-iavljena oficijelna poročila, pa so te dežele skoro brez izjeme izpolnile svoje kvote. V sedanjem času
Ce lahko neprestano večamo produkcijo, je nemogoče dokaza ti "pomanjkanje dela". Več blaga imamo za vsakega posameznega človeka kot smo ga imeli. — Z vsakim dnem ga imamo več. -Kako se more zgoditi to. če je res 4'pomanjkanje dela"?
Naša sila. da povečamo produkcijo. ni še nikdar dospela do viška. Edina stvar, ki bi mogla
ie Danska približno edina dežela,
ki ne pošilja svoje polne kvote. | lj(M-an ie £'5m cenejše lahko delo
ze pred političnim zasledovanjem. Amerika je ponosna na svoj rekord kot pribežališče zatiranih. Ozemlje političnih zasledovanj v Evropi pa je sedaj dosti manjše kot je bilo v preteklosti- Rusija je i v tem na prvem mestu, a večina j ruskih beguncev najde pribeža-1 lišče v Evropi.
Delavstvo zna ceniti dejstvo, da ni niti potrebno, niti politično t>-staviti vsako priseljevanje. Pravico pa imamo zahtevati najboljše ter pravico in dolžnost zavarovati svoje standarde, republiko in naše naprave pred pretnjo. katero predstavlja preveliko priseljevanje.
Naša dolžnost, da zavarujemo Ameriko pred čezmernim priseljevanjem, je prav tako velika kot v drugem pogledu.
Od vseh strani čujemo o različnih prizadevanjih za amerikanizacijo. Številne organizacije s* pečajo s tem delom. Priseljenci, ki so prišli semkaj, se zbero v skupine. ohranijo svoje lastne običaje berejo svoje lastne liste ter žive skoro v istem duhu kot v deželi, iz katere so prišli.
Dovoljeno naj bi nam bilo vsaj popolnoma asimilirati one. ki so že tukaj in vsaj ena prilika bi se morala nuditi za izločenje inozemskega nacionalističnega duha. — predno bi se zopet odprlo vrata za nadaljnje priseljevanje v one občine in naselbine, kjer še vedno prevladuje inozemski duh.
Skrbno skušamo zavarovati svoje gozdove in poljedelske proizvode pred import iranimi škod ljivci. Z veseljem uvažamo zdra-so sadje, zdrava drevesa in naša dežela je bila zelo obogatena nn ta način. Skrbno pa zapremo svoja pristanišča vsaki stvari, ki b* ogrožala zdravje in dobrobit te ga, kar imamo v notranjosti svojih meja.
Ali se ustavi logika pri tej toJ1-ki? Ali ni naša pravica, skuša mo zavarovati naše ljudi pred po slabšanjem življenjskih standar-
Ellis, ki je hotel postati kralj.
Skoro neverjetna življenjska zgodovina drznega pustolovca, ki je pridobil in izgubil težke milijone, bil središče mednarodnih škandalov ter drzen vprizoritelj dvomljivih podjetij v tralni Ameriki.
cen-
resno ogrožati naš produkcijski j rekord, bi bilo neomejeno prise-jdov ter svoje naprave preti ogro
T<- številke so skrajno značilne. Severne in zapadne evropske dežele niso nudile svojih polnih kvot tekom dobe akutne nezaposlenosti v Ameriki. Ko je dospel pogon za skrčenje plač v Ameriki do svojega viška, niso hoteli prihajati delavci iz teh inozemskih dežel, v katerih je življenjski standard najvišji, v Združene države.
Pri teh je namen izseljevanja izboljšanje gmotnega položaja, in to izboljšanje mora biti izdatno. Celo tedaj, ko so bile razmere v Združenih državah najslabše, so prihajali iz južne Evrope in Azije vsi delavci, ki so si mogli izpo-slovati dostop.
Ce bi ne bilo takili omejitev, bi '•ili direktno preplavljeni s prise-ljenei iz dežel z nizkimi plačami, celo tekom dobe naše največje nezaposlenosti in naše lastno okrevanje od te depresije bi bilo bolj počasno, bolj mučno in drago v vsakem oziru.
Ko so bile plače in delavske razmere lake. tla niso hoteli prihajati sem delavci s sorazmerno visokimi standardi, smo še vedno sprejemali postavne kvote iz dežel. kjer so plače in standardi so-razberno nizki. Ta položaj je pred s-tavljal popolen odgovor onim, ki so takrat trdili, da je treba postavo izpremeniti. da se dovoli veC priseljevanja.
Daanes pa iapolnjujejo skoraj vse severne in zapadne evropske dežele svoje kvote. To je posledica višjih plač ter boljših delavskih razmer v Združenih državah.
Naše mezdne lestvice so vsaj deloma merilo naše nakupne in porabne zmožnosti. Kar ogroža mezde ali plače, ogroža tudi ves dobrobit dežele.
Prebivalstvo, ki ne more kupovati, preneha tudi kmalu izdelovati. a najboljši trg za izdelano blago je bil uničen. Nekateri delodajalci mislijo očividno, da jih briga vprašanje priseljevanja le kot plačevalce mezd. Brigati bi
ročili orožje, denar, ves materijal Petljurovcem, da so jih. kot bera če prepeljali na Madžarsko.
Jaz sem. odpotoval iz Odese z nad poročnikom Furl an om in mojim zvestim slugo Cigojem preko Carigrada, .Sofije in Beograda v Ljubljano.	—ut.
dajalci najamejo delavce, v tem manjši meri se bodo posluževali strojev.
Cim bolj se zavleče uvedbo strojev. tem manjša bo naša produkcija na moža. Ce je sploh kako pomanjkanje proizvajalne ali produktivne sile, je to pomanjkanje strojev, ne pa ljudi.
Niti na farmah ne opazimo nobenega znaka, katerega bi lahko imenovali resnično pomanjkanjv dela- Poljedelski department n> našel ničesar sličnega. Poljedelska produkcija kot todi industri-jalna pa je stalno naraščalo tekom cele dobe omejitve priseljevanja, ska produkcija kot tudi industrija, lahko sprejmemo besedo podjetništva v tem oziru. Sogla.sno -z Nation's Business organom trgovske zbornice Združenih držav, je položaj ' 'prilieen" v pretežnem delit našega narodnega ozemlja. .Jc par slabih prostorov in par izredno dobrih.
Resnično je, da bi lahko našlo v nekaterih krajih več ljudi posla. vsaj za kratek čas ali celo za daljšo dobo. Povprečno, če vzamemo deželo kot celoto, pa ni dosti dela za vse, ki hočejo delati, čeprav so sedaj razmere boljše kot pa so bile.
Tekom meseca julija je naprosilo v mestu New Yorku v neki občinski delavski posredovalnici nekako 40.000 ljudi za delo.
Večina trgovcev, večina delodajalcev spoznava razmere, o katerih sem razpravljal ter noče po-vratka neomejenega priseljevanja. Le manjšina. — čeprav je to mogoče manjšina — je pripravljena zavzeti se za neomejeno priseljevanje.
Večina zagovornikov odprtih vrat noče iti v javnosti dalje kot zagovarjati omiljene... določbe do gotovega obsega. To je najboljši dokaz splošnega razpoloženja proti splošnemu omiljenju. Naš narod je dosegel gotove standarde življenja, ki presegajo vse ostale standarde sveta. Vsled tega ni pripravljen izpostaviti te standacr-de nevarnosti in popolnoma dobro mu je znano, da bi vsako omi-ljemje priseljeniške postave ogrožalo te standarde.
Delavstvo ne nasprotuje-vsakemu priseljevanju ter tudi noče zapreti vrata onim, ki dejanski be-
žen jem onih. ki jih ne razumejo in tudi ne znajo ccn:ti
Sedanja priseljeniška postava je povzročila velik hrup. Prepri can sem, da je večina tozadevnih kritik krivična in da so jih inspi rirali oni, ki nasprotujejo vsaki omejitvi priseljevanja. Prepričan sem, da so bile številne takozvanih krivic napaka priseljevanja
Naj bo kakor hoče: — postava v najširšem smislu je služIla Ame riki ter prepričala Ameriko, da je omejitev priseljevanja umestna.
Obstoja celo možnost, da se prepreči take neprilike kot so bile posledica sedaj veljavne postave. Glavna težkoča je očividno v tem, da prihaja v ameriška pristanišča več ljudi kot pa znašajo narodne kvote in da so vsled te-ga številni prisiljeni vrniti se v svo je domače dežele. To povzroča o-krutosti v Številnih slučajih ter tudi ni posebno dobro za Ameriko Predlagalo se je. naj se uvede izbire v pristaniščih vkrcanja- — Onim, katerim bi se pod nobenim pogojem ne dovolilo vstopa v Zdr. države, bi se na ta način prihranilo stroške in sitnosti nepotrebnega in brezuspešnega potovanja. Mi slim, da je to zelo človekoljuben predlog.
Vprašanje pa je naslednje: — Kako daleč bodo šle druge vlade ter dale ameriškim zastopnikom, zdravniškim in drugim, polnomo či, da poizvedujejo in preiskujejo v takih pristaniščih?
Samim sebi in vsemu svetu lahko služimo s tem, da vzdržimo po litiko omejenega priseljevanja in vzdržimo svoje standarde kot vodnike in upanje narodov sveta.

^^ ^
Samo vdrgnfte
£> trpite vsled hudega, napada nevralplje. 1'imb-yra, bolečin v sklepih in miSicah, lcak-8no pomoč zadobite. Če M močno vdrgnete s
ReC. t*. S. Tat. Off. Čutili boete. kako Siri to, plota. ■ svojo pomirja jočo udob- " noFtjo po boleCili delih.
Plin Expellee bo pomagal ■ vam leot Je pomagaj brexfltevlt nim tlaočem mnoga leta. Imejte m ga vedno steklenico prt rokah. , 35 la 70r. steklenica v lekarnah
P. AD. BICHTBR *<CO. .
:C4-114So 4ASU Bf-oklym.il. Y.
Čudovit človek se je poslovil od tega sveta.
Pred kratkim je umrl v Mexico City William Henry Ellis. Celih trideset let je bil zagonetna osebnost. drzen, ženijalen, podjeten in romantičen. Seznam njegovih naslovov izgleda kot fantazija mrzličnega duha. Bil je cowboy, kolonizator črncev, predstavitelj tare šole politikov v Texasu, o-perni pevec, bogat špekulant n; Wall Streetu, diplomatični odposlanec vlade Združenih držav, prijatelj in svetovalec abesinskeg. kralja Menelika, vojvoda iz Ilar-rarja in Ilavaša, "mož, ki je hotel postati kralj**, imejitelj južnoameriških koncesij za dobav«, gumija in končno mož velikega vpliva v zmedenih političnih razmerah Mehike.
Nastopil je na skrivnosten in presenetljiv način v številnih slav nih. a včasih temnih aferah v svetu zlata in diplomacije, in skoro v vsakem slučaju je izvedel stvar, katere se je lotila njegova bujna lomišljija.
Prvič ga zasledimo v Texasu o-koli leta 1880. Bil je visokorasel močan človek, s črnimi brki ii temno poltjo. Njegov plemenski izvor je bil dvomljiv v pokrajini, v kateri je izvor človeka glavna stvar ali je vsaj bil- On sam je tr dil. da je Kubanec španskega izvora in da je njegovo ime pravzaprav Guillelmo Enriquez Eliseo. Pozneje v življenju se je včasih izdajal za Havajca. Texanci so bili mnenja, da je doma iz San Antonio. Texas in da je zelo mešanega izvora, v glavnem španskega, s nrimesjo črne krvi. Te plemenske negotovosti so zelo vznemirjale Elllsa tekom poznejše dobe njegove slavne karijere.
Kot cowboy se je potikal po planjavah Tex as a in Mehike, vži-gal znamenja goveji živini ter kro til divje konje. Medtem pa je tudi študiral. Nagibal se je k povsem določeni vrsti znanosti ter se zanimal predvsem za zgodovino in jezike. Obvladal je nekako pol ducata jezikov. Nekaj časa je bil tudi dijak Tennessee Collegea. Bil je tudi šolski učitelj na mehiški strani Rio -Grande. Pozneje je postal agent neke tvrdve v Texasu, ki je kupovala koz. in volno in leta 1886., je otvoril v San Antonio tržišče za volno in kože ter imel tudi podružnici v dveh krajih v Arizoni. Zaslužil je dosti denarja. a ga razdal z razkošnim življenjem v Texasu in Mehiki, kjer se je šolal in uril v umetnosti elegantnega obnašanja in dvorje-nja.
Čudna ambicija je navdala toga temnopoltega, črno-okega človeka. Njegove sanje so bile pogosto naravnost barbarske. Hotel jc prirejati sijajne bankete aristo-kratinjam in igralkam, sprejemati pozdrave navdušenih množic, poveljevati ter hoditi po deželi v svili in škrlatu ter končno sedeti na prestolu. Hrepenel je po teli .stvareh ter bil kot otrok prepričan. da se bodo uresničile. Prepričan je bil. da ima prijatelje v nadnaravnem svetu. Rad je molil- —. Prosil je Boga, naj mu pomaga v njegovih drznih podjetjih, naj pošlje temu ali onemu nasprotniku težko bolezen ali pa napravi vreme tako, kot je prijaJo njegovim nakanam.
Naenkrat pa se je lotil kolonizacije zamorcev. S takimi koloni-zacijskimi načrti so se že dolgo pečali številni podjetni duhovi. Predlog velikega izseljevanja črncev iz Združenih držav je vedno vzbujal pozornost javnosti. Mojzes, ki je poved d trume črnih v kako srečno ftropično domovino, bi brez dvoma vladal nad njimi kot kralj. Ellis je videl to srečno deželo novo Etijopijo, v lepih dolinah Mehike, katero je tako dobro poznal.
Kmalu se je pričela velika agitacija v državah in ozemljih, pro* izvajajočih bombaž. Ellis je bil na delu s svojo sijajno zgovorni., stjo. Pridobil si je skupino prista-Sev, s katerimi je širil velike sa-
nje med črnci. Izposloval m je od mehiške vlade kolonizacijsko koncesijo v državi Durango iu to obljubljeno deželo je naslikal svojim pristašem v naravnost očarljivih barvah. Rekel je med drugim, da mrgoli tam v obljubljeni deželi oposumov (majhnih, podganam podobnih glodaveev), in da ni nikogar, ki bi jih lovil ter jedel.
Na tisoče črncev je prispevalo k stvari. Preseljevanje se je pričelo z odpotovanjem 6C0 črncev iz leorgije. ki so otlšli preko meje in potem v državo Durango.
Kolonisti so našli tam puščavo-kjer so bila živila izvanredno pičla. Tudi oposumov ni bilo nikjer. Vsi poljedelski poskusi so se izjalovili in zmanjkalo je denarja. — Nekateri varani izseljenci so pomrli- Najbolj pa so se pritoževali izseljeni črnci, da ni v Mehiki ne le nikakih oposumov. temveč da tudi ni koruznega kruha in špeha brez katerega se ji mživljenje ni zdelo vredno življenja.
Vlada Združenih držav je morala poseči vmes ter spraviti te uboge izseljence nazaj v njih prejšnje domove. Ellis sam se je povsem varno vrnil v Texas. Napravil je lepo vsoto denarja s tem ponesrečenim p oil jet jem.
Nato se je lotil bolj idiličnih stvari. Čujemo, da je nameraval ustanoviti svojo lastno operno družbo, s primadono kot glavno privlačno silo. sam pa je hotel peti Verdijevo vlogo Otela. Ničesar pa se ni izcimilo iz tega načrta in Ellis se je na<potil v središče slišnih drznih podjetij, v mesto New York.
V	New Yorku se je seznanil ter postal najbolj zaupni uslužbenec Henry Hotchklssa, izumitelja pn njem imenovane puške. Hotchkis* je umrl. Ellis si je znal pridobiti velik vpliv nad njegovo vdovo. — Upravljal je veliko zapuščino izdelovalca pušk ter si pridobil nadaljnje premoženje.
Nato pa se je oženil. Na domu vdove izdelovalca pusk se je seznanil s krasno, plavolaso Angležinjo, Miss Maud Lefferts-She-wood. nečakinjo lorda George. Armstronga, ki je izumil Armstrong puško. Ellis je znal kaj fino dvoriti in lepa Angležinja je postala njegova žena.
Tekom nekaj časa se je pečal tudi s prodajanjem obveznic, akcij in drugih vrednostnih papirjev.
Ob onem času je prišel v "London na državni obisk slavni in splo šno spoštovani abesinski kralj Menelik. Poročilo o tem diploma-tičnem dogodku je zelo razburilo Ellisa.
Takoj je sklenil odpotovati r Anglijo ter se na mestu lotiti študij, spadajočih, v to stroko-
V	Londonu sc mu je posrečilo priti v stik z Menelikoni. pod pretvezo. da hoče govoriti ž njim o trgovskih stvareh. Ellis pa ni govoril ničesar o trgovini. Omenil j'» uspehe kralja na polju diplomacije ter vodstva države in dolko časa sta se pogovarjala. Ellis je pokazal toliko poznavanja vseh podrobnosti, da je bil Menelik presenečen in razveseljen. Končno je prosil Menelik Ellisa, naj ga obišče.
Leta 1903., se je napotil Ellis v Abesinijo. V notranjost dežele je potoval od obali š sijajno karavano, ki je nosila lepe darove za cesarja.
Ko se je vrnil v Ameriko, je zaupal Ellis svojim prijateljem načrte, tikajoče se njega samega. — Rekel jim je da ima Menelika popolnoma v oblasti, da ga bo abe-sinski cesar imenoval svojim naslednikom.	^
Vlada Združenih držav se je ravno v onem času pogajala z Me-nelikom glede trgovinske pogodbe med obema deželama. Treba je bilo poslati pod pisan in potrjen dokument v iztočno afriško cesarstvo. ,Za to službo se je Ellis prostovoljno glasil pri vladi Združenih držav. Imenovan pa jc bil drugi sel, da odnese dokumen tv Af-
(Nadaljevanje aa 6. strani.)
m«AS NARODA, 1. DEC. 19-23
Na Bledu.
Povest. — Spisal Rado M urnik. (Nadaljevanje.)
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
? dem nikoli vet" s pnšo na prežo, če
--I bi mi pomagal v teh škripcih.
prijatelj mi je bil llvala	p* svetemu Mailiuu,
, Joža, po domače Kmne- pes je zavohat zver. rajtam da Li--	mu daj večno luč! -eo. Ubral jo je za njo doli in la-
/x davno umrl", p'~- jal. da j» odmevalo p^ planini. Lo-
»Foreicn Lunruaae Information Service. — Jugoslav Dureau.)
Lasje in lasulje.
IZKLJUČENI PRISELJENCI.
Mnogo ljudi, ki želijo poklicati žavah zadovoljile z istim "affi-
Moške lasulje so bile v uporabi vse do Napoleonovih časov. — Možje so trpeli radi njih neznosne muke ter se potili v poletju kot v peklu- — Sedaj nosijo lasulje le, da zakrijejo pleše.
oj uiicov oea >rom skupaj.
*" Fant<*vala atno pri sol-
KMM9iarj«v«p
je izginil iiitro za njim. Zb<>-
vta
id
v Ameriko kakega sorodnika ali	davit". Radi tega je važno, da
• vi. pa brez zamere! Ko so zju- prijatelja, obotavlja dolgo, pred-	daj bodo te zaprisežene izjav«
ra,; m ja mati žgance medak za no run nasvetnjejo. naj sc spravi	skrbno sestavljene in naj jih pod-
rtajariji. ni« ne pa h k<>- kos-lo, a !< la že doma, haha, iia- na pot. in mu pošljejo denar za	^ pišejo najbližji sorodnik?. Dobri.
H<}.i -v« ravno v t=*tih le- h«! <;amsa sva drugi dan pandcala vožnjo. Glavni razlog za to jc	je tudi. da oseba, ki vabi prise-drav človek naibolj nori.' n ga <lit, oba junaka! Joaa se mukal okoli brhke Jani-
i> m ter; tinl
od <
tuli" i» 1
;»n tlela. Prav. Potlej pa re>» ni
sem šel nikoli več v g ro čakat. \e Marrke. ki je bila lako Srečala me je pamet — samo ože-a mojškr«. da j«* skoraj vsa-" »»1	ar. ker tue je imela tale
bleko »kadila. Neža ti si do- N"**ža tako uazar^u-ko rada! Ko-poz^ala nj«*K»	^ njim	J" čakala, da smo šli pisma
marrik«tt-ro n«»*' skupaj vh*»-( , pela fva ju tt'iVmIh. ki vala
korali., nabila s\a m»r*i-\ iiameiiknili. t.čili in pili. Mar
t-ža p« m) jih
v Itegunjuh skrivaj dobro skrb. da ne bi bil dotičnik ]>o svo- ljenca. si more poleg "affidavita"
jem prihodu na Elli> Islandu vr- pri krbeti tudi kako priporočilo
ameriškega državljana, na pr. svo
''Dolgi lasje, a kratka pamet*
_ pravijo po krivici o ženskah.
Zakaj bili so časi. ko so tudi najbolj pametni možje nosili kite in zelo dolge, navadno celo ne svoje la>e. Moda zahteva dandanes, da se možje češejo brez preče glad-i ko nazaj in da imajo zadaj kratke
Detroit. Mich.
—A d v't.
lase. Včasih je moda zahtevala o-stro prečo, ki se je vlekla preko I vse glave nazaj do vratu. Včasln
lelat.'
Oča
!
Martin so mi liuduuiušuo
mirno zavrnili:
njen nazaj, kajti v takem sluča
ju bi bilo boljše, da bi se on ni- joga delodajalca, ki naj potrdi koli ne bil zganil od doma. Ta resničnost njegove izjave oziroma
skrb je zares upravičena, pa tudi pove par dobrih besed o njem j	. . . ,__,___
... .	, , x> i- •	... ...	! so morali biti vsl moški do golega
ni človeka, ki bi bil v stanu od- Radi nepismenosti je bilo izkljn- ...	...
. '	. .	. . .	-	t» - i- ostriženi, a nositi lasuljo s kito.
praviti jo. *Za st oni je vprašati te- eesnih 209^ mozemeev. Priseljen v-;	.......	..
1 .. 1 , ..	.. . .....	w , ... ina kateri je bmgljala petnlja, a
ga ali onega, tla-li je pričakovati, ski zakon zahteva, da priseljene*. 1 , , , T ,	-c-tt- i-i
^ , .	, , ' .. ,, , . . v	. A .	. fed dobe Ludovika XIV. so bde o-
da bo njegov sorodnik ali prijatelj ki je cez IG let star. zna citatv
K — hf/.i. beži, k j'j bi take kva- prav gotovo pripjušeen v Združe- Zakon pravi: citati, lie: citati lil
rn fanta, no, včasih sva 'b.-mklva tepena — pa nisva
i.-,11 •^■ri« jt>»la. Si» i pravilu,! kabr Pavliha' Kako je ven-	ne države. Xikak urednik, c<l vet- pisati. Priseljenec mora doka-f
!< \ » j«- v.-a-. i ms presneto t », ck> danes t- l;ko čenčaš,	liik. duhovnik ali informacijski zati svojo pismenost potom male-
.1 i un k- 'a Mat K-ka si- '1? 'ig-ijc s > ti pa besede kakor pri-	urad mu ne more dajati takega i ga izpita. Priseljeniški inšpektor
e> v Žiiovii<eo i.mozla — ilcnjc-m' na jeziku!"	zagotovila, kajti edina oblast,, ki I mu predloži j>olo papirja, na ka-
i kdo - je skoal, -Joža al ' " Kamenarjevega — ii'Jg mu	je končno odgovorna za pripusti- [ teri je natiskan kak odstavek iz na. .. naj I trže .|oi*f ker je Aetna l'-"j nebesa ! — je pa čez nek*} let lo.iikrica rada rilce kuhala!" I'laz y^sul", so kou
**01 , Ma, kal-ne bc^tde!", ^ bratje, veste, tisii zeleni mi-	SO(1iti le te,laj kadar priseljence <k jnikova mati /«j'i / ixity ini kapicami, so ga omo- dospc v amt.riško luko. Vendarle
Ne - las i, ?< \' za . ^	j ako pregledamo uradne statistike,
p.p^. >•'	niK) pojuca sapa jc zibala za
II
•1	-i ^ —V.	J'--1'.. .» - a ----V"------------ ------------—------
čez nekaj let tev priseljencev, je priseljeniški g Svetega pisma v materinščini pri-icali oea. "<Jcr- urft<i Združenih držav, in ta sme seljenca. Za nekristjane se rabi
iziri

1 \"*>. J a M»

je <mcga pano <lnc^je. Jclo se je mračiti.
ki nam kažejo, koliko prisedŠTh inozemcev je bilo izključenih iz tega ali onega razloga, si lažje predstavimo, kake so ovire in kako vlogo igrajo pri prt puščanju oziroma izključevaiju priseljen cev.
Podatki za fiskalno leto 1923. ki jih je priseljeniški urad \
recn
ka rada kujala. Tako j Kakor seu-.-c s> letali netopirji po S.- je sk;s;da ta s'tdka smetana' *>ttmr.^eti^ziakti. Šk< da. Pj< še nekaj' V»ste. gani- Pf| več'rj: sva šla z Jankom e, d v je kozle, sva h-dila p kal -'l^dat razsvetljavo Na poslopjih, p;i iiolx»m«a liinva nadlegovala v g^j'h. latlj.ih; na tci-ojali, na .m il* "1 iii je. Se umi- nama ni bi- -rndu in na otoku, j^vsxli so lo ;i>l.!. par guldinarčkov zasiuž ) '»igljalein igi ale st«^tere In« m^d k i; veselilo naju je p«e, ker je) '.mei. ^irlandami in zastavami.
i p- . jv.vrdano! Da s»va 1© kiju-' holmtb kakor tudi na najv«- Wasliiugtoini nedavno objavil, ka-ovala n nagaja 'a. »»a sva VUa 'J ^ goreli veliki kresi, /.^jo, da tegom tega fiskalnega lc-v a s:e.'na Pazila sva pa zek> do-'	s> |>oknH možuaiji. Ne- ta je bilo pripuščenili r>22,919 ino-
' Iv-, i!a nama 1». Ulegel nobeai pu- pf-ncboiua s> *kale rakete in švi- zemcev-priseljencev in da tekon-
-ti / do zivga iu da naju sitna ^ah- proti nočnemu nebu	j iste dobe je bUo izključenih 20.169
r*jn ot»l:<st ni p: j»4a za.	Pled jt 1.L1 jvidoben mravljišču, inozemcev, — torej manj cd 4 od-
iA.b; <>. r.ilo je v nodoljo po M a blizu ni od dakv so dohajali še' !vto
len, šm imu, ko ie m več tako j vedno -U^alci ptš, i« tudi v olc-1 Seveda ta nizki odstotek ni ni-vr-s. Z, zel. me je imelo, (ia bi	^mh m prepmsi ;h kaka fnlažl)a /a nnih (lvajisettis0č.
M*t « n!aat skiivaj l>odri gamsa- '»»"'^h m na koi^u. ncswfinih ln0zemccv. katerim n«
|i»Lr mi Of Lil usti greh! — zda i	^anotno planino jo je prima- ....	- . ..	...
1 r	i	. i ■ . , , bilo dovoljeno izkrcati se. ali ke-
t .ik«-tra ne maral nar»»d;ti. nuiir-ukaltn urorjan, ta je£e| le	. *	, ,	_
j ... n.	i . i. - - • nstno je, da preglrslamo razlogt.
;»,..„.. i M.n vi J.,/;, pa jaz ruuiia i»OrC(lkiillUi z df>llia. \ JfllOol 41 VI-	^
zala lice lepo s sajami, dobro -pud-b^l med Slovenci vrelega Hrvata xakaj bLli	tak<>
kovaneek.vnjice pa z lojem =n wa| il» ^^^ga Srba; energičnega Ce-	vsaj drugi naueiti se iz
ila Vgoro-akat. InnsMmkojna ha »n rjavega Poljaka; tihe«ra "J'hove žalostne Lzkusnje. \s.. zgodaj na strmem grebenu I	ijl	Italijana; živah-' Največja skupina izključenih
ustrelil divjega k>zla. lopega, ve-! :u Francoza In hladnega Nem- inozemcev spada ]hkI iwstavko lik"ga. da bi gn kar vikal! Pa je jv>a' nadutega Madžara in pretka- 'likely to become a public charge*, bd že zlomek tisti dan! Počivava j Ž;da; llegmatičnega Angleža za kar priseljeniške oblasti rabi-pod visoko hojo in pijeva brino- 171 ponosnega Američana. Mkno jo kratice "L. P. C.'* Po naše bi
jc juri korak al sprevod z gudbo in se to reklo: "Utegne postati pred-plairtenicami.	j mot javnega dobrodelstva". A" to
m uii zašcpda \es prestrašen: j Jezero je zibalo čitrdaljc več la- kategorijo spadajo priseljenci, o žii. Martin.i'1'J g«"dol, okrašenih s pisani- Ufprii, ^ nnro^.Vnn
vett — pa l *j, l«j! --- kdo se bišža po klancu? Joža naredi velik krž
drugo čtivo. Priseljenec si >am izbrati, v kakem jeziku hoče j citati. Prečitati mora razumno ne manj od 30 in ne več od 40 besed. Nekatere skupine so izvzete in njim ni treba dokazati, da znajo •itati. Kdor že stanuje v Zdrluže-iih državah, najsibodi državljan ^ili inozemec. ali kdor prihaja v Združene države in je pripustljlv, >me poklicati oziroma privesti s ;eboj — tudi če ne znajo citati — ivojega očeta oziroma starega oče-'a, ako sta oba čez 55 let stara, nadalje brez ozira na starost: svojo ženo, mater ali staro mater. <?vojo neomoženo ali obvdovelo hčer; kar se tiče pismenosti, ne bo *.a te nikakih težkoe. Od zali tev t* »Lsiiiensti so izvzeti tudi oni. ki prihajajo radi verskega zatiranja
V svoji domovini. Dasi je že ]>re-ccj časa, kar je l>ila vzakonjena zaliteva pismenosti, vendar prihaja še vclno presenetljivo, veliko število ljudi, ki jih priseljeniške! -»blasti morajo izključiti radi nc-i pismenosti.	!
(Konec prih njič.)
romne lasulje, ki so spreminjale ? i-loveško glavo v levjo glavo. — Moški so namreč nosili lasulje, ki so jim segale do srede prsi in hrbta in so bile sestavljene iz nešte-vilno kodrov. Poleti so se moški potili v takili lasuljah kakor v par ni kopeli, a so si domišljali, da so iinpozantni in krasni. Take lasti Ije so bile ali iz človeških las, al iz volne, sukanca, prediva. iz — konjske žime ali z kozje dlake. — Najlepša in največja je stala do t soč tolarjev, in nosili so jih via darji. uradniki, umetniki in vsak ki je hotel biti spoštovan gospod Ko so te ogromne lasulje izginil ter so jih nosili le še lakaji in dvor ski kočijaži. so se vrnile kratke lasulje s kito in se držale še med vojno z Napoleonom. Potem so izginile in poslej nosijo le še resnični pleše i male lasulje, ki sr> docela slične pravim kratkim la sem. Te lasulje spreminjajo z let barvo; tako nosi mlajši moški še temno, nato že osivelo, končno sivo ali eelo belo lasuljo. Nosijo jih iz potrebe, da se v pleše ne prehlade. Umetniška griva, ki je bila dolgo modna in lej>a. ako >o bili lasje gosti in negovani, se je ohranila do nedavna v umetniških krogih. Vsak glasbeni, slikarski ali igralski vajenec je dokazoval s svojo grivo, da ljul»i Muze in da služi
Apalonu. Pesniki najslabših ver- NeŠkod^jivO sredstvo zov so nosili najdaljše lase. Vir-	^^ odpravo masti
tuozi in kapelniki so koketirali z	_
dolgimi grivami. A tudi ta moda
• - - -i i_____- Veliko ljudi s« boji navadnih sredstev
je izginila, ker svet ne sodi vec w odpravo teie To Je lsvanrrten na^n.
genialnosti po laseh, ter so redki I*va»reden, k« je ti«to neškodljiv — nw "	.	.	.	posteaja, ntC vet banja. MaimoU Predpta-
eksemplarjl Z dolgimi grivami ne Tablet« tMarmola Prescription Tab-
dandanes le še komični originali J ^ ntrravlJ,en* J 5°'nem	'
o	.glavnim Mar mola Predpisom. HuJSate
stalno In lahko brez slabih uClnkov. Dobite >*.h od svojega lekarnarja ta en dolar tavoJCek ali poijjite svoto naravnost
Streljanje i2 vlaka	!na MBrrn,>l9 Company. 6S4 Garfield BMe .
V nedeljo 4. nov. se je z večer-
iim vlakom vozila nemška lov>:ka Iru/^a iz Štor : roti t rlju ter grele napravila celo kan« nado iz vla-tako da so ? • potniki uprav:-eno zgražali nad prav ncpiiiner-; ni m p -č Litjem Ali je v Jug -.'.a v i ji res vse dovoljeno?
Pobegnil je od vojakov
uartdnilc 40. pcšpolka v Celju Ivj ki je pt neveril ."»000 d> narjev, katere m je prVvo;<l iz jaške Magajne.
Kjf^ je moj brat JOE STROII-SACII ' Zadnji njeii v n !«iv .ii- ; i! ITsT K. :!Oth St.. L ra:n. Ohio. Kdor kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj s> sani javi 5-isti'i Ivanki sedaj onioženi ?Iežnarich. 1141 "WoltYom St.. Chicago, III.	(l-:i—12)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim °rcem naznanjam v.s-ui i r diukom. prijateljem in znancem ?:iom Amerike in v domov.-ni. da je kruta snu t pretrgala nit življenja v najle»>ši dobi moji ljubi "sr;imgi oziroma materi šestih ■ie dragih otročieev
JOSIPINI GOLOF. Umrli jt- p> kratki mučni b -lezni dne 21. n;>v.>nd)ra iu izročili s'»i jo iTiateri xei*.il ii po katol,-škeiu ubreilti L'4. n v. v St, 3Iary Pjt. Ri'iijka je bl!.i doma otl Mimo ;ia D.-lcgsliem. kjer za]>ušč:i v veta in niiiter dva brata n eno s.>-stro. tukaj i>a ene«a brata in dva In atran a
Tem p t :u se najt««plejše zahval jujeat njenemu bratu Antonu Z'.re m bratrancu Albinu Zfu-e te;
tproirani za darovane vence ip za p nn č v tem žah"s'.-iH-ui ča* u. I.epa hvala tmii njenemu Ji.hnu Z.-re in uj-'-
l\je je n.oj in-ijntelj JOHN HAW
TKK (BAVDKK)? Duna j«- njunim blizu Novega mesta. I tihi sva .-J; upa j v Neničiji. Kil« v kaj ve. naj mi poroča, ali pa naj sti sam mu hrat (•ulasi. — John Kužnik, P. O. ^ovi sr»pi-ogi ter Mr. Kordanu, ker Pox
•lf)7, Yukon, Pa. (1-4—12)
" liog in sveti križ l>ožji, Martin, i
to je i>«---to je pa sam hudo-'"11 !»"POonif »vežiin cvetjem, ze- utegnejo ostati
lieel Kaj s, i iia v nedeljo na pre-	in s praporei. Nad pljunka- vz(lržovanjo ali ......._
/	Tlldi	™ ^ rad0Rt\d ko telesno hibo. ki utegne ovirati
» hitro olkrijcm in prekrižam, j	vzkhki, smeh, petje, god-	iz tepa razlo_
bi pcklei.sk« p šast ne imela ^	h godcev, zve** liar- • _ . ..	..J. .
npra\neeno sumi, da brez sredstev za kateri imajo ta-
il: o. pviMv. s™ r „v uu^a,	priseljeniške Oblasti izjklju-
do mene pravice in uioči. (>ii tia	eiter m gitarc. i.nc do ? 1 . J	J
11	, U-	luči' Oirnieni v-enr^ i»w.L-vivi-,l in 'Clle	lmzemcev. ki so hoteli
zmerom l»liz»- gori! Kar sw*o na-	-'^'ijcui ,enec je oMlrjal jc- . .
...	i	i ■!	i prit i v Združene države in so de-
n:*! jemlje m % si lasje na glavi |	1
natiia stoje pokoncu kak
<ll- Vh	me je' ' ga je pre- 'lvn ' Jaiikonfsva se^uratila vTa	irl otr(X>i' ki
kinila Ai.nka in se primaknila k 1 kololMr. čudovito 1cr> jc rai- fla hi	s sebf>J
Zort tovemu. Janezek je pa že spal Plaintel ogenj na vodi! Na gradu zaprisežene izjave (affidavit of md'«g matere na klopi	i in v zdraviliškem {mrku no zaži-. support), s katero se'kdo obvc-
i ■	i 't .ii t Vi i Uui. II tr ^i* ou < u in ^»vj v-4»- ~
a glavi !'- -«-	1	_
i iirvi-« ,.,tt » - i„	- • i	portirale 108 inozemcev, ki so se
[ur sol- Jio.ga \ista čolnov .se je jela p>- '
j mikati ob bregu naokoli Tudi mi-' f nahajali v Zdrilžeilih drža-vah
"Strah Naj te le lx>, s«j je bilo mene tudi, kaj bi tajil! — Oni je
-rali umetna sobica bi zv»*zde. Otok zuje skrbeti za njihovo vzdržava in i»l jezera je seiiilo v benga- nje, so skoraj gotovi, da bod > iz-oa tiho luzol navkreber. č«*pra*	v valove je padal dež ključeni radi tega razloga. Udo-
naju še ni mogel videti. Gledal je P^nih isker.	jva, prihajajoča k daljnemu so-
p;i /|. tako grdo ill hudobno izpod j ^astonJ ul°Je iskaJe Olgo. sodniku, ali mati ali stara mati, zelenega klobuka kakor saut hu- °rv,,i	gLasne množice sem prihajajoča k sinu, ki nima sred-
di. ' Pa ni bil."	bridko čutil osamela t iu gerjupo j stev za njeno vzdrževanje, utegne
Kdo jkiT " je vprašala Minka >a!osf-	| jo tudi biti zključene kot "L. P.
lila. *no.	l>ozno ugasnile luči in («." Splošnega pra\-ila za to n\
•Kdor Kdo neki' Lovec. Pa kaj' »tdmili glasovi na jezeriL Oddaleč kajti vse to je 0avLsno od posamez-ie lov-x- - p-»a je imel s seboj,I."-' Vnašal vetrn- ub.mke por^oč-' ega sluC.aja. na pr ^ dveh pr;.
! Neutegonia sva \-rg4agamsa! m -H valčka. Noe je Inla tilia, f seljenceVf ki imata lsto telesno hi-med hosto pa pokmzaU počete, j	h,ni ^	m™,bo. eden utegne biti pripuščen.
Sliš ne — tako hitro nisva sc ni-,'0^5-	i drugi pa izključen. Pri določeva-
koli letela, kakor to jutro zraveti ' Upu je bdo je dejal doktor nju ^ priseljenec ada v A-T. rk-'bokega prepada pa po	Aak*ar. ko sva se vra-cala domov.
,sto "L. P. C.", priseljeniške obla-liled Uez takeg, umetnega okraji sti ^tevajo med drugim nje-
ra. Pt ii-oflna lepota se ne da in ne!Sov	m da h Je zmozen
da nrekositi! - Že veekrat mi iejvrševati ga. Število oseb tukaj ali
ki je bila, lahko rečem, oija ka:|"AH mnogo bolje rai ugaja kor ta kh*p! Joža se je boJj poti-homa, pa zelo grdo pridušal —
Bog mu »»dpusfi! — mene je pa	_ ,	.
!::ir mrzlo oblivalo, lludika, to im-!'"!^ na nrislih, kako bi Turgenjevjv starem kraju, ki so mačkiue «->lze. kaj niisUto* Xo, ali pa Tolstoj opisal velekraaoto jnzaslužka, lovec uaju je na srečo zagledal še slovenskih smernikov in planin?(najde stalno \-poslenje, znesek de-
Kako bi jo Ueethove« prelil v narja. ki ga ima pri sebi, itd. Tre-
le. ko sva jo že dokaj daleč od njega /avi!a po ovinku. 4iStojta, stojta!** vpaje pusti dedec za nama. Mvt> pa brž, brž po drugi strani za skalami in za drevjem malo navkreber pa — smuk! na hrast kAkor j Were a. Kmaiu pri-teot zelence » p«oin za nama in irleda. nn vse kraje. *4 Martin, Martin, zdajle bo pa huda!" «i mi
ki so odvisne od zmožnost, da
glasbo V
Zlata lur.a je veličastno priplula nad zaspan** oblake in svečano po-
ba znati, da, ako je ameriški konzul v starem kraju smatral "Affidavit" zadostnim za vizum, ni s
svetila na slovesni cilinder gospo- tem Se rečeno, da se bodo prise-da svetnika Oviia, ki je slonel pri | ljeniške oblasti v Združenih dr-ograjt ob jeseni.	J---
"Zakaj pa tako sami?" je vprašat doktor. ".Ali občudujete Rusatke, lepe povodne gaspddie-
slim.jT* šmarnih tolarjev bi dal, ne. Iri se ob mesečini rade kopljejo če bi bil zdaj doma! Kako <ni de-j m si češejo dolge zelene lase?" la srce! Ka; bo, če naju začuti j Svetnik pa je ponujal z glavo ponj« mrha! Kaj nanaa je vaoga in odgovoril modro: "Dobro, da treba .. " Takrat senn ob- Ple j^ko jezoro t^iko lej>o okrog-da ne poj- J lo! Ld^pa se ne moreš izgubiti, pa
bodi še t.tko... tako zidane volje, Toda, »lavna gospoda — nekaj novega ! Heywoodova hči, one, twta Miss Mav ?.li Molly jo je popihala C mladim Dunajčanom Obema že lim srečno pot, vama in sebi pa lahko nor,i*'
Sanje - rešitelj življenja.
Madžarsko časopisje poroča o nastopnem slučaju, ki daje mnogo prilike za razmišljanje vsem o-nim. ki verujejo v telepatijo. — Občinski uradnik v Nagvvaradu Oto Bereezkv je pred kratkim pri oovedoval svojim prijateljem, da je imel grozne sanje. Nekdo mu v sanjah sporoči, da bo umrl dne 30. septembra ob dveh ponoči. Tc sanje so uradnika silno preplašile. Pripravil je vse potrebno, kakor da bi te sanje v resnici pomenile smrtno obsodbo. Dne 29. septembra se je. s solzami v očeh poslovil od svojih tovarišev v uradu. Svoje rodbine pa o mučnih sanjah ni obvestil. O polnoči je legel k počitku. a bil jc tako razburjen, da ii mogel zaspati. Pričel je v postelji čitati. Toda misel na to. da bo moral čez dve uri umreti, ga e tako mučila, da je pričel nemirno tavati po sobi gori in doli. — Kar naenkrat se je ustavil pred neko sliko, ki je že nad eno leto visela nad njegovo posteljo. Uprl je v sliko tako oster pogled, kakor da jo vidi prvič v svojem življenju. Nato je zopet legel v posteljo. Kar začuje na hodniku korake. Misleč, da prihajajo tatovi, eže po revolverju .in plane pokonci. Toda bilo ni nikogar. Ko se je vrnil v sobo, je na svoje veliko začudenje opazil, da je slika, ki jo je poprej tako dolgo opazoval, padla z zida na posteljo ter jo pokrila z drobci stekla. Sanjska napoved smrti mu je torej otela življenje. Če ne bi slišal onih zagonetnih korakov in odšel na hodnik bi ga slika radi svoje velike teže gotovo ubila.
(Bilje iflfcft&ljit.j
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
7 Jugoslaviji — ■e bon Izplačati dolarja le potni kom t Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega pot aega Usta tn oe več kot protlvred Doat od 3.000. — frankov, to Je pri Mililo $200.-— ta enega potnika.
V alnčajtz, da naslovljenec ni ia-plaCllo dolarjev nebi mogel predlo-fiti potrjenega potnega Usta, dobi podil jat il j lahko dolarje nasaj aU nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek t dinarjih.
Nadalje k nam zdi umestno pripomnit*, da nikakor ne moremo pri-;oročaU pofiljatl Seka v J ngoala vilo.
Sploino mnenje vlada, da ae čeki. ki m glasa na dolarje, tndl v dolar jib ispueajo, kar pa ni res, ker, kot Sa zgoraj omenjeno, Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pofiiijajo mnogi navadne ■merfflas čeke ▼ domovino. Ti pm nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker »o banke oddaljene ln izplačajo take Čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe lz Amerika potrdilo, da ao jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deiell ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinar jib. kota« m jim izplačajo na zadnji polt* bres nepriltk.
Tndl n nabavo potnega Usta (poaa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, no mora potnik dvigniti dolarjev.
roike za ram listine in potni Ust aa pa lahko plača tndl z dinarji
V Italiji ia
Prav vsakdo—
kdor kaj ilče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupaje: kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v " Olat Naroda".
s> nr<!i tak" <>d d.-.leč in se ude-bsž:i; poirreba Sična hvala tudi v sol u prijateljem ii znancem v okolici. I:i .ste mi liili v pomoč v žalostnih urah in ran j ko spremili < zadnje mu počitku.
T< b;_ draga, nepczabljena s<'-pr	i-^r i. kl:čemo: Poeivaj
v miru naj ti bo lahka ameriška gnu.la'.
Žalujoči o<?tali:
Anthony Golof, siprog. Tcny, William in Frank, sinovi. Jo'-ephir.c, Marv in Molly, hčere.
Tony Zore. brat.
Albin in -John Zore. bratranca.
•guar
ABOD*"
Cerkveni rop v Braslovčah.
V noči na 4. novembra «o neznani hudodelci odnesli ;z žtrone eer-kv* v^Br».«dovčali veliko duhovno srajco, 2 oltarne prta, 3 zagrinja-la pri ^povednicall in nekaj drobiža Iz nabiralnika.
ao veljavne poraem drag« fas odred* bo ter ltbtff izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska Ce jo pa namenjen denar lo aa potovanje, je na nakaznici ocnačitl vidno: Is-piačati la. oko naslovnik potnja
Valod narajčnjoCPi ztroikov ■ so mocall odločiti psov i oditi pristojbino sa dolarska ispisWla kakor sledi: Za lsplaOla do 928. rsčona-mo po 79 centov; od S28. naprej po t«, to Jo po S oaata od
FKANK SAKSCR STATE BANK RtvTatfcCto
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal JSpibal J akob Alesovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani 61.00
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, <m» 263 strani.	TI
Pribajač. Spisal Dr. Fr. Deteia.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn aiika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	M
Juan Miseria. Spisal P. L Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povesi Vsebuje 170 strani,	M
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani.	.M
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe elovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr* ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih Vsebuje 149 strani,	.41
Malo življenje. Spisal D. Fr. Deteia.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	JI
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu rmana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom Vaebuje 144 strani	M
JernaČ Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti ia ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na Seln jim kmečki kralj Matija Qubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-fto umirali mnčeniške smrti
Vsebuje 878 strani,	.TI
PO&TNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CortlandtSL, Wew York

O I. AS NARODA, 1. DEC. 1923
POVEST
Spisal JEAN RAMZAU.
SsMQi
Za "Glas Naroda" priredil J. T.	^
l-t	(Nadaljevanje.)
I>\a meseca pozneje je izvedela, da Jernej ze dva meseca nori. Sla je k Bru&kalovi družini ter izrekla svoje sožalje.
Ko je izvedela, da so poslal Jerneja v opazovalnicp, se je glo bcko oddahnila.
O Jerneju niso do'.ti govorili. Ponavadi ljudje najrajši molče
ee imajo črno ovco v družini.
Mrzla kopel ni Crprijanu čisto nič škodiJa. Z Marijo sta bili vsak dan skupaj ter delala izlete v okolico.
Ciprijan Bruskal se je je bil kmalo preko ušes zaljubil vanjo Bila je lepa, element na. uljudna in prijazna.
Tudi .Mariji je Ciprijaji ugajal, toda nikdar ne tako kot ji jt ugajal pred tremi leti. Tisti kodrasti fant na travniku.
Nekoč j«* vprašala : — Tako ljubki «te bili takrat. Ali se » spomnite tam na kolovozu pod debelim hrastom?
—	Seveda, seveda. — je odgovarjal Ciprijan v zadregi, v glav« mu ] a ni šlo, kaj se je bilo pripetilo na senenem vozu pod debelin hrastom.
Ko sta nekega večera korakala ob reki, ga je nenadoma vpra
»iala :
—	Kam .ste djali moj žepni robec?
—	Kakšen žepni robec? Ali ste ga izgubili? Kdaj ste ga iz gubili ? H ,.. I . H
—	Oh. vi pa res vsako reč pozabite. Ob slovesu sem vam ven «lar j »odari la žepni robec, katerega sem pozabila na vozu.
—	Toda, kdaj!
—	In vi še vprašujete kdaj? Pred tremi leti vendar na trav niku. Ni lepo, da kaj takepa pozabite, JSaj sem vam vendar naro « ; a. da jra dobro shranite, da boste vendno mislili name.
—	Mene ni treba opozarjati, gospodična Marija. Jaz brez vsa kejra opozorila vedno mislil na vas.
O žepnem robcu pa ni vedel ničesar. Njena namigavanja so s-mu zdela izredno čudna.
Jaz sem napravila iz senenih bilk, ki so se držale mojih lat malo blar'nieo. To mi je najljubši spomin.
—	Res!
—	Da. pokazala vam bom. Jaz >;e vse^a tako dobro spominjair vi pa vse pozahite. To pa res ni kpo.
Kot blisk je šinila Ciprijanu rtrašna misel v glavo. Aii ni to vs k upaj [v.mota Kaj. če je dala mojemu bratu robec in se ž njir poplavljala na senenem vozu? Tedaj sta si bila z bratom popolne ma podobna.
Ca, je potekal. Ljubezen me 1 Marijo in Ciprijanom je vedn bolj naraščala.
Obe družini sta že za reel i govoriti o poroki.
Približal se je mesec oktober. Ciprijan je dosege! enoindvajset leto ter je moral zadostiti vojaški dolžnosti.
Potrdili so ga bili k 24. artilerijskemu polku v Tarbes. Tud go*pa Kolomer se je začela pripravljati na odhod.
Bordeaux, 23- novembra.
Moja rlraga mati!
(V bi bil danes doma. bi šel pogledat na okno poti strehe h j t; se kak cvet. To sem napravil vsako leto in za vas god sen vi*ra podari! šopek rož.
To leto vam bo pa druga roka izročila rože. Draga mati, nika ne pozabite svojega Jerneja, ki vam želi vse najboljše za vas god
Krog hiše, v kateri sem sedaj že tri mesece, je vrt, na vrtu j pr p<.!no visokih dreves. Rož pa že zdavnaj ni več. To, kar var prilagam v pismu, je topolov li-t"e, katerega je včeraj veter zane *el skozi moje okno.
Vprašali ste me, draga mati. kako je tukaj. Odgovoril van bom kot najboljše vem Ln znam.
Hiša je zelo velika in zelo stara. Podgan je več kot j^h je v na »i kašči. Na postajo ni daleč in vsi vlaki iz Bav o ime morajo tod mi mo. Kadarkoli vidim vlak, sem ve-el. Prihajajo namreč iz tiste sme ri, kjer se nahaja moj. dom.
Dvorišče je obdano z visokim zidom. V zidu je dvoje vrat skozi velika vrata j pripeljejo na vozu težko bolne .skozi mala vrat; pr:peljejo druge.
Iz tega razvidite. mati. da o vsem čisto mirno razpravljam i« pi'em. Prosim vas. draga mati. nikar se ne bojte zame-
Med vratini v zidu in glavnimi vratrni poslopja je mala koliba v kateri je stražnik. Ima dvoj* močnih pesti in zlate porte na klo buku. In težke pesti imajo tudi vsi drugi uslužbenci. Jaz jih sieet nUem preiskusil na svoji koži. O tem ste lahko prepričani, dra ga mati.
Moj stric. ilr. Pruska!, je dober prijatelj ravnatelja ter mu m< je toplo priporočil. Najbrže ne verujejo posebno dosti v mojo blaz nost in so jako uljudui z menoj.
Ljudje, katere vodijo sem. nUo dobre volje. Kmalo spoznajo kam -o jih pripeljali. In potem za-*-no protestirati, kričati in se upi rati. V takem slučaju jih uslužbenci toliko časa pretepajo, da e« umirijo. To se ponavadi zelo kmalu zgodi. Sele potem jih lahkr obiskujejo sorodniki. Norci so tako pohlevni kot ovčice. Jatz niseir b:> *e n kdar tepen. Ker sem napram vsakemu ulj ud en, me imajr radi. Včasih me za^tran lepšega polivajo z mrzlo vodo, kar pa n posebno prijetno. Po vrtu se lahko izprehajam. koliko hočem. Tud' v čitalnico crretu lahko. Citam jako dosti, in ker imam dovolj časa. se uč;m na pamet tisto, kar mi najbolj ugaja.
Pa tudi pi&em dosti. Tako sem se izvežbal. da ne delam v pisavi nobenih napak-
t'pam. da boste pokazali to pismo gospodu učitelju, in videl" boste, da ne bo našel v njem nobene napake.
Pa št' nekaj pomislite — angleški s'e učim. V tej hiši je nek: star Anglež, ki je strašno žalosten. On zna le malo Trancoski, jaz pa ni^em znal nobene angleške besedice. Pa sem mu pokazal to ir ono ter mu povedal, kako se imenuje po francoski. On mi je pa povedal angleški izraz. Sedaj pa že lahko čitam kako stvar v angle ski knjigi.
Včasih imamo tudi kako veselico z gledališko igro. In ljndj« se tako namaškarajo. da je res smešno.
Kako je pa kaj doma? Ali ste Še po<spravili s polja? Ali je oe* že začel obrezavato trte? Ali je bilo na zaplaakem travniku dost? sena ? Pišite mi o vsem. draga mati in me obižeite. ee morete. Nikar se ne bojte. Železnica ne vozi do sem skozi noben predor. Most je
Pošljite svoja božična denarna darila potom
BRZOJAVNEGA PISMA
Stroški tegm pisma znašajo samo —
$1
a tako nakasana izplačila so izvršena v domovini' v teku enega tedna.
Naša postrežba je brza in zanesljiva, a cene zmerne.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y. -: GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
ROYAL MAILI^
Pootolattena parobrodna Ma o4 jugoslovanska vlad«
Neposredna služba. med
New Yorkom in Hamburgom j Cherbourgom in Southamptonom' j ••OHIO"	"OECA"
! "OKDUMA"	*-ORBITA"
j TI parnlkl ao v vseh ostrih novi in moderni. Priljubljeni so prekooleanskiip , potnikom ter so slavni vsled svojih" prl-; vlačnih naprav, Izborne službe. Id kar Je . naJvainejSe vsled udobnosti.
rijudnl strežniki nosijo na bel« počrnjene raise dobre, okusne ln zadostne
ol«ede. Posebna pozornost j« posvečena
1 ženskam ln otrokom.
I Za podrobnosti vpraftajte agenta ▼ va-;	mestu ali na pri:
ROYAL HAIL STEAM PACKET COMPANY
2« BROADWAY	NEW YORK. N. Y.
I dft ob zelezn^ei v Zagreb. T>olžina voda <-h! I.jubljane do Zagreba
I	153 in j>ol kilometrov. Ob-
j
i «'nem je bil vod 22S podaljšan od
i	mo^ta do 5£apreba. Ta
i
j v<"mI je šel divslej samo od Ljubljane do Zidanega mosta, na ZLda-; nem moitn pa je bil zvezan z vo-i dom 4001. ki se je rabil za brzo-jj:»v in za reU-fon hkrati. Odslej <e rabi ta vod sumo za telefon in l.ie dobil številko 36;>9.
Kretanje parnikov - Shipping News
^SSSt amfk
faBBr
PREHLAD
MEHURJA
MOŠKI' Zsičitits s« ! Prati nal«s*ajw

N»bsvite si naibalj&o raMiti
PBEPREv-BA MOsKE. Velika tubs 35c. Kit U's) I1
VibkuHIŠ^
Ssn-Y-K.it Dept: B 92 BesVman St.. New York PiSIte za okrožnico.
Pripis: — To pismo pošiljam s pomočjo nekega posredovalca. Če bi ga videli v pisarni, bi ga najbrže ne dali naprej. Pismo je >ddal na poŠto prijatelj tistega angleškega gospoda. Pozdrav!
(Dalje prihodnjič.)
Nove telefonske zveze.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
*' PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za itiri moške glasove D redil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebu • je 103 najboljših in najnovejši) pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00.
Novorojenček v peči.
Obdukcija trupele^, katero je hn-čfna je bila prometu nova; zvršil S. novembra ljubljanski dire-ktna teletonsd^a zveza Ljublja- \ iiwlni zdravnik dr. Leo Trauner na-Beograd. V področju ljub!jaai- \ »b asistenci polieijnk^ga zdtavni- s\lQ poštne direkcije gre novi vod:	"GLAS NABODA"
:a dr. A\-rammiea in v pristno- preko Oroswplje?.i, Trebnjega m 82 Cortlandt St., New York. N. Y ;ti ptdiefljskih organov, je dogna-	fJa:i^ na Sevnico in od on
Ia, da je b:!o dete ž vo rojeno in zadušeno. Otrok je bil rojen po- • oobioma normalno in je imel vse S P'»?roj? za življenje. Kako in na caksen način je bil zadušen, se ne j .*e, ker se niso na tmpelau poznali .likal.i znaki nasiHja. Možno je, da je zločinska mati Roza Blasko za-lušiU otroka z blazino s tem, da nu je isto tiščala na usta toliko •asa, dokler ni onemel, izključeno >a tudi nI, da je tudi še ždvevega )'»timila v ogenj. Je to eden naj-»oli becjtijalnili detoinorov, ki jib •eleži kriminalna kronika
Ellis, ki je hotel postati kralj.
(Nadaljevanje strani.) riko. Ta mož je bil^Kent Loomis. nrat Franka Loomisa, pomožnega lržavnega tajnika za časa predsednika Roosevelta. Ellis se je po-ludil kot vodnik in spremljevalec Loomisa, ker je poznal Afriko, posebno Abesinijo, in njegova ponudba je bila sprejeta.
Tekom zadnje noei potovanja v Plymouth je Kent Loomis izgini] n to je povzročilo pravcato med-larodno senzacijo. Več dni pozneje je vrglo morje njegovo trupi« ia francosko obal- Črepinja je bila preluknjana od krogle. Ellvs je vzel pogodbo ter odpotoval na->rrj v Abesinijo.
Dosti se je špekuliralo glede ikrivnosti. zvezane s smrtjo Lo-■misa. in marsikateri je označil ^llisa kot povzročitelja tragedije. Takrat se je splošno izvedelo za ^Ul:sove ambicije, za njegovo pri-:ateljstvo z abesinskim kraljem m njegovo željo, da postane kralj, ^mnevalo se je. da je umoril -vojega \-išjega. Loomisa. da lahko nastopi pred Menelikom kot varuh kraljeve pogodbe z amc iško vlado. Ellis se je vrnil iz Afrike z zbir-'co levov in op:c, kot dar Meneli ka za predsednika Boosevelta. — Oblastim v Washingtonu je pojasnil skrivnost glede Loomisa. Državni department je nato izdal formalno ugotovilo, v katerem je popolnoma razbremenil EUisa.
Od onega časa naprej so pričele polagoma izginjati ambicije Ellisa glede Abesinije. Pričel je * svojimi jtustolovstvi na dragih poljih.
i Sedaj pa je mrtev, in i njegov«, pa samo eden. Torej obiščite me. draga mati. S svojim-obiskom bo- smrtjo je zadeljnčena ena najbolj ste jako razveselili vam vdanega tina	zanimivih icarijer modernega ča-
Jerneja Bruskal. j ga. —
Izšel je
"Slovansko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Izšla je nova izdaja
'PESMARI6A GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
L N& dan: 2. ree oženil bi 3. Kazen; 4. Kmečka !<•-■em; 5. Vasovalec: 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hiSicl; 8. PmSnJa; 0.* Dan slovanski; 10. Tibi reter od morja; 11. Še ena: 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnčlcc; 14. Lahko noC; 15. iVkU^a mila; 1«. Slanca: 17. Vabilo; 18. Pastirček: 19. Rožmarin; 20. CVrkvtca: 21. Prošnja; 22. Imel *em ljubi dve; 23. Danici: 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro*a. 27. Hercerovaka: 28. IJnhezen in pomlad ; *J». Kožica i sla valj; 30. VaSa srexda; 3L Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te pra*al; 34. lt«)že pravde; 35. Na rrobih: 36. Nad zvezdami: 37. Vabilo: 3S. Uslifii nas; 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska semlja; 42. Barčica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Pol r kali na okno; 46. Glaa Grobo* vu: 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad redečih rož: 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa na5a domovina ; 53. V i čred se povrne; 54. \ inska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica: 57. Oj. *e mlinar; 58. Pojdam v rate; 3«. Siovenac. Srh. Hrvat; 60. NaSa zvezda: 61. V slovo; 82. Ia-gnhljeoi cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako tunlra pravični ; 65. Naprej: 66. Kje dom je moj. 67. Hey Sloven L 71. Do-movini; 72. Kokoška; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Dtunovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi: 70. Zrinsko. Frankopanka; 80. Sto čntiS. srbine tnfni?: Ki. Pobmtimija: 82. Pomlad ia jesen; 84. V tihi noči- 85. Milica: H6. Njoj; 87. Njejpi ni; 88. Pod okuota: S9. prva ljnliezen; pn. Ijhko noč; 91. Pri okna wa m^lče slonela: 92. Strnnam: 91. S'ovo; 94; Strunam; 96. Pro-
5.	dtccmbra:
Pres. Folk. Cherbourg. Bremen; Pre® Arthur. Bremen; Bremen. Bremen; Colombo, Genoa.
6.	decembra:
Thuringla. Hamburg; Mlnnekahda. Cherbourg, Hamburg-
7.	decembra:
America, Genoa.
8.	decembra:
Aquitania. Cherbourg; Sierra Ven tana. Bremen; Rotterdam, Boulogne.
It. decembra: Suffren. Mavra.
12.	decembra:
Paris. Havre: Pittsburgh, Cherbourg, Hamburg; Pre«. Adams. Cherbourg: luenchen. Bremen: Lapland, Cherbourg; .?onte Rosso, Genoa.
13.	decembra:
Oeorge Washington. Cherbourg. Rre-nen; llansa. Hamburg.
14.	decembra: Andania. Cherbourg.
15. decembra:
Majestic, Cherbourg; DerfHinger, Bra-men.
19.	decembra:
Pres. Monroe. Cherbourg; Orbita, Cher* bourg. Hamburg; Veendam. Boulogne.
20.	decembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 22. decembra:
Berengaria. Cherbourg: America. Cher.
bourg. Bremen; Albania, Cherbourg; Seld-Itti, Bremen.
26. decembra:
Chicago, Havre: Prea. Van Furen, Cherbourg; Canonic, Cherbourg. Hamburg.
i27. decembra:
U'e»tpijalia. Hamburg: Torek. Bremen.
• 28. decembra:
j Martha Washington, Trat.
■29. decembra:
La Savoie. Havre; Pre« Harding. Ch'.-r-Ihourg, Bremen; New Amsterdam. Bou-I toirne.
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove ■ progo
Canadian Pacific
Cherbourg Southampton
.Neposredna služba
HAMBURG
Glasgow
Antwerp Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavije, ali ako želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi, obrnit« s* na CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVRCP3 - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalna agent«, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se na-hajajo v vsakem večjem mestu.
Canadian Pacific Steamships
[DSUWCHilNF
Edino direktno »pomladno oaplutje
Otv< r tvena vožnja zoaneba MARTHA WASHINGTON — 29. dec. PRESIDENTS WILSON — 16. Jan. v Dubrovnik aii Trst.
Že1exnin* v rotu.nj>j«>t rroern*. Nobenih vi-ze>ev. Voraiaite pri bližnjem sgentu a!i pri PHELPS BROS. & CO- 2 W«l St- N. Y.
ŽENITNA PONUDBA.
Priletni vdovec l>rez otr<»k s premoženjem »e ž«*li seznaniti s Slovenko brez otrok od 40 do ."»" t staro. PLšite n;> ta naslov: .John Žankar. 2^56 Franklin Aveaiue, X. W.. Cleveland, Ohio.
Ctx 28—11.	—11!
.a!
RAVNOKAR JE IZŠLA
UUVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIG*
Najnovejša ilustrovana izdaja.
Vsebnje 308 stranL fi^* Cen* s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
KDOR je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen o potnih liBtili. prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vfeled naše dolgoletne izlcufinje. Vam bodo gotovo v korist; tudi prif»oročamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso amerlfikl državljani, morejo potovati v stari kraj Da obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom fcestlh mesecev in so pripuSČeni brea vsake neprillke v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieli dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
pi&t za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6428
uov-ih priselje-.eev.
Za potne stroške Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi ▼ dolarjih.
Frank Sakser State Bank
81 Cortlandt Street New York Glavno zastopstva Jadranska banka.
kOVKimi« IN *OtA| NAMOD*1
DR. LORENZ
642 Pom At®-,
ini
IPlClMkltT MiKIM Meja »Hn Je BdbaMjsaJe
le aeravtm mmš a tat tar imam skušnja v