Steo. 4
ne no Hm!
Po gostilnah, zlasti tam, kjer so bila svoj čas poglavitna taborišča za liberalno agitacijo, se še vedno delajo poizkusi za liberalno politiko. Saj vsi vemo, kako to gre. Mimogrede se vrže kaka beseda proti naši stranki, zlasti pa proti našim poslancem, in če se je kdo prime, in začne povpraševati, mu brž začne deliti liberalni krčmar ali kak njegov pristaš svoje dro-bivce, ki jih je zajel v kakem liberalnem listu. Na. poglej, kaj so naredili poslanci; mejo so odprli, nov davek hočejo naložiti lia kmeta, samo za duhovske plače se
brigajo--«. V tem dulii^pade beseda
za besedo in v ljudeh, ki malo bero, ki ne poznajo razmer, se rodi najprej dvom, potem sum in nazadnje nasprotstvo.
Ne bojimo se sicer, da bi taki, kateri se dajo na tako neumen način voditi od liberalcev za nos, dosegli večino v našem ljudstvu. Skoda se nam jih pa vendarle zdi in zato moramo skrbeti, da se jim od-pro oči, in da izpregledajo, kako se brezvestni sleparji igrajo ž njimi. Zato pa pravimo: Politike se je treba učiti in gostilniški prostori n'so za šolo pripravni. Razgovor o politiških stvareh spada v društva. V tem oziru je treba resnega dela. Vsako nedeljo, če ni kake druge važne stvari — predavanja ali predstave — bi moralo vsako izobraževalno društvo imeti svoj politiški razgovor o dogodkih, ki so se zgodili od Zadnjega razgovora na domači zemlji, v državi in po svetu. Časopisi prinašajo novice; tak razgovor mora te novice spraviti v pregleden red in preiskati njihov pomen. Politiške časopise umevati in jih s pridom prebirati ne zna vsak; mnogo jiii je pa, ki nimajo časa in priložnosti, da bi jih sploh brali. Vsi ti potrebujejo izobrazbe in poduka. Tisti, kateri bodo prej v društvu v prijateljskem
UUoMJanL m 28. januarja 19C9
razgovoru politiške dogodke spoznali, bo-bo potem povsod, tudi v gostilni znali ne samo poslušati kakega liberalnega hlasta-ča, marveč mu bodo tudi pošteno vrnili njegove psovke, ovrgli očitanja in sumni-čenja, razkrili laži in zavijanja.
Zdaj imamo na Kranjskem miru in časa za tako izobraževalno delo, ker nam ni treba misliti na bližnje politiške boje. Kar bomo izpeljali v kranjski deželi, se bo kmalu razširilo tudi med sosedi in imeli bomo ne samo ogromno večino volivcev na svoji strani, marveč res močno, nepremagljivo, zvesto strankarsko armado, ki se zna biti, ki pa zna tudi poslušati in vzdrževati svojo edinost.
Ne pride nam niti na misel, da bi svobodne sodbe svojih pristašev obsojali. V naši stranki mora biti priložnost vsakemu povedati svojo misel, toda prepričan mora biti vsak, da se nazadnje mora manjšina udati večini, in ko jc enkrat kaka reč sklenjena, mora iti za njo v ogenj tudi t;-sti, kateri je bil prej nasproten. Drugače ni nobeno politiško dek) mogoče. Poglavitna reč je namreč zaupanje v stranko in s tem tudi zaupanje v tiste osebe, katere je stranka postavila, da jo vodijo. Kdor pove svojo misel in s kako stvarjo v stranki ni zadovoljen, zraven pa ima samo ta namen, da bi bila stranka močna in edina, tak je vse časti vreden, četudi zine kako trdo besedo. Mož je, ki zasluži spoštovanje.
Ce pa kdo širi nezaupanje proti stranki in njenim voditeljem, zlasti poslancem, če v enomer zabavlja in napada, in pri vsaki reči podtika slabe namene, tak ni naš, tak je naš sovražnik iu s takim moramo tudi tako delati, kakor se dela s sovražnikom. Liberalci dobro vedo, da so zdaj na tleh; mirujejo pa seveda ne. Lotili so se- tiste reči, ki od nje edino upajo, da more nekoliko jim pomagati zopet na
leto XXII
konja, namreč sejati nezaupanje do naših poslancev. Vsega, kar so naredili dobrega, seveda nečejo nič videti; seveda ne-čejo tudi prav nič priznati, da naši poslanci niso vsegainogočni, in da ne morejo vsega; vsaki reči, katero store, podtikajo najslabše namene in vsako stvar obračajo na slabo. Oni delajo prav za svoje namene. Toda kaj naj rečemo človeku, ki ni njihov pristaš, ki je pa tako neumen, da ne izpregleda. kam merijo, in jim kot mlad cajzeljc sede na lim? Hvala Bogu, •ii jih mnogo med nami, ki bi spadali v to vrsto. Toda naša dolžnost je opozoriti na vsako tudi majhno nevarnost, ker se mo--a ogenj gasiti, ko se prične, če ne je prepozno.
Veselilo nas bo, če bomo mogli v »Domoljubu« iz raznih krajev priobčiti poročila, kako gre s politiško izobrazbo po društvih. Zgledi mičejo in brez dvojbe je treba samo krepko začeti, pa pojde.
Uejlnlk »Kmečkih zvez".
Vseslovenski kmečko-stanovski shod
se bo vršil v nedeljo, 31. t. m., ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«, vhod s Frančiškanskih ulic. Shod se prične točno ob 9. uri. Udeleženci morajo prinesti izpolnjene vstopnice seboj. Reditelji bodo vstopnice pri vhodu pobrali, da se bo seštelo število udeležencev. Brez vstopnice pristop na shod ni dovoljen. — ■>Kmečke zveze« so skoro vse prijavile svojo udeležbo.
POZOR! Ob sklepu lista je prišlo važno poročilo z Dunaja, ki ga prinašamo zadaj. Važna sprememba glede shoda!
»Kmečka zveza« za Kranj je zborovala 18. t. m. v Kranju. Poročal je državni
poslanec gospod Fr. Demšar o starostnem zavarovanju.	.
»Kmečka zveza« za Kamnik je imela 17. t. m. shod v Komendi. Govoril je državni in deželni poslanec g. dr. Krek o starostnem zavarovanju.
»Kmečka zveza« za ljubljansko okolico je v svoji zadnji seji 18. t. m. vložila na vojno ministrstvo resolucijo zaradi smodniškega skladišča in tozadevnih od-ločeb na ljubljanskem polju, ki so prizadetim posestnikom v škodo. Dr. Šusteršič je v tej zadevi že posredoval pri vojnem ministru. Načelnik »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico poslanec Miha Dimnik je vložil tudi interpelacijo na deželnega predsednika zaradi izlivanja mleka v Ljubljanico. Radovedni smo na Salomonovo razsodbo v tej zadevi.
»Kmečka zveza« za goriško okolico jc imela svojo odborovo sejo v nedeljo, dne 24. t. m. Obravnavalo se je o vse-kinečkem shodu v Ljubljani, ki se ga »K. Z.« udeleži po več odbornikih. Razpravljalo se je tudi o političnem položaju v deželi.
Tolminska »Kmečka zveza« je imela posvetovanje 24. t. m. v zadevi vsekmeč-kega shoda v Ljubljani. Nekaj mož se udeleži tega važnega shoda.
Ajdovska »Kmečka zveza« je na zadnjem občnem zboru sklenila, udeležiti se po zastopnikih vsektnečkega shoda v Ljubljani.
»Kmečka zveza« v Šmartnem pri Litiji je priredila dne 10. januarja društveni shod, na katerem je govoril dr. Krek o socialnem zavarovanju. Udeležba je bila ogromna. Pri taki množici je bilo torej razumljivo, da so bili navzoči nekateri, katerim zavarovanje ni hotelo dopasti — in so hoteli govornika motiti; pa niso na pravega zadeli. Gospod poslanec je vztrajno razlagal postavo, in vsi, ki so ga pazno poslušali, so se prepričali, da je zavarovanje. ako se ozira na kmetske potrebe, res neobhodno potrebno; seveda je treba postavo tako urediti, da bo odgovarjala kmetovi koristi. Ta nezadovoljnost nekaterih na shodu je silno razveselila tukajšnjega učitelja, ki je pri seji odbora kmetijske podružnice prerokoval naši stranki pogin. Toda ne boš, Mihec! Pametni kmetje vedo, da Slovenska Ljudska Stranka kmeta še nikoli ni na led speljala in ga ne bo, zato bodo tudi odslej stali trdni v njenih vrstah. Omah-Ijivce pa prepuščamo radi liberalnim razvalinam.
»Kmečka zveza« za postojinski okraj
priredi na svečnico popoldne ob pol štirih shod v posojilniški hiši. Državni in deželni poslanec dr. Žitnik bo govoril o starostnem zavarovanju, deželni poslanec Ravnikar pa o delovanju deželnega zbora. Možje, pridite v obilnem številu!
Namen In način vseslov. kmečko-stanovskega shoda 31. t. m. v Ljubljani. Ker stojimo pred otvoritvijo velevažnega, vseslovenskega kmečkostanovskega shoda, zato je neobhodno potrebno, da spregovorimo nekaj besedi še pred shodom o tem pomembnem zborovanju. Kakšen namen, kakšen cilj ima ta shod? Kmečkosta-
novski shod ima v prvi vrsti namen, da se snidemo Slovenci iz vseli slovenski krajev v svrho tesnejšega zbhzanja m združenja, da se od blizu spoznamo m drug drugemu potožimo svoje nadloge m težave. Shod je v prvi vrsti poučnega, organizatoričnega značaja. Prišli bodo kmetje iz vseh slovenskih pokrajin: iz tužne Koroške, iz zelene Štajerske, iz solnčne Goriške, iz kršne Istre in od obal Jadranskega morja. Zakaj pridemo skupaj, čemu tako dolgo pot in v takem mrazu? Zato, ker nas vest sama žene v osrčje zemlje, k ognjišču, kjer se iznova ogrejemo, navdušimo in okrepimo za nadaljne boje, ki jih imamo biti z verskim sovražnikom, z narodnim in gospodarskim nasprotnikom. Namen shoda torej je: tesna, skupna organizacija, trdno, neoniahljivo medsebojno delovanje vseh naših organizacij brez izjeme, naj se poživi in utrdi. V ta namen se bode pa, kar je samoposebi umevno, v prvi vrsti prerešetavalo ono pereče vprašanje, ki je danes na dnevnem redu ne samo v avstrijski državni zbornici, ampak pri vsakem kmetu in delavcu po celi naši državi in zunaj nje. Razpravljalo se bode o starostnem zavarovanju ali »o kmečkem penzijonu«. Zdi se mi, da imajo kmetje o namenu tega shoda napačno mnenje in pojmovanje. Shod ima z ozirom na starostno zavarovanje ta namen, da se oni, katerega predloga res zanima, pouči o tem zakonskem načrtu. Postava ima veliko dobrih, solnčnih strani, pa tudi nekaj senčnih strani. Ker pa predloga o socialnem zavarovanju v državnem zboru še ni prišla v razpravo, zato je dobro, da tudi naši kmetje povedo svoje mnenje o tej stvari. Vse te pomisleke bodo naši poslanci zapisali in potem na Dunaju pri razpravi ugovarjali. Nad poslanci se pa sedaj jeziti nimamo povoda, ker poslanci bodo govorili odločivno besedo šele v državnem tfboru. Naši poslanci sicer lahko proti glasujejo, ali se vzdrže glasovanja, toda postava je lahko kljub temu vsprejeta. Zato je v prvi vrsti namen tega shoda ta, da se v slogi, edinosti in bratski medsebojni ljubezni pogovorimo o tem načrtu in drug drugemu povemo svoje mnenje, naši poslanci pa naj potem kolikor mogoče upoštevajo naše želje in pomisleke. Shod ni političnega, temveč znanstvenega, poučnega značaja. Na shodu se bo to vprašanje razpravljalo popolnoma samo iz stvarnega stališča. Vsak udeleženec bo lahko povedal svoje mnenje ustno ali pismeno na predsedstvo shoda. Način Zborovanja bo strogo par-lamentaričen, to se pravi, na shodu sc vsem udeležencem nujno in resno priporoča, da vso pozornost in pazljivost obračajo na predmet, ki se bo razpravljal. — Prosi se za najstrožji red, ki naj vlada na shodu. Le vzorna disciplina bo rodila sad in uspeh. Nihče naj ne moti govornika s kakimi medklici ali dvogovori, nihče naj ne nadlegujejo med predavanjem svojega soseda z vprašanji, ampak vsak sam zase naj si zapomni ono, kar bi rad vprašal in kar mu ni razumljivo. Le na ta način je mogoče uspešno zborovanje, ki bo obrodilo obilo dobrega sadu. — Vsakdo bo do-
bil od predsednika besedo, ki se bo pri razgovoru oglasil zanjo. Seveda, kedar eden govori-, tedaj naj se ga nikar ne moti. Vmes v govor drugega se vtikati ni lepo in tudi ni purlamentarrTo, ker se s tem moti vse zborovalce in krši namen zborovanja in uničuje uspeli. — Debata aii razgovor mora biti strogo stvaren, miren in objektiven. Vsak naj se zaveda tega, da je za umevanje tc postave treba dolgega, napornega in vsestranskega pro-učavanja in študiranja. Priporoča pa sc, da zlasti pismeno napišejo udeleženci svoje pomisleke in jih oddajo predsedstvu, ki jih bo oddalo dotičnim državnim poslancem, da jih potem upoštevajo. Drug nič manj važni namen kmečkostanovskega shoda je, da se pogovorimo o medsebojnem delovanju naših kmečkih zve/. Tudi to je velepomenljivo vprašanje za slovenskega kmeta in za našo organizacijo. Z obema navedenima vprašanjema ali predmetoma je v zvezi ludi poselsk-i vprašanje. Tudi o tem se bo govorilo. Nekaj vipavskih kmetov bo prineslo seboj tudi letošnja domača vina, da jih udeleženci po shodu pokusijo in morda tudi pokupijo. — Shod je torej za slovensko gospodarstvo in kmetijstvo sploh velevažen in zato upamo, da se bo tudi z uspehom izvršil. — Prosimo pa še enkrat, da se vsi udeleženci ravnajo po navedenih nasvetih in navodilih, ki jih bomo dobili na shodu.
Političen pregled,
DRŽAVNI ZBOR.
Baron Binert. sedanji načelnik uradniškega ministrstva, je dolgo upal in sc bal; menil je, da se bo potom posvetovanja dal poravnati češko-nemški spor in da bo potem jezikovni zakon za zmerom odstranil to večno zapreko mirnega zborničnega dela. Toda Binert obrača, usoda pa obrne. Ko so že bili i češki i nemški poslanci napol pripravljeni pogajati sc med seboj o spravi, izbruhne nenadoma zopet prepir zaradi češčine na praški pošti. Pogajanja so bila razbita, na nemški in ceski strani so zmagali najzagrizenejši ljudje in tako jc sprava skoro nemogoča. Toda Binert se ne da ostrašiti. Kljub temu. da se mu ni posrečilo spraviti Čehe in Ncmce, nainerja predložiti zbornici jezikovni zakon za Češko. Ce se vladi posreči dobiti za ta zakon večino v parlamentu, tedaj bo poskusila, kakor poročajo isti, tudi v drugih, narodno mešanih pokrajinah končati narodnostne boje s podobnim jezikovnim zakonom.
Toda za zdaj je malo upanja, da se ngodno resi češko-nemški spor. Cehi in Nemci so prišli v zbornico slabe volje in zato ne gre delo nikamor naprej. Dasi čakajo vlado velike dolžnosti in dasi se ji silno mudi za vojaške novince, ki jih ji mora parlament dovoliti, ne more vendar n česa doseči. Cehi in Nemci so pripravi?6 mi)nixh Predl(>2ov, ki jih mora zjbornica prerešetavati, čeprav s tem !e
čas trati. Češki radikalci so vložili nujni predlog glede dvojezičnosti pri k rajnih železnicah na Češkem, ki ga je zbornica po dolgi razpravi odklonila. Poslanec Kalina je nujno predlagal, da se da državna podpora vdovam in sirotam v vojski padlih vojakov, kar je bilo sprejeto. Nemški poslanec Milvert je dolgočasil zbornico z nujnim predlogom o dijaških demonstracijah na vseučilišču. — Tako se vrsti nujni predlog za predlogom; sedaj jih je vloženih že 25, a oglašajo se vedno novi; samo češki radikalci jih imajo pripravljenih že 30. Vlada je vedno v težjem položaju, ker ne more rešiti predloge o laškem vseučilišču in zlasti ker ne more dohiti vojaških novincev. Da spravi to zadevo v razpravo, se bo morala najbrže tudi sama poslužiti nujnega predloga, toda. večine najbrže ne bo dobila, če ji ne pomagajo zopet socialni demokrati iz zadrege.
Izmed slovenskih poslancev je dne 21. t. m. nujno predlagal dr. Benkovič, naj se odpravijo vsi ministri-rojaki, ker so ta mesta nepostavna. Povod temu nujnemu predlogu je bilo dejstvo, da se je nemški ininister-rojak popolnoma vdinjal ponem-čujočemu Šulferajnu in tako pokazal, da sme pri sedanji vladi najvišji uradnik v državi kršiti osnovne državne zakone, ki zagotavljajo vsakemu narodu prostost in svoboden razvoj. — Poslanec dr. Korošec je dne 20. t. m. vprašal ministrskega predsednika, če ne bo vplival, da se odstrani-na dunajskem vseučilišču nabiti razglas, ki žali Slovence.
CESAR O KRANJSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Dne 21. t. m. je cesar sprejel nove podpredsednike poslanske zbornice, katere je vodil predsednik dr. Vajskirhner. Ko je cesar govoril s podpredsednikom poslancem Pogačnikom, se je jako ugodno izrazil o zadnjem zasedanju kranjskega deželtiega žbora in pohvalil njegovo delavnost. Nato je Pogačnik omenil, da je pomnoženi deželni zbor skušal dohiteti, kar je zamudil v večletnih bojih za voliv-no reformo. — Zanimivo je, da je bil med podpredsedniki v avdijenci pri cesarju tudi Pernerstorfer, poslanec socialno-de-mokratične stranke, ki sicer nerada hodi po dvorih. Cesar se je zaradi tega pošalil nasproti poslancu Tunu, češ, da je od Pernerstorferja jako ljubeznivo, da je cesarja počastil tudi s svojo navzočnostjo.
OGRSKA.
Na Ogrskem se že delj časa nekaj kuha, a kaj se bo skuhalo, tega ne ve nihče. Vladna večina se krha, tista sredstva, s katerimi so jo hoteli še ozdraviti, niso pomagala, kajti cesar ni pripravljen priznati Mažarom kake predpravice v vojaških ' zadevah in tudi samostojni ogrski banki ni naklonjen; tako bo Vekerlovo ministrstvo ali popolnoma padlo, ali pa se vsaj precej izpremenilo. Ce prevzame Košut in njegovi prijatelji državno krmilo, ne bo dobro. Kam stremi njegova stranka, je že
vsakomu znano. Nov dokaz, da so med Mažari pravi veleizdajavci doma, je pa sledeče dejstvo:
Košutovec Nadj sklicuje na dan 14. februarja v Debrecin veliko skupščino mažarskih revolucionarjev, da proslave spomin na oni dan, ko so Mažari v Debre-cinu proglasili, da so Habsburžani izgubili ogrski prestol. Na skupščini se bo ustanovila mažarska republikanska stranka. Svoj dohod je javilo že dvajset poslancev. Ali to ni veleizdaja?
LAŠKO VSEUČILIŠČE.
Vlada je torej predložila zbornici predlogo, naj se ustanovi laško vseučilišče na Dunaju. Predavanja bi se začela že jeseni, stalo bi pa vlado to vseučilišče vsako leto 120.000 K. Italijani so nevoljni, ker si žele univerze v Trstu, Nemci pa niso sami na jasnem. Nekateri žele, naj bo laško vseučilišče na Dunaju, ker se boje, da bi se z vseučiliščem Italijani okrepili in utrdili v Trstu, drugi pa bi ga radi postavili v Trstu, da s tem kljubujejo Slovencem, ki Lahom odrekajo pravico do Trsta.
NA VISLICE!
Državni pravdnik v Zagrebu predlaga za vseh 53 veleizdaje obdolženih Srbov — smrt. Obtoženci so večinoma učitelji, duhovniki in trgovci. Obtožnica jih dolži, da so bili v zvezi s »Slovanskim jugom« v Belgradu, ki je imel nalogo pripravljati upor v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Hrvaški in Kranjski, da tako te dežele odpadejo od habsburške dinastije in se podvržejo sedaj vladajoči srbski kraljevi rodov ini Karadjordjevičev. V tem smislu je delal zlasti srbski »Sokol« na Hrvaškem. Pisma obtožencev dokazujejo, da so bili »Sokoli« Oboroženi s puškami in organizirani v uporniške čete. — Duševni vodja te veleizdajniške organizacije je bil, kakor pravi obtožnica, srbski prestolonaslednik Jurij. Srbski častniki so pod napačnimi imeni potovali po Hrvaškem in pripravljali Srbe na upor. Ljudje so bili že tako zaslepljeni in navdušeni za jugoslovansko kraljestvo pod žezlom srbskih kraljev, da so hodile po hrvaških vaseh oborožene srbske čete. ki so streljale iz samokresov in vpile: »Tu bo zavladal kralj Peter, to bo srbska zemlja!«
Koliko je resnice na tej obtožbi, bo pokazala sodnijska obravnava. Ako se do-žene, da so hrvaški Srbi res gojili take veleizdajniške misli, morajo biti po vsej pravici strogo kaznovani. Toda svojo močno pest bi naša vlada ravno tako leliko dala čutiti tudi tistim tržaškim in istrskim Italijanom, ki neprenehoma škilijo preko morja v blaženo Italijo in tudi malo prikrivajo te svoje želje.
MIR S TURČIJO.
Turški ministrski svet je podpisal pogodbo z Avstrijo in ta določa:
1.	Utrdi se avstrijsko - turško prijateljstvo.
2.	Turčija se odpove svojim pravicam do Bosne.
3.	Avstrija vrne Turčiji ozemlje Sand-žak, ki ga je bila leta 1878. skupaj z Bosno zasedla.
4.	Turška carina se zviša od 11 na 15 odstotkov.
5.	Avstrija obljubi, da bo dala jha-rnedancem v Bosni enake pravice kakor vsem drugim veram in popolno državljansko prostost.
6.	Avstrija plača Turčiji 51 milijonov kron.
Tako je glavna ovira mirnega sporazuma med državami odstranjena in upati smemo v mirno bodočnost. Vest, da je pogodba med turško in avstrijsko vlado podpisana, je vzbudila tudi na Turškem povsod veliko veselje. Ljudje so se že naveličali bojkota, zlasti ker je vsled njega tudi Turčija sama trpela. Turški trgovci so namreč znatno zvišali ceno svojemu blagu, odkar ga ni bilo več iz Avstrije. Vendar pa ni bojkot avstrijskega blaga še popolnoma prenehal, dasi je naš poslanik večkrat odločno zahteval pri turški vladi, naj kaj ukrene zoper to Avstriji sovražno gibanje, toda nadejati se je, da v kratkem izginejo zadnje posledice turško - avstrijskega spora. — Da se je Turčija tako mirno pobotala z našo državo, je vzrok tudi to, ker ima sama s seboj veliko opraviti. Stranka, ki ni zadovoljna s sedanjo mlado-turško vlado, je vedno močnejša in zahteva od sultana, naj odpravi parlament in ustavo ter vpelje zopet prejšnje razmere.
SRBIJA SE SPAMETUJE.
Ker se je Avstrija mirno pobotala s Turčijo zaradi Bosne in ker tudi vse druge države miroljubno posredujejo, je srbska vlada spoznala, da ne kaže začenjati vojsko, ker bi se Srbija morala čisto sama in brez prijateljev meriti z avstrijsko premočjo. Zato so Srbi sedaj bolj obzirni do avstrijskih sosedov. Ko je državno pravd-ništvo obtožilo 53 hrvaških Srbov veleizdaje, so hoteli v Belgradu prirediti velik protestni shod proti temu postopanju hrvaške vlade. Toda srbski zunanji minister dr. Milovanovič je ta shod prepovedal, ker bi padla na njem marsikatera trda beseda proti Avstriji, kar bi pa srbski vladi nikakor ne bilo ljubo sedaj, ko ji gre zato, da se mirno sporazume z našo državo. — Vendar pa Srbija še ni izgubila prav vsega upanja, da ji velesile privoščijo kako »odškodnino«. Ministrski svet je sklenil, da pošlje Srbija na vse velevlasti okrožnico. ki bo natančno označila vse srbske zahteve. Velike težave dela Srbiji tudi to. da se ne more sestaviti stalna in zanesljiva vlada. Sedanje ministrstvo že dolgo časa odstopa, toda novega tudi ni mogoče sestaviti; vendar pa je dobro znamenje, da ostane tudi v novem ministrstvu sedanji miroljubni zunanji minister dr. Milovanovič. — Značilno je, da se celo Anglija dela sedaj na vse mogoče načine miroljubno. Angleški poslanik je namreč izjavil srbskemu kralju, da Angleška obsoja vsako politiko, ki bi dovedla do zapletljajev in odločno odsvetuje vsako pustolovsko politiko. Baje je poslanik tudi opozarjal, da ni primerno nadaljevanje oboroževanja.
svet!
Bog daj, da bi Srbi vpošvetali ta na-
HUDI ČRNOGORCI.
V črnogorski skupščini je odgovarjal dne 22. t. m. zunanji minister dr. Tomano-vič na interpelacijo glede priklopitve Bosne in Hercegovine. Dejal je, da bosta tudi Srbija in Crnagoia izgubili sčasoma svojo samostoinost. ako ostane Bosna avstrijska. Zato pa da bosta Srbija in Crnagora najodločneje zahtevali od evropskih velesil, naj se Bosna priklopi njima, ali pa naj se ji da samostojnost. — Črnogorski knez Nikita ve, da vodi pot take otročje politike v pogubo, toda pomagati si ne zna, ker ga njegovi Črnogorci nečejo ubogati. Zato se vedno širijo vesti, da bo knez odstopil.
IZOML
Kol bi dobili, če bi dobili slovensko osiDčilitte ?
Lahi že dolgo zahtevajo svoje vseučilišče. Pa do zadnjega časa so bile njih zahteve zastonj. Pred kratkim so torej laški študentje na dunajski univerzi priredili demonstracijo za laško univerzo in ko so jih nemški nacionalni študentje napadali, so začeli streljati z revolverji. Študentje pa niso ostali sami, kmalu za njimi so laški državni poslanci odločno zahtevali laško vseučilišče in začele so se demonstracije za laško vseučilišče tudi med ljudstvom, posebno v Trstu, ker hočejo Lahi, da se ravno v Trstu napravi laška univerza. Pri teh demonstracijah je vse laško ljudstvo — tudi dekleta iz ženskih zavodov in otroci so se udeleževali demonstracij — govorilo in zahtevalo laško vseučilišče. In to je zaleglo. Ministrski predsednik je že obljubil, da se bo obravnavalo o tem v zbornici.
Tudi mi Slovenci zahtevamo že dolgo svoje vseučilišče v Ljubljani in vlada je že pred leti sama priznala, da je ta naša zahteva upravičena. Tudi slovenski študentje skupno s Hrvati in Srbi so to svojo staro zahtevo povedali ob tej priliki v demonstraciji, ki se je je udeležilo do 350 študentov jn ki je bila, to moramo tudi povedati, mnogo dostojnejša, kot ona laških študentov. V neki dunajski restavraciji se je vršil shod, od tu pa so odkorakali v redu pred državno zbornico, kjer jih je jako surovo vsprejela dunajska policija in odposlanci so nesli napisane zahteve, ki so jih stavili vsi slovenski, hrvaški in srbski vi-sokošolci »Narodni zvezi«, to je slovenskim in hrvaškim državnim poslancem Ti poslanci so v zbornici zahtevali, da se obravnava o laškem vseučilišču le, če obravnava zaedno o slovenskem vseučilišču-O ti zahtevi pa vseeno ministrski predsed-nrk ni zinil besede.
Naši poslanci so sklenili, da bodo zaradi tega začeli z opozicijo, da bodo glasovali proti proračunu. Pa tudi vse slovensko ljudstvo mora rovoriti sedaj, da se ne
bo mogočt sklicevati nasproti našim poslancem. da zahteva slovensko univerzo par izobražencev, ne pa ljudstvo. In zato se mi zdi primerno, da se tu poprasamo, kaj bi pomenilo to, če dobimo svojo slovensko vseučilišče.
Dokler nimamo slovenske univerze, mora študirati okoli 700 slovenskih visoko-šolcev po tujih mestih, kjer je življenje silno drago. Koliko jih je. ki morajo stradati v dobi, ko je za človeka najbolj potrebna redna hrana za njegov razvoj. Koliko si jih tako nakoplje kal bolezni v tem času, da potem ne morejo delati, kakor bi morali. Koliko jih obupa, ko^ko se jih zgubi. Zato je prišlo do tega, da se s takim nezaupanjem gleda na študenta, ki po dokončani osmi šoli ne gre v lemenat, dolgoletne skušnje nas res učijo, da se jih mnogo zgubi v tujini. Kolikokrat zaradi pomanjkanja! Talentje, ki se je tako veliko pričakovalo od njih, postanejo falirani študentje vsled pomanjkanja. Izkušnja nas uči. da se z lačnim želodcem ne da študirati. Nekateri pa sploh študirati ne morejo začeti. Talentirani ljudje, ki bi lahko kdaj ljudstvu veliko koristili, ki nimajo veselja za du-hovski stan. štud!rati pa tudi ne morejo, kar jih veseli, ker nimajo denarja, postanejo uradniki pri pošti, železnici in drugod Ljudstvo nima nič od njih. sami so s seboj in z drugimi nezadovoljni in zato sitn;. da se vsakemu nerodno zdi. kdor ima kaj opraviti z njimi. Izkušnja nas uči. da so ravno nižji uradniki najraje zadirljivi in sitni.
Zgube se pa v tujini velikrat tudi oni, ki so tako srečni, da se jim ni treba vojskovati s pomanjkanjem. Med tujci posfanejo tuji svojemu ljudstvu po srcu. po misli, po veri. To je krivo, da tako veliko naših izobražencev ne čuti z ljudstvom.
Ker nimamo svoje univerze, se nam izgubi toliko naših sinov, in ravno nai-boljših sinov, od katerih se je največ nri-čakovalo. Vsak da vendar študirat najbolj talentiranega sina. Tako se nam izgublja cvet naroda, mesta in službe, ki bi jih morali dobiti ti naši sinovi, službe, pri katerih se lahko največ dobrega ali pa tudi največ slabega stori ljudstvu, kakor se hoče. imajo navadno pri nas Nemci, ki ne moreio čutiti z ljudstvom, ki posebno v teh časih navadno delajo, kar le morejo, proti slovenskemu narodu.
Vse to se bo spremenilo, če dobimo slovensko univerzo v Liubljani. V Ljubljani je življenje cenejše, kot po drugih mestih. Naši študentje bodo študirali med svojci in bodo dobili lahko tudi več podpor, kakor je to sedaj mogoče. Pri Nemcih je sploh nemogoče misliti na podpore. Koliko jih bo potem lahko res izbralo stan, za katerega bodo imeli poklic in zmožnost. In v Ljubljani sredi med svojim ljudstvom tudi ne bodo postali temu ljudstvu tuji-
Če dobimo slovensko univerzo, bomo omogočili 700 našim sinovom, da bodo lahko študirali doma, da jim ne bo treba okušati tujine, ki je posebno v sedaniih časih bridka. Le tako se bo zgodilo, da slovensko ljudstvo ne bo dobilo v višjih uradih tujcev svojih nasprotnikov, tudi ne ljudi odtujenega mišljenja, ampak ljudi ki
bodo poznati njegove potrebe, ljudi, ki bodo čutili 7- njim in ki bodo slovenskemu ljudstvu za univerzo tudi hvaležni.
Slovensko univerzo torej zahtevajte možje na vseh shodih, v vsaki vasi! Povejte povsod to svojo zahtevo svojim poslancem. Ves svet naj izve, da je to zahteva celega slovenskega ljudstva!
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
TRETJE POGLAVJE.
Pri egiptovski vedeževalki.
Naslednji večer povabi Berenika poslanika in višje častnike na slavnostni obed, ki ga je priredba na čast Luciju Flavti, da gostje praznujejo njegovo rešitev in njegovo povišanje v tribuna.
Slavnost se vrši v razkošno opremljeni obednici. Ob njenih stenah stojijo bro-jiasti kipi. držeč zlate svetilmce z dišečim oljem, iz katerih se vs*pa bogata in blagodejna svetloba na dragoceno pohištvo. Marmorne stebre objemajo sveži venci iz najlepših cvetlic; visoka okna pa zakrivajo indijske preproge z umetno narejenimi gubami. Najbolj pa se čudijo gostje krasni sliki, ki krije povprečno steno dvorane in kaže veselo gostijo rimskih bogov, ko se naslajajo ob ambroziji in nektarju.*
»Jaz morem postreči svojim dragim gostom samo z zemskimi jedrni in pijačami.« reče Berenika. ko stopi s svojo sestro Družilo v dvorano.
Če iih prejmemo iz tvoje roke, jasna kraljica, so slajša kot nektar m ambrozija,« pripomni laskavo Pomponii Papilij- Kraljica pa ga pogleda s prezirljivim očesom in se takoj obrne k Luciju in prične seznanjati svoje goste z novim tribunom, »svojim posebnim varovancem«.
Fvpolem vodi posamezne goste k njihovim sedežem. Prvo mesto zavzame poslanik, poleg njega posadijo Lucija; kraljica sama pa si izbere svoj sedež na Lucijevi desnici. Papilij, ki je dosedaj zavzema! častno mesto Lucijevo. dobi prostor ob stranski mizi, odkoder švigajo neprestano njegovi zavistni pogledi na nevarnega tekmeca.
V dvorano pirihitijo okinčani sužnji in delno gostom šopke in vence iz svežih cvetlic. Nailepši venec položi kraljica na glavo slavljencti, presrečnemu tribunu. Nato prično služabniki polniti zlate kupe gostov z dragocenim vinom; vesela družba se jame takoj izvrstno zabavati.
Lucij mora gostom zopet pripovedovati vse svoje doživljaje. Berenika zna vsako njegovo besedo tako zasukati, da ga gost.e občudujejo kot največiega Ju-_L__e KOVOri saTnt> 0 sre£nem odliko-
* Jrd in pijača poranskih bofov.
vancu, viakdo se poteguje za njegovo naklonjenost. Iznenaden zre Lucij na kraljico, ki zna pri vsaki najmanjši priliki pokazati svojo posebno naklonjenost in ljubezen. — Vedno bolj izginja iz njegove razburkane duše podoba nedolžne Ta-mare . . •
»Čudiš se, da sem ti tako naklonjena,« šepeta kraljica Luciju, ko so gostje drugam obrnili svojo pozornost: »Pokazati ti hočem, da naju usoda kmalu združi za visoke namene. Že preden sem se seznanila s teboj, sem naprosila neko egiptovsko vedc-ževalko, da mi napove mojo prihodnjost. In glej, dragi moj Lucij, pokazala mi je podobo, ki jo moraš tudi ti še danes videti. Vedeževalka biva zdaj v Cezareji; napovedala sem ji nocoj ob polnočni uri svoj obisk. Ti me spremiš tjakaj!« —
Medtem začno zabavati goste pevci in igralci na citre, proslavljajoč vino in radosti urno bežečega življenja. Grške plesalke pa uprizarjajo svoj umetni ples in obsipajo pivce z dehtečim cvetjem. Proti polnoči pa se dvigne kraljica s svojega sedeža in zapusti v spremstvu Družile in Lucija šumečo dvorano.
»Glejte ga, kako lazi za njima!« krik-ne pijani Pomponij Papilij v svoji nepremagljivi zavisti in omahne z zaničljivim krohotom na svoje mesto.
Ze čakata v preddvoru dve nosilnici, da poneseta naša nočna obiskovalca k ve-deževalki.
Berenika in Lucij zamenjata svojo vrhnjo obleko s črnimi haljami, takoj dvignejo služnjiki obe nosilnici in hitijo z njima skozi nepregledno vrsto mestnih ulic. Dospevši do zelo oddaljenega in zapuščenega dela mesta, obstaneta nosilnici pred nizko, z visokim zidovjem obdano hišico. Evpolem ploskne z rokami in zakliče ime svoje gospe; takoj se odpro skrivnostna vrata nočnim obiskovalcem. Dvornik in služabniki ostanejo na vrtu pred hišo, meneč, da umrjejo od groze in strahu, ako prestopijo prag tega vražarskega brloga.
Vedeževalka Kirka je namreč znala uprizoriti v svojem bivališču toliko grozoto, da so celo najpogumnejši možje zrli njeno dotnovje s strahom in trepetom. Ko stopita kraljica in tribun v tesno vežo, se pred njima nenadoma dvigneta iz tal dva velikanska zamorca. Oba vihtita v svojih debelih rokah prasketajoče svetilke, iz katerih šine le tuintam modrikasti žarek na vlažno zidovje. Ob steni se vrstijo kipi egiptovskih bogov s pasjimi in ptičjimi glavami, ki obračajo neprestano svoje rdeče in zelene oči na prestrašena gosta. »Bog naju obvaruj«, mrmra Lucij v svoji zbeganosti, medtem ko se Berenika tesneje oklepa njegove roke.
Tu pomigneta črna velikana svojima gostoma v notranji del poslopja in ju peljeta do temnega, s čarovniškimi znamenji popisanega zagrinjala, katero pa takoj odmakne nevidna roka. Še en trenutek — o groza — pred njinta zazija globoka podzemeljska klet, iz katere puhti omamljiva sopara. Ozke stopnjice vodijo v tajinstve-no globino. Na desni in levi strani plapolajo žveplene baklje, ki za silo osvetlju-
jejo s svojimi rumenkastimi prameni mrzle stene. Lucij in Berenika dospeta do nizkih vratic, iznad katerih se zaganja vanju dvoje pisanih kač in jima brani vhod v not' io; zamorca pomolita proti njima svoje svetilke in razjarjena golazen se takoj poskrije v zidovju. Onstran vratic pa biva vedeževaJka v slabo razsvetljeni dvorani, po kateri begajo slabotni žarki dogorelih plamenic kakor vešče od kota do kota.
»Hči velikega Heroda, prijatelja mojih bogov, prosim te, vstopi!« zakliče glas iz temne daljave. Berenika hoče stopiti s tribunom v skrivnostni prostor, a zdajci planeta prednjo dva divje tuleča volkova, vklenjena v ognjeno-žareče verige. Tribun izkuša umoriti besni zverini s svojim mečem, kraljica pa vikne z obupnim glasom in omedli. Takoj se nekdo oglasi iz podzemeljske dvorane: »Nazaj! Fasau, drži moja poredna otroka, da ne storita kaj hudega prijateljem vsevednih bogov!« Godrnjaje izgineta volkova, zamorca pa odmakneta težki zapah in peljeta svoja gosta v visoko obokano klet. Toda čuj, kaj je to? Globoko pod njunimi nogami odmevajo bobneči glasovi turobne godbe. Vsak trenutek naraščajo strastne melodije, polne hreščečih disonanc, silno grme slovesni glasovi rogov in trobent. Končno se vsi akordi še enkrat združijo v veličastno, zmagoslavno pesem — in zopet vlada povsod smrtna tišina. Črnca ponudita kraljici in tribunu prostor na nizkih stolčkih in se vdereta pred njenimi očmi v zemljo.
»Ali hočeta videti velike skrivnosti, katere odkrivajo podzemeljski bogovi na mojo prošnjo? Porabita zdaj ugodno priliko! Vsa znamenja na zvezdah, posebno pa na zemlji in mesecu, napovedujejo izvrsten uspeh! Naj se zgodi, kar hoče, nikar ne zapustita tačas svojih sedežev!«
Pri tej priči napolni vso okolico modra svetloba; tik pred radovednima gledalcema se pojavi ženska podoba, sedeč na velikem krokodilu, ki se premeta v ogromnem, iz samih grodelj sezidanem kotlu. Krčevito iztega ostudna ženska svoje suhe roke po zraku; iz divje razmr-šenega šopa njenih sivkastih las pa sikne zdajpazdai strupeni kačji jezik. Nato plane babura kvišku, stopi z boso nogo krokodilu na glavo ter se v silnem skoku požene na zemljo. Ko nariše s svojim ča-rovnim žezlom v vlažni prsti ognjen kolobar, sede vnovič na luskinasti hrbet krokodilov in jame klicati duhove.
S tihim in pritajenim glasom izgovarja skrivnostne besede; neprestano piše s svojim žezlom po zraku rotilna znamenja. Globoko pod zemloo pa zaigra hreščeča godba in prihaja vedno bližje. »Prihajajo, že prihajajo!« vzklikne čarovnica. »Le semkaj, ti, ki vidiš vso prihodnjost in določuješ usodo ljudem! Semkaj, strašni, neizrekljivi duhovi, ki tehtate človeške duše! Povejte, kakšno usodo ste izbrali hčerki velikega Heroda!«
Bliskoma zažari vsa okolica v rdečkastem ognju, veliko zagrinjalo, ki je zakrivalo temno ozadje, izgine. Ondi stoji sedmero ilovnatih kožic, iz katerih se vz-
penja gosta, sladkoopojna sopara. Zdajci zagleda Berenika žensko podobo v kraljevski opravi; le krone ji manjka na glavi.
»Kdo je to, kdo je to?« vikne kraljica v svojem razburjenju proti tribunu.
»Ti, jasna kraljica, tako gotovo, kakor sedim tukaj poleg tebe!« odgovori Lucij.
»Tiho, nikar ne govorita, da ne preplašita vsevednih duhov! Ali ne vidita, da že zakrivajo veselo podobo bodočnosti zavistni oblaki?« krikne prestrašena Kirka. V resnici prične objemati kraljevsko podobo neprodirna sopara.
»Daj, poizkusi še enkrat! Čaka te dvakratna, trikratna nagrada!« prosi Berenika.
»Naj bo! toda gorje ti, ako mi zopet splašiš duhove!« Ženska prične vnovič zaklinjati podzemeljska bitja. Zopet ugleda Berenika ženo v kraljevski obleki, toda ne več same, poleg nje stoji krasen voj-ščak v rimski opravi. L'ucij prebledi. Da, to je on sam; celo srebrni oklep na junakovih prsih je na las podoben njegovemu. Venec vojnega zmagovalca in cesarski plašč dičita ponosno postavo, ki polaga na glavo svoje tovarišice bleščečo cesarsko krono. Samo obrazov ne more videti tribun s svojega sedeža, ker sta Obe postavi obrnjeni proti ozadju, kjer požirajo nebo-tični plameni jeruzalemsko mesto.
Berenika se tesno oklene tribuna in mu pošepeče v drhteči radosti: »Glej, ti in jaz!« Toda ta ne more obvladati svoje radovednosti in zakliče čarovnici: »Stori, da obrneta prikazni svoje obraze semkaj !«
Komaj izgovori te nesrečne besede, že švigne mimo njega blisk, pod visokim obokom pa nastane silno bobi.eje groma. Hkrati izgine vsa svetloba, le satanski posmeh odmeva po temni dvorani.
»2e drugič sta mi pokvarila uspeh!« se razjezi Kirka. »Vse je izgubljeno! Ne upam si še enkrat poklicati razjarjenih duhov! Doletela bi vaju strahovita kazen za vajine predrznosti!«
(Dalje prihodnjič.)
Meglaver.
(Zgodovinska povest. — Češki spisal profesor Alojzi] Jirasek. — Poslovenil »Domoljubov« urednik.)
Ze v zadnji številki »Domoljuba« smo naznanili, da bo prinesla »Ljudska knjižnica« z zgodovinsko povestjo »Pasje-g 1 a v c i« nekaj posebnega. V nastopnem smo ponatisnili kratek odstavek iz te znamenite povesti, ki opisuje kmečki punt na Češkem; kdor bo čital to kratko črtico, vzeto iz tako zanimive zgodovinske tvarine, onemu bo pač še mnogo nejasnega in si bo želel vse prebrati. Kupi naj si torej za malenkostno ceno 1 K knjigo, da bere tudi prejšnje dogodke in pa konec povesti.
Iz srede povesti navajamo v naslednjem le odstavek, ki popisuje pot hrabrega kmeta Kozine na morišče. Kmet Ivan Sladki, po domače »Kozina«, ni storil drugega, kakor da se je potegnil za pravično stvar, za pravice svojega ljudstva, »Hodov« (ljudstvo češkega po-koljenja) in se pritožil proti tlačitelju kmečke-
ga stanu, brezsrčnemu trinogu, trhanovskemu graščaktt Lammingerju pl. Albenrajtskemu, ki je slednjič dosegel, da je sodišče obsodilo Kozina v smrt na vešala. Baronu Lammingerju se je to posrečilo, a slišati je moral iz ust svoje žrtve pod vešalami tudi lastno obsodbo. Pa berite tisti odlomek iz povesti same:
Naenkrat se zdrznejo. Iz mestne hiše se zasliši zamolkel šum in jok. Vojaki pridejo ven v odmerjenih korakih in za njimi — to je on! Kozina! Srce se jim skrči. To je tisti postavni mož, ki je bil nekdaj kot kri in mleko. Kako je prepaden, kako bled! Toda kako čvrsto stopa, kako nese glavo po konci! Vsi Hodi imajo eno misel, vsi stopijo naprej, da bi ga pozdravili; še ganiti se ne smejo. Samo to so videli, da jih je Kozina opazil in se jim nasmehnil. Vojaški sprevod obstane prav pred mestno hišo. Jetnik se ozre na nebo, katerega toliko časa ni videl. Bilo je jasno in modro. Med tem jetničar Anici in stari Kozinki prigovarja, naj bosta tiho, ker se bo prebrala razsodba..
Pogledi vseh na trgu se upro na balkon mestne hiše, kamor je prišlo nekaj uradnikov. Eden izmed njih začne iznova brati razsodbo kazenskega sodišča, da bi vsi tu zbrani zvedeli, kaj je obsojenec zakrivil.
Ko je prebral do konca, se na dano znamenje tužni sprevod pomakne naprej. V tem hipu eden izmed Hodov — bil je to stari Pribek — sname svojo kosmato čepico, stegne desnico proti Kozinu in zavpije:
»Z Bogom, ti naš mučenik!«
Toda njegove besede se izgube v šumu in hrumu množice in le najbližji so slišali ta starčkov glas. Slišal ga je tudi Kozina, kajti obrnil se je še enkrat in Hodom pokimal z glavo, zadnjikrat. Potem je korakal naprej, ob njegovi strani duhovnik, ne daleč stara mati in žena, držeči Pavleka in Ančko za roko. Za njimi stopajo Hodi in Hodke; prav blizo za staro Kozinko Gregec Iskra. Na desni, na levi vojaki, ki zadržujejo ljudstvo. Tisti iz množice, ki morejo videti obsojenca, njegovo mater in ženo v strašni bolečini in oba mala nedolžna otroka, se ne morejo zdržati solz.
Sprevod se le počasi pomika naprej. Na čelu oddelek vojakov, ki dela gaz med množico; od tam se glasi zamolklo ropo-tanje zagrnenega bobna. Tako korakajo od mestne hiše do Praške ulice. Z zvonika se oglasi žalostni glas mrtvaškega zvona. Ko Kozinka in Anica zaslišita njegov prvi glas, zalomita z rokami. Ne vesta, kaj se godi okoli nju.
Megla zakriva Anici vse na okoli. V tej megli se vse gubi, iz nje sliši samo nekak pusti šum in zamolkel ropot; grozni
glas mrtvaškega zvona more jasno razločiti. Srce ji upada, krč ji stiska prsi; nič več ne more jokati. Nato se ji začno tresti noge, kolena se ji šibijo, in težka omedlevica jo začenja napadati. Hodske sosede dobro zapazijo, kako se je opotekla.
Kozina obstane in ž njim ves sprevod. Bili. so ravno v Praški ulici. Vsi se ozirajo, kaj se godi; okrog in med množico gre glas. da omedleva kmetica, žena obsojenčeva. Vsem se smili; ljudem v množici in tistim, ki gledajo z oken. V tem hipu se zasveti v zraku srebrn denar, za njim drugi, tretji; za njimi se zabliska cekin in prileti v naročje Anici, katero so posadili na kamenito klop pred hišo. Ali so hoteli tako pokazati svoje sočutje, ali pa dati odškodnino ubogi kmetici? Burno pograbi ona denar, ga zažene od sebe kot goreče oglje ali ostuden mrčes ter vrisne:
»Dajte mi mojega moža!«
Reko ji, naj ostane tu, naj ne hodi dalje. Toda kakor bi dobila novih moči, zopet vstane in stopa naprej po žalostni poti. Pot pelja sedaj ven skozi praška vrata, nato korakajo skozi sedanje predmestje, kjer so bili takrat sami vrtovi. Jasen, mrzel dan je. Izprevod ogromne množice se sedaj lahko razprostre na širjavo in mnogo jih hiti naprej na višino, kjer so se dvigale vislice. Okrog njili se postavijo vojaki in napravijo četverokot. Na prostoru, vešalam ravno nasproti, se postavijo gospodje svetniki, uradniki, častniki na konjih in med njimi okrajni glavar Hora; ob njegovi strani baron Lamminger pl. Al-benrajtski. Plemenitaš, ogrnen s temnosi-vim plaščem, se pogovarja z okrajnim glavarjem. Pegasto obličje trhanovskega gospoda je tako kot sicer, bledo, mirno. Vendar hitreje zatrepečejo njegove svitle trepalnice, ko stopi obsojenec v četverokot.
Lamminger ga bistro pogleda iu ne spusti očesa z njega. Kozina koraka čvrsto, nič ni pobit — trda glava! Mirno posluša razsodbo, na novo prebrano. Cas slovesa nastopi. Objame ženo, mater, otroka, poljubi vse — Lammingerju pa niti žilica na obrazu ne gane, ko gleda ta pretresljivi prizor, žalost teh hodskih žen, ko mu jok teh malih otročičev udarja na ušesa.
Gleda le Kozino in pazno mu sledi, ko se od svoje rodbine odtrga in koraka pod vislice. Stopinja se mu ne ustavija, noga se mu ne šibi; moško gre in po konci, poljubi križ mu od duhovnika podani, trdnih korakov stopi na lestvo, tja, kjer ga čakata rabelj in smrt. Kroginkrog nastane globoka, mrtvaška tišina. Na tisoče ljudi gleda tja napeto ter si upa ko-
maj dihati. Mrzel veter vleče, poigrava s perjem na klobukih gospodov in prinaša od tam, odkoder dve Hodki neseta Kozi-nove otroke proč, grozen krik. Stara mati pada tam v omedlevico. — Vendar še enkrat se dvigne starka in gleda tja--
Obsojenec obstane pod vislicami ter se ozre doli po mestu in dalje po okolic,, oko mu obstane na brezštevilni množici ljudstva, ki kakor živo jezero obdaja žalostni holmec. -- Zagleda potrte rojake v vojaškem četverokotu; marsikateri izmed njih stiska pesti, vsem so mokre oči iu marsikateri se ihti na glas, kakor Iskra. Vidi jih, vidi tudi ženo, mater: a sedaj se ozre na gospodo. Izpozna enega tam na vrancu, izpozna Lammingerja, ki ne spusti očesa od lestvice. Kozina se zravna pogleda mu v obraz, kakor takrat pri županu Siku. — In čuj! Vsi se zdrznejo, gospoda, rabelj, vse je zmešano.
»Lotnikar!« zakliče Kozina s krepkim glasom, ki se je tresel v zadnjem, globokem razburjenju. Grozno se razlega oko!. Zdaj 11111 rdečica zalije bledo lice in oko mu zažari.
Lomfkar, čez leto in dan bova skupaj stala pred sodnjim stolom božjim in takrat se pokaže, kdo izmed naju
Tu šele se zave poveljujoči častnik. Njegova gola sablja se zasveti v zraku, rabelj izpodmakne in Kozinov glas umolkne. Ivana Sladkega, s priimkom Kozina,
ni bilo več med živimi.
• * •
škoda le, da je ta povest preobširna ponatis v »Domoljubu«, zato je pa našim naročnikom dana prilika, da si jo nabavijo po.I sledečimi skrajno ugodnimi pogoji:
Povcs't sama obsega čez .>00 strani, kcu-cetn povesti so tudi dodane nekatere p r i p o v e d k e iz Kristus o v e ga živi j c n i .i in sicer:
»Vodnjak modrih mož.« »Betlehenisk detcce.« — »Sveta noč.« — »Beg v Egipet. — »V Nazaretu.« »V templju.« — »T.išči ca.« »Naš Gospod in sv. Peter.«
Pripovedke same obsegajo čez 100 strani. vsa knjiga tedaj nad 400 strani, na čelu ima krasno večbarvuosliko; dobi sc pa poli o 1 n a k n j i g a z a m a.1 e n k o s t n o c c u o 1 k i o n o s poštni n o v r e d. Domoljubov, bralci, omislite si to knjigo in priporočajte jo tudi drugim! Ne kupujte pa za drag denar slabega berila od brezvestnih kolporterjev. Dobra in koristna povest »Pasjeglavci« s pripovedkami vred velja samo 1 krono; naročite si knjigo od »Katoliške B n k v a r n e« v Ljubljani, katera Vam jo pošlje s položnico po kateri nakažete denar, ko dobite knjigo, tako. da Vam ne narastejo nobeni drugi stroški. Omenjeno pa bodi še enkrat, da mora vsakdo naročiti in plačati knjigo takoj ali vsaj pred Koncem marca, ker stopi s 1. aprilom v veljavo prava knjigotržka cena, ki znaša 2 K 20 v.
Opozarjamo na poseben listek v današnji številki »Domoljuba« pod naslovom »Pasjeglavci«. Ta listek obsega kratek odstavek iz te velezanimive povesti, katera se dobi nekaj časa v »Katoliški Biikvar-li i« v Ljubljani za zelo nizko ceno.
Razgled po domovini.
Župnik Ivan Zupančič utonil v Krki I/
Žužemberka se piše: Veleč g. Ivan Zupančič župnik v Šmihelu, je v torek, 19, t m. p poL dne prišel v Žužemberk po opravkih Proti sedmi ur. zvečer se je hotel vrniti domu se de! je na sam ,n hlapec je pognal. Koncem
trmi hI! doSc,daj še nepojasnjenih vzrokov n- ad0ma skočil na levo Pod cesto. Prc-Kakor hi ?est?, iC !la me'st" nesreče grozen. Kihn ™ . )C '<0"i -s sanmi, župnikom in vozukoni sinil v Krko. Voznik se je rešil,
1 ,c na dr«W strani Krke prišel na suho
brez sani, župnika pa ni bilo nikjer. Ljudje so hitro prišli s svetilkami in okrog dve uri iskali župnika. Toda kalna, od južnega snega narasla voda in temna noč sta vse iskanje napravila brezuspešno. V sredo jutro okrog sedme ure so šele našli v sanjkah mrtvo truplo na slapu v Žužemberku. Truplo se je začasno prepeljalo v mrtvašnico v Žužemberk, v četrtek se ie prepeljalo v Šmihel, kjer je bil pogreb v petek ob 10. uri. — Pokojni župnik je bil dobra, blaga duša. Četudi je nekaj premoženja podedoval, vendar je njegovo življenje bilo nad vse priprosto in skromno. Radi tega so ga tudi vsi spoštovali. Zadnji čas so bile vse njegove misli v zidavi nove župne cerkve. Vse svoje dušne in telesne moči je posvetil v to, da bi sezidal lep hram božji. In ne brez uspeha. V kratkem času ie spravil stavbo pod streho, sedaj se že za silo opravlja služba božja v novi cerkvi, ki še ni povsem dodelana. V sredo je hotel iti prosit v hinisko župnijo hrastov za cerkvene klopi; toda božja volja je bila drugačna. Naša misel je, da kdor se toliko trudi za lepoto hiše božje, kakor se ie pokojni župnik, da tega smrt se ne more imenovati nesrečna, če ie bila tudi nagla. Župnik Janez Zupančič je bil rojen v Toplicah na Dolenjskem leta 1859 ter je bil posvečen v mašnika leta 1886. Služboval ie potem kot kaplan v Cerkljah pri Krškem, nekaj časa v Spodnji Idriji, bil župni upravitelj in župnik v Topli Rebri, župnik v Banji Loki, od leta 1901 pa je bil. župnik v Šmiheln pri Žužemberku. Naj počiva v miru!
Za odpravo smodnišne zaloge na Ljubljanskem polju. Poslanec dr. Ivan Šusteršič ie 20. t. m. posredoval pri ministrstvu za deželno brambo, podmaršalu Oeorgiju, radi kmetijstvu sovražnih odredb pri smodnišni zalogi na Ljubljanskem polju. Podmaršal je obljubil, da sc obrne takoj do vojnega ministra in rn 11 priporoči spremembo v prilog potrebam kmečkega gospodarstva. Mi toplo pozdravljamo odločen korak dr. Šusteršiča proti novotarijam, ki jih je uvedla vojna uprava zadnje čase pri straženju smodnišnic, ki so velika ovira kmetu, a tudi v nadlego mirnih izprehajalcev.
V trnovskem samostanu ie zaspala v Gospod ii dne 17. t. m. priljubljena učiteljica č. sestra Gabrijela Lojk v 36. letu svoje starosti. Preblago učiteljico priporočamo v prijazen spomin in molitev!
Deželna vlada kranjska razpustila ljubljansko veteransko društvo. Bliskoma sc je pretekli petek razširila po Ljubljani novica, da je deželna vlada razpustila vedno vcle-patrijotično ljubljansko veteransko društvo, ker je na svojem občnem zboru dne 11. oktobra sklenilo prispevati iz društvenega premoženja za spomenik žrtvam, padlim 20. septembra, in ker ie določilo znesek za ranjence! Deželna vlada pravi, da vidi v tem »demonstrativno dejanje«, ki je v nasprotju s pravili društva. Obenem je cesar veteranskemu društvu odtegnil svoj protektorat in je preklicano dovoljenje, da sme društvo imeti na društveni zastavi cesarskega orla, na drugi kranjski deželni grb. Deželna vlada je razpustila veteransko društvo baje na podlagi § 24. postave z dne 15. novembra 1867. Ko je čestiti predsednik veteranskega društva, Mihalič, patri-jot od glave do nog, za"ču! o razpustiti društva, se je jokal kot otrok ter je vsled žalosti obolel, da je moral v posteljo. Deželna vlada ze m predložila g. Mihaliča v odlikovanie povodom cesarjevega jubileja, dasi je g. Mihalič brez dvoma eden najboljših patrijotov v Avstriji in za patrijotično misel velezaslužen, sedaj je pa razpustila še veteransko društvo. Cujenio, da bo g. Mihalič na cesarja pisal in mu razložil, da se je razpust izvršil na podlagi napačnih informacij.
Udeležence kmečko-stanovskega shoda
oix)zarjamo, da je v frančiškanski cerkvi zadnja maša ob 11. uri in v stolni cerkvi <;b polu 12. uri dopoldne.
Liberalno učlteljstvu se jezi nad S. L. J?., ker mu ni dovolila povišanja plač. Liberalci so imeli celo vrsto let večino v deželnem zboru in vendar niso ugodili prošnjam in zahtevam učiteljstva. Naši poslanci so poslanci kmeta in kot taki morajo skrbeti v prvi vrsti za kmetske potrebe, za prepotrebne ceste in vodovode, na katere ljudstvo že leta in leta čaka. Ne vemo, kaj bi bili rekli volivci, ako bi bilo prvo delo večine deželnega zbora povišanje učiteljskih plač.
' Dika liberalcev je bil ljubljanski župan Hribar, o kojem sedaj vemo, da je zahteval vojaštvo nad svoje someščane, ki je potem v istini na nje streljalo kot na zajce. Liberalci so dali narediti žalni kolek kot spomin na dan 20. septembra, kojega dne je od Hribarja za-željeno vojaštvo ustrelilo dva Slovenca in jih osem nevarno ranilo. Ta žalni kolek nas spominja sedaj tudi. v kako žalostno usodo nas zamorejo zapeljati slovenski liberalci!
Hud boj se je vršil med liberalno in Slovensko Ljudsko Stranko te dni za volitve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko. »Slovenski Narod«, dosedanji predsednik zbornični Lenarčič in magistrat ljubljanski so ga pričeli. Postavili so svoje kandidate — kimovce. Nato ie S. L. S. tudi postavila svoje može. Danes so se izvršile volitve. O izidu lionio poročali prihodnjič. Po Ljubljani je bil ves magistrat na nogah. Z raznimi sleparijami in zvijačami so liberalci jemali glasovnice tudi našim somišljenikom. V ljubljansko okolico pa so se peljali z izvoščeki k raznim trgovcem in obrtnikom, da bi jim pobrali glasovnice. Vse je radovedno na izid volitev. Do -sedaj ima liberalna stranka veliko večino v zbornici. S. L. S. sc je sedaj šele drugič udeležila teh volitev.
C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko
nam naznanja: C. kr. finančno ministrstvo ie z odlokom z dne 20. januarja 1909, št. 4607, dodatno k odloku z dne 23. decembra 1908. št. 91.169, dovolilo, da se smejo že pripravljene drozge Iz suhih sliv še po dosedaj veljavnem načinu prekuhati.
Podpore in pomoči potrebnim rodbinam rezervistov in rezervnih namestnikov. Rodbine onih rezervistov in rezervnih namestnikov, ki so sedaj v Bosni in Hercegovini, imajo pravico do dnevnih podpor in to že od 28. novembra I. 1. Pravico do teh podpor ima žena, otroci, sorodniki, bratje in sestre, če se dokaže, da je dotični rezervist jih vzdrževal s svojo plačo. Prošnje je pošiljati politični okrajni oblasti.
Lepa zmaga. Z Bučke se poroča: Minoli teden smo imeli volitev župana in starešinstva. Izvršila se je tako-le: Za župana je bil izvoljen g. France Veis, posestnik z Dolenje Radeljce. Svetovalcem so bili zvoljeni: Frančišek Selak z Bučke, Janez Kirar z Zaboršta, Alojzij Marušič z Dolenje Radolje, Franc Zni-deršič z Močvirja, Josip Kirar z Zaboršta. Vsi so vrli pristaši- Slovenske Ljudske Stranke. Do sedaj so imeli občino liberalci.
Duhovniške spremembe na Kranjskem. Kanonično umeščen ie bil na župnijo Železniki č. g. Valentin Marčič, dosedaj župnik na Slapu pri Vipavi. Umeščen je bil na župnijo Prem pri Trnovem ondotni upravitelj č. g. Martin Škerjanc.
Odlikovanje. Papež je imenoval koroškega rojaka g. dr. Martina Ehrlich, ravnatelja avstrijskega gostišča v Jeruzalemu, za svojega hišnega prelata. Čestitamo!
Duhovniške spremembe v Iavantinski škofiji. C. g. Jakob Rauter. župnik v Pilštanju, se je moral podati v Gradec k usmiljenim bra-
tom, ker se mu je unel slepič. Kakor zvemo, je operacijo srečno prestal. Sicer pa se priporoča sobratom v molitev. — Veleč. gosp. Franc Bratušek, ptovizor v Svetinjah, je imenovan za župnika. Župnijo Reko je dobil č. g. Alojzij Gričnik, dosedaj kaplan pri sv. Marku niže Ptuja. — Častna kanonika sta postala veleč. gg. dr. Anton Suhač, dekan v St. Lenartu. in Simon Gaberc, dekan magdalenski.
Smrt v tujini. V Claridge, Pa., se je ubil v rovu 23-letni Franc Šusteršič iz Šmihela pri Novem mestu. — V Winter Ouarters se je ubil Slovenec Franc Mivec iz Št. Jurija pod Kumom. — Umrl je v Ameriki Lovrenc Pe-truš z Dolenjskega.
Iz Knittelfelda na Zgornjem Štajerskem se nam poroča, da je dne 4. decembra 1908. tamkaj Anton Zupanek, pristojen od tukaj, odpadel od sv. katoliške vere s svojo ženo vred, Marijo rojeno Herda in šestletnim otrokom. On je zagrizen nemčur. Slovenci! odpad od materinskega jezika pelje k odpadu od najvažnejšega, od svete vere!
Litijsko predilnico je kupil tržaški žid Bruner. Predilnica prične zopet z rednim delom.
Važno razkritje. Pri zadnjem deželno-zborskem zasedanju je deželni predsednik baron Schwarz na interpelacijo liberalnih poslancev radi dogodkov 20. septembra odgovoril med drugim, da je sam ljubljanski župan Hribar bil tisti, ki je zahteval za 19. septembra vojaško pomoč, češ, ko je spoznal svojo onemoglost napraviti red. - Deželni predsednik se je torej glede obeh očitkov, ki mu jih delajo — Nemci mu namreč očitajo, da jih je premalo varoval, Slovenci pa mu očitajo, da je vojake nad nje poslal — zagovarjal s tem, da se je ravnal po svetu, oziroma po prošnji županovi. Da je vojaštvo streljalo, je pa stvar poveljnikova, ki ima vso odgovornost za vojaštvo. — Odkritje, da je župan Hribar prosil za vojaško asistenco, je zbudijo veliko senzacijo (pozornost), kajti doslej se je ravno nasprotno govorilo in pisalo in tudi izjave Hribarjeve so protislovne s tem. Nekdo ni resnice govoril! — In dalie: Brez dvoma je bil župan Hribar neposredni vzrok, da ie deželna vlada storila osodepolno pomoto. Zupan, ki kliče vojaštvo nad svoje volivce! Zupan, ki sam obupa nad svojo oblastjo. Hribar je načelnik narodno-napredne stranke, ki je priredila demonstracije, in ravno tista oseba kot župan kliče bajonete in puške nad demonstrante! To je nečuveno. Istina je, da tako ne sme nikdar postopati noben župan! Hribar se . ie bil. ko se je o tem razpravljalo v kranjskem deželnem zboru umaknil nekam, da ga ni bilo videti. Gotovo je pričakoval, da pride njegovo postopanje v deželni zbornici v razgovor. Sedaj se pač izgovarja na razne načine, a utajiti se ne da, da je bil on tisti, ki je zahteval vojaštvo. Kaj je bila posledica tega, bralci »Domoljuba« že itak vedo. Vojaštvo je 20. septembra streljalo v množico ter ustrelilo dva nedolžna mladeniča in osem oseb težko ranilo.
Hribarjevo postopanje. Po Ljubljani se govori tole: Zupan Hribar je hujskal liberalno stranko, da dejansko napade kranjskega predsednika Švarca ob otvoritvi deželnega zbora. Vsled dejanskih napadov na vladinega zastopnika. bi bil deželni zbor zaključen in raz-puščen. Hribar je hotel na ta način preprečiti, da bi Švarc povedal, na čigavo zahtevo je poklical vojake. Hribar je še pri svojem za-htevanju po vojaštvu tudi to dostavil, da bodo dne 19. septembra delavci dobili plačo, vsled koje si bodo lahko privoščili pijačo in torej še bolj burno nastopili. Slovenski liberalizem ima res čudne pristaše, a najbolj čudan med njimi je brezdvomno župan Hribar,
Iz Trstu se poroča: Tu štrajkajo vozniki tržaške okolice, ker se ne upošteva zadruga voznikov za Primorsko od strani magistrata, ampak se daje prednost zasebnim podjetnikom. — Delavec Anton Turk na južni železnici je tako nesrečno padel s tenderja na tla. da je dobil hude poškodbe na glavi, na prsih in levi roki. Oddali so ga v bolnico. — \ kapucinski cerkvi je poskusil neznan človek ulo-miti puščico in jo oropati. Pri tem ga je zasačil neki pater, ki je imel ravno opraviti v cerkvi. Tat je. zagledavši patra, popustil vse orodje in zbežal.
Letos ne bo pomanjkanja delavcev. Statistični podatki preteklih dveh let o kranjskih izseljencih iz Amerike nam kažejo, da se je v tem času vrnilo v domovino okroglo -1000 moških, delavcev in profesionistov, ki bodo dobili lahko zaslužek doma. Večina se jih bo potrebovala seveda na kmetih, drugi pa v obrtu in sličnih podjetjih. Ti so vsled kritičnih razmer v špekulativni Ameriki zanjo zdaj zgubljeni in odvrnili so že tudi — na stotine drugih od nje.
Vročinska bolezen. V župniji Blagovica je ležalo 21. t. m. v eni hiši šest na vročinski bolezni bolnih oseb.
V Radečali je umrl star fant Tomaž Božič, rojen 28. decembra 1814, torej v 95. letu.
Vsled pasje stekline umrl. V vasi Gmajni, krškega okraja, je umrl petletni deček Alojzij Mrgole na steklini in sicer 11 tednov po ogri-zu v desno roko. Poškodba na roki se je tekom 14 dni zacelila in deček je ostal vse tedne navidezno zdrav. V drugi polovici nreteče-nega meseca opazili so spremembe pri otroku, postal ie siabovoljen, nemiren in bled, zgubil je slast do jedij in spanje, bunčica v očeh se je povečala in pogled je postal čudno srep. Kmalu nato so sc pojavili krči, naduš-Ijivost in napadi zadušenja, težave v požira-nju, bolečine na roki, pomnožene sline in značilni napadi krčev ob pogledu vode. Po petdnevnem strašnem trpljenju, deliriju in besnenju umrl je nesrečni otrok.
Novi slučaji pas.e stekline. V okolici Ljubljane ponavljajo se še vedno slučaji pasje stekline, tako v Sostrem dva slučaja, tudi v krškem okraju je zopet nov slučaj te kužne bolezni. in sicer v Št. Jernejski občini.
Važna razsodba upravnega sodnega dvora glede pasjega kontumaca pri steklini. Najvišje upravno sodišče je z razsodbo z dne 14. oktobra 1908., št. 9688, razsodilo, da se smejo psi. ki za časa kontumaca letajo prosto brez nagobčnika, ne samo v slučaju ulovitve, ampak tudi naknadno pokončati. S tem je izrečeno, da se smejo vsi psi, katere se zaloti na prostem ali na javnih prajih brez nagobčnika, gospodarju odvzeti tudi pozneje, da se iili pokonča, lastn.ka dotičnega psa pa se kaznuje po kazenskih določbah zakona zoper živalske kužne bolezni.
fioreniske novice.
Bohinjska Srednjavts.
Bohinjska Srednja Vas. Na Svečnico po litanijah bodo v dvorani »Občinskega doma« igrale dekleta Marijine družbe igro »Sestrina žrtev« (ali »Ljudmila«). Vsi, ki se zanimate za to prireditev, se uliudno vabite k nred-stavi. — Ne zamudite se vpisati v Mohorjevo družbo! Samo ta mesec je še čas! Kdor bo pozabil, ne bo dobil prekrasnih knjig, ki nam jih družba za letos pripravlja. — Fantje, še vedno je čas, da se vpišete v telovadni odsek. Prihodnjo nedeljo pride jeseniški vaditelj k nam v Srednjo Vas, da počasi začnemo z redno telovadbo. Zato pridite po nauku go- I
tovo vsi člani telovadnega odseka v ^d ugo Sicer je vsako nedeljo po nauku ostanek v »Marijini sobi«. V odsek ie zdaj vpisanih 49
ki nimate morda
»Marijini sobi« fantov. Tudi drugi fantje, časa za telovadbo, in možje, se lahko vpišete v telovadni odsek kot podporni člani, s tem postanete udje telovadnega odseka m se z drugimi aktivnimi člani vred smete udeleževati vseh njegovih prireditev. \sak član odseka bi moral imeti naročeno fantovsko glasilo - - list »Mladost«. Za dve kronici na leto imate dvakrat na mesec tako krasno berivo. da si lepšega želeti ne morete. In ta .ist je samo za fante in poroča posebej o tantovski organizaciji, njenih ciljih in uspehih. I akoj si ga naročite! Oglasite se pri predsedstvu telovadnega odseka. Na zdar!
Iz liuDlianske okolice
Borovnica. Izobraževalno društvo v Borovnici priredi poučno predavanje v nedeljo, dne 31. t. in., ob 3. uri popoldne v svojih prostorih. Po predavanju se vrši občili zbor.
Delavci popirnih tovarn Medvod in Go-ričan, pozor! Podpisani odbor uljudno naznanja, da ima zadnjo nedeljo meseca januarja, to je 31. t. m., svoj redni mesečni shod iu ob jednem ima tudi tukajšnje »Katoliško delavsko društvo« svoj redni letni občni zbor. Društveni odbor želi, da bi se ga udeležili vsi delavci in delavke, vsaj pa vsi člani in članice. Na tem občnem zboru lahko razvi-dite, da društvo ni spalo, ampak prav marljivo delalo in se bode lahko vsak prepričal, kako je z društvenim premoženjem. Ob jednem sc bo volil tudi društveni odbor in se vršilo vpisovanje novih članov v društvo. Torej delavci, šc enkrat vas poživlja odbor, da se vsi udeležite. — Odbor kat. delavskega društva v Preski.
Iz Notranjih Goric. V naši vasi se vedno nadljujejo med fanti tepeži. Lansko leto so se stepli; bilo je 12 fantov zaprtih od treh do šest mesecev, pa jih ni spametovalo. Potem so Ivana Aliča na roženkransko nedeljo pretepli, da je bil dalj časa v bolnici. Pa še to kazen niso prestali in zopet so se s svojo močjo pokazali na predvečer sv. Antona, to je 16. prosinca, so napadli Jožefa Selaua iz Not. Goric in ga zopet pobili tako, da je moral v bolnišnico. V ponedeljek pa pride mož železne postave, orožnik, in zopet jih odpelje v »špehkamro«. — Fantje, bodite pametni ! Vzemite »Domoljuba«, »Bogoljuba« ali »Mladost« v roke in prebirajte, mesto da se pre-tepavate!
Dobrova. Cesarjev 60-letni jubilej smo obhajali pri nas dne 2. decembra minulega leta zelo slovesno. — Dne 8. decembra popoldne od 3. ure naprej pa je bil pri nas volivni shod »Kmečke zveze«, na katere:n se nam jc predstavil novi kandidat za deželni zbor četrte kurije ljubljanske okolice, gosp. Mihael Dimnik. Na tem shodu, ki je bil izredno dobro obiskan, je imel g. tajnik dr. Rožič nad uro trajajoči govor o pomenu in važnosti kmečkih zvez ter o političnih in gospodarskih zadevah, osobito tikajočih se kmečkega stanu Ves govor prišel je g. dr. Rožiču iz srca in je tudi vsem zavednim poslušalcem segal v srce Na ta shod se je bilo vtihotapilo tudi nekai socialno-deniokraških smrkavcev, ki so hoteli parkrat nekaj motiti g. doktorja v njegovem govoru a jih je s par besedami panal tako da so postali _ mutci. Klical jih je ob sklepu svojega govora k besedi, a so bili že preje izginili kot kafra. Nato je bil razvil g. kandidat Dimnik svoj program, katerega je zbor soglasno odobril in sprejel, Dala se jc kandidatura D,mn.kova na glasovanje, ki je bila navdušeno in soglasno sprejeta z vzkliki- IW živi našega novega deželnega poslanca Miha ela Dimnika I Tega dne so socialni demokrati
bili med vollvo« razmetali ctlo butan, »Petričevih« priporočilnih listkov. Koliko so ti izdali pokazalo se ie dne 14. decembra p.|. ob vohtvi samej. pri kateri je dobil od 24.3 od-daniti glasov gospod Dimnik 227. večni kandidat Petrič pa le 15 glasov, eu glas bil jc ne-veljaven. No, pa naše socialno-dcrnokraške korifeje so tako imenitne politične ničle, da same ne vedo, so Ii mandelci ali babice. Na sv. Štefana dan, 26. decembra p. 1., je naša dekliška Mariiina družba proslavila lurški 5U-letni jubilej s prelepo igro: »Na Marijinem srcu«. Dasiravno je igra dolga in težavna, so se jo naša poštena in pridna dekleta sama brez tuje pomoči tako točno in temeljito priučile, da so jo tako točno in izvrstno izpeljale, da se še od popolno izurjenih, starih igralk ne more zahtevati kaj boljšega. Bila je pa tudi tako mnogobrojno obiskana, da dosedaj na Dobrovi še nobena tako. Ponovila se je igra potem v nedeljo, dne 27. decembra p. |. Tudi to je nekaj posebnega, da so si dekleta za to igro same preskrbele iz lastnega in tudi izgotovile krasne kostume, pri čemer imajo največ zasluge Mežnarjeva dekleta. Gmotni uspeli te igre, ki se bode porabil v nabavo nove društvene zastave, bil je zelo povoljen. — Naša »Mlekarska zadruga« je imela leta 1908. vsega denarnega prometa s prebitkom vred 107.942 K 16 vin. So že lepi novci, kai ne? Bog!
Štepanja vas. Poročil se je posestnik, gostilničar in pleskar Ivan Bricelj iz znane spoštovane Briceljeve rodbine.
Šmartno. Pritoževali smo se že svoje dni zavoljo ljubljanskih mestnih tržnih nadzornikov. Ravnokar je nastopil zopet nov tržni nadzornik Ribnikar. Menda bi se rad postavil in nas kmete, ki nismo njegove baže in mišljenja, nekoliko zatiral. Mleko izliva kar po tleh, namesto da bi ga dal mlekarici nazaj, da ga pelje domov in da živini. Tudi poskuša in tehta mleko. Pa zdi se nam, da ima mož ali napačno tehtnico, ali pa ne pozna na tehtnico, ali pa nalašč dela krivico. Ditnnikovi ženi iz Jarš ga je izlil sedem litrov. Ko so to slišale ženske po Šentpcterski cesti, so sc temu Čudile. ker jim je znano, da oddaja žena zdravo, dobro mleko. Drug slučaj: Mihovi Tončki i>: Smartna ga je v petek izlil dva litra, v sobot" pa en liter. In kako dela doma to dekle? Na-molzeno mleko zlije vse v eno posodo in a te napolni vse litre in firklje in bokale, kateri pelje v Ljubljano. Mleko jc popolnoma enako v vseh posodah. In ta učeni Ribnikar je rekel, da je mleko iz dveh litrov slabo. Saj to ni mogoče. če je vse iz ene posode, in človeku res pride na misel, da Ribnikar ne zna tehtati ali pa ima slabo tehtnico ali pa nalašč krivico dela. — Dobro se je potegnil naš poslanca Dimnik za mlekarice, ko jc pozval deželnega predsednika, naj naredi red in naj sc mleko tehta m preizkusi na preizkuševališču. — Prizadetim mlckaricam svetujemo, naj Ribni-karja naravnost tožijo za odškodnino.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Smrt. V Lcšah je dne 7. januarja umrla mati spoštovane družine, gospa Marija Va-Uavec, mati dr. Josipa Valjavca. Pogreb je pokazal, da je bila ranjka mnogo ljubljeni. Kazven mnogoštevilnega občinstva sta se udeležila pogreba gasilno društvo in šolska mladina z zastavama. Na grobu so ji zapeli nagrobmeo. Naj počiva v miru!
g Iz Gorenjevasi. Zadnjič ste poročali o liberalnih dijakih v Poljanah. Tudi naša tra-ih •£ar,a ,e oblaKodarjena s študenti, saj !? °,olu 12- Tr'ie so letos stopili v bogo-m«i?« ♦ I vam z veseljem poročamo. Iina-„ "ltri liberalne dijake, ki hočejo pri n„nc i !?.okazati svojo liberalno barvo, uva sicer študirata še v Kranju, pa ko po par
mesecih skonduta osmo Žolo, bosta gotovo
začela javno nastopati s svojo liberalno modrostjo. Eden, ki se že ponaša z akademično izobrazbo, kaj rad zabavlja na »klerikalno na-zadnjaštvo« in na predavanja v našem »Katoliškem izobraževalnem društvu«. Izmed omenjenih osmošoleev bi eden rad izlegel »Sokola« in gori za vsako liberalno reč, drugi razširja liberalno časopisje, in tako je nevarnost, da nam pckvarijo naše fante in dekleta, zlasti s knjigami, kakršne je razširjal nek liberalen osmošolec letošnje počitnice med našimi dekleti. Hočejo pa pri nas ustanoviti fantje in nekatera dekleta liberalno pevsko društvo. Tudi tukaj imata dva liberalna študenta glavno besedo 111 zanašata med že tako brezbrižna dekleta še večjo versko brezbrižnost. Mi pa tega ne bomo puščali in za danes rečemo samo: Liberalni študentje, do tukaj in - ne naprej!
g Bralno društvo v Naklem jc pozdravilo 17. t. m. deželnega poslanca g. prof. Evgena Jarca, ki je v poljudni obliki poročal o delovanju deželnega zbora in o starostnem zavarovanju. Nato je govoril tajnik Jernej Zupan o pomenu »Bralnega društva« in vabil občinstvo k sodelovanju.
kitajsko-*lov»nski napiei: »Berflren <ier L«i-
tungen ist lebensgefarlih —■ Totikanje to is-peljave je smrtno nevarno«. Prekrasno. — Preteklo nedeljo je naše bralno društvo priredilo predstavo »Občinski tepček«. Dvorana je bila nabito polna. V nedeljo bo zopet predstava: »Za čašico kave«. Pridite pogledat!
g Z Brda. Katoliško slovensko izobraževalno društvo bo imelo na Svečnico, dne 2. svečana, svoj drugi občni zbor v zvezi s kratkim predavanjem, zato se vabite vsi v obilnem številu, kjer se boste poučili o razvoju društva in čuli mnogo lepega.
g Škof-ja Loka. Javno predavanje. V nedeljo, 31. t. 111., ob 7. uri zvečer, bo imel v dvorani katoliškega izobraževalnega društva okrožni zdravnik g. dr. Ivan Hubad javno predavanje, h kateremu so vsi povabljeni. Vstop prost.
g Z Bleda. Jezero je že od novega leta zamrznjeno. Posebno močan led se je napravil v zadnjih mrzlih dnevih. Ledena skorja je dobro ped debela, da brez skrbi vozijo po jezeru z živino in s težkimi vozovi. Drsalcev, domačih in tujih, je vedno več. Šolarji iz Mli-nega se kar čez jezero pripeljeio po »šinah« (drsalicah) v šolo. V petih minutah prelete


Ognjenik Stromboli v sicilskem potresnem ozemlju.
g Iz Železnikov. Dne 31. januarja, v nedeljo, se vrši občni zbor katoliškega slovenskega izobraževalnega in podpornega društva in sicer ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Spored: Volitev novega odbora in slučajnosti. — Dne 19. januarja je došel v Železnike novi gospod župnik. Sprejem je itnel lep, dal Bog lepo vreme še nadalje.
g Iz Gorij. Nezaslišano je, kaj vse si dovoli nemčurska birokracija v Radovljici. Ona se drzne poslati gorjanskim strankam samo nemške dopise. Jako lepo se bere 1 i tog.-af i rano: »Von disem Beschluss sind bestiitigt — 5. podružnica na Kupljeniku, 6. und 7. Johaun und Marie P. in Puhhain, 8. itd.« Možje — ali kar ste — v Radovljici, drugič se lahko pre-drznete poslati dopis mažarski ali kitajski, a prosimo, da zraven pošljete še enega Kitajca, ki nam bo to vašo čobodro brezplačno raz-tolmačil. Kaj si domišljate ,da ste naši suvereni, vi, ki pobirate naše drobtine, vi, ki ste prišli k nam, ki ste služabniki ljudstva, ne pa mi vaši podrepniki. — Na drogovih električne izpeljave kranjske odrtnijske družbe iz Rado-vine čez Mužakljo na Savo se svetijo lepi
vse jezero. To je veselje za mlade Blejce in Blejkc, ko imajo tako lepo priložnost za zimsko zabavo. Dokler je. bil led še tenak, jih je šlo nekaj skoz led, pa vajeni takih nezgod in vode, si znajo pomagati. Hitro se priplazita dva po trebuhu na pomoč ponesrečencu ter ga potegneta na suho. Prijetna pa taka kopelj vendar ni in zdrava tudi ne. Zdaj se take nezgode ni bati. — V nedeljo, 24. januarja je od 3. do 4. ure na ledu igrala vojaška godba 17. pešpolka iz Celovca ter privabila na stotine drsalcev in še več radovednega občinstva. — Zadnji čas se snuje športni klub, ki ima skrbeti za zimsko zabavo in privabiti tujce tudi pozimi na krasni Bled. Namerava se zgraditi sankališče z visoke in strme Osojnice proti jezeru in potem čez cesto po zamrznjenem jezeru do otoka. Ce se ta načrt izpelje, bi bilo sankališče nekaj posebnega. — Vilo »Julien-heim« ie od graščaka Muhra kupil g. Lukman za 80.000 kron. Ima krasno lego pod gradom in najlepši razgled čez vse jezero. — Veliko se govori o električni razsvetljavi. Da bi se le ta želja domačinov in letoviščarjev kmalu uresničila. Bled kot letovišče bi z elektriko
veliko pridobil. — N« Rečici ie umrl 21. Januarja posestnik Anton Burja. N. v m. p. I — Na blejskem jezeru je prihodnjo sredo na praznik sv. Blaža navadni shod. Vsako letu pridejo v obilnem številu od blizu in od daleč častilci sv. Blaža na otok prosit tega svetnika za odvrnenje vratnih bolezni. To je edini shod na jezeru, da se lahko pride brez čolna peš do cerkve.
g iz Komende. Težko smo pričakovali 17. t. m. svojega poslanca g. dr. Kreka, in sicer iz dvojnega vzroka: 1. ker ga že dolgo ni bilo med nami in 2. ker smo imeli zoper nameravano starostno zavarovanje precej pomislekov. Besede govornikove so nas prepričale, kako važno je tako zavarovanje ravno za naš'kmečki stan, spoznali smo pa tudi vso zlobo in obenem neumnost onih ,ki skušajo z lažmi nevedneže nahujskati zoper nameravano zavarovanje in poslancem S. L. S. vzeti med nami zaupanje. Gotovo so bili najeti oni ne preveč trezni poslušalci, ki so g. govornika motili med predavanjem s svojo surovostjo; seveda so jo skupili, dobili so odgovor, da jih mora biti sram: drugič se jim zna pripetiti še kaj hujšega. Glavnega krivca ni bilo zraven, a zadene ga plačilen dan, morda
—	kmalu, ker mera njegove zlobe je — polna! Z veseljem smo slišali g. govornika, kako poslanci S. L. S. v državnem zboru in še posebej v deželnem zboru z neumorno delavnostjo skrbe za zboljšanje žalostnega stanja našega kmečkega stanu. Mi g. poslancu in S. L. S. popolnoma zaupamo, kar smo pokazali ob koncu govora; ne menimo se pa za surovo zabavljanje onih revežev, ki so žrtve — alkohola !
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Šmartno. Lepo je napredovala naša stara »Hranilnica in posojilnica«. Promet znaša leta 1908. do 400.000 kron, to je 125.UOO K več nego leta 1907. —Od novega leta 1908. nadalje obrestuje vloge po 4 in pol od sto, da zamaši usta nasprotnikom, ki umazano delajo za kmečko liberalno posojilnico. Tisti, ki so res kmečki, bodo vkljub delovanju od nasprotne strani, z veseljem se oklepali stare svoje posojilnice, ki ima lepo uradno sobo v lastni, prej Škratovi, hiši. Svoji k svojim! -V posojilnični hiši ima svoj sedež tudi izobraževalno društvo, ki se je začelo lepo razvijati. Telovadni odsek bo začel kliub jezi nad-učitelja in nekaterih drugih zagrizencev kmalu delovati; petje se pod vodstvom g. orga-nista Rusa poučuje v več oddelkih. Le naprej po poti izobrazbe in plemenitega dela! — Izobraževalno društvo je priredilo v kratkem dve igri: »Sanje« in »Jabolčna potica«, ki sta prekrasno uspeli. Čast fantom! — Na Svečnico pa prirede dekleta igro: »Dve materi«.
—	Ogenj smo imeli dne 20. januarja. Pogorel je namreč hlev pri graščini Slatnik. Litijska in šmartinska požarna bramba sta pridno delovali. — Mnogo »svetih« koledarjev je podaril o novem letu ljudem nek tukajšnji trgovec, ki sicer zelo rad prodaja gnili liberalizem; no. jud pravi: kšeft je kšeft; značajno pa le ni!
—	O tukajšnjih razmerah na pošti bi radi nekatere reči omenili — pa naj ostane za prihodnjič. Za sedaj bodi rečeno le: Dolžnost poštarice (poštarja nimamo in ga ne poznamo) je, da je do strank nepristranska in uljud-na. Večno godrnanje do strank je že neprebavljivo! — Shoda slovenskih kmetov v Ljubljani, dne 31. januarja, se bo več moz udeležilo tudi od nas.
d Litija. Tukajšnji gospodje in gospe so igrale burko »Zmešnjava nad zmešnjavo«. Za-
libog da se take igre med nami večkrat tudi v resnici igrajo! - Tukajšnjo predilnico je kupila tvrdka Bruiiner in Ritter. Dne 19. ja-nuaria ie prevzela tvrdka tovarno od prejšnjih posestnikov Seh\varz-Zublin. Da bi pač z novim gospodarjem prišle nove razmere v tovarno! Deželnozborske volitve so se pri nas lepo izvršile. Vsi glasovi za gosp. Zajca, — eden pa za Cobala in dva za Slanca! —
d Kresnice. Dva vagona krme smo dobili p« posredovanju »Gospodarske zveze« in »Hranilnice in posojilnice« v Šmartncin; prav nam je prišla!
d Prežganje. Kakor smo brali, se bo razdeljevala krma po »Gospodarski zvezi« še enkrat; upamo, da bomo sedaj dobili množino krme, katero bi bili morali že prvič dobiti. Potreba je velika.
d Šmartno. En vagon krme smo razdelili tukašnjim prosivceni po 5 kron lOOkg. Nekateri so mrvo grajali, drugi hvalili. Zalibog, da se nismo zglasili za dobavo prešanja in otrobov; sedaj je prepozno.
d Šmartno. Naši trgovci še sedaj nimajo vžigalic za obmejne Slovence. Bomo pač vsi morali iti v Litijo k Bricu, ne le po vžigalice, ampak tudi po drugo blago. Odjemalec kupi, kjer hoče, - in je nespameten, če ne gre tja, kier se mu postreže. — V odbor obrtne šole je bil izvoljen v nedeljo pri ponovljeni volitvi vrl naš pristaš Anton Verbajs, ključavničar, proti mesarju Robavsti, ki je ostal z osmimi glasovi v manjšini.
d Litija. Tukajšnja sodnija dopisuje zasebnikom in občinskim uradom nemške dopise. Bo pač treba, da naši poslanci malo podrezajo v to čudno gnezdo! Ljudje ne znajo nemško, občinski uradi pa tudi niso sodnijski hlapci, da bi prestavljali nemške oklice v slovenščino. Zato: nemške dopise vračajte!
d Iz Poljan pri Kresnicah. 4. t. m. je povozil vlak 20-letno dekle Marijano Bratuu iz Goliš. Odtrgalo ji je desno nogo pod kolenom in na levi roke prste. Dobila, je še več drugih telesnih poškodb. Revici se je oimačil duh vsled tega. Bila je dobra in pobožna družbenica Marijina. — 12. t. m. je pa umrl občepriljubljeni posestnik Franc Jevnikar, po domače Brajdež. Padel je, ko je šel čez Savo, z brvi v malo globoko vodo, kjer se ie gotovo zadušil. Došla pomoč ie bila brezuspešna. Naj počiva v miru!
d Iz Višnjegore. V našem mestecu nikakor ne morejo naši nasprotniki preboleti mi-nolih občinskih volitev. Zlasti par rokodelcev ne mine žalost in jeza ter se jim na noben način ne ohladi vroča kri. Pri vsaki priliki, bodisi v gostilni ali kje drugje, kar dejansko napadajo naše vrle pristaše ter jim steklenice in kozarce mečejo v obraz, tako da hi človek niti življenja varen ne bil. No, sedaj bede, kakor se čuje, eden že dobil zasluženo kazen, da bodo imeli drugi za zgled. — 21. t. m. smo imeli tudi semenj sv. Neže, kateri je bil zelo dobro obiskan. Goveje živine bilo ie nad en tisoč glav prignanih, bila je tudi živahna kupčija, zlasti ker so Italijani veliko živine pokupili.
Belokranjske novice.
d Iz Gribeli. Dne 16. t. ni. bi se bila pod Gribljami v Kulpi pripetila skoraj nesreča. Voda je bila tako narasla, da niti mlini niso mogli mleti. Tedaj so se šli v lahkem čolniču vozit dve dekleti, ena žena s svojim sinom in en mož. Ker je voda izpod slapa jako deroča so vozili kake tri metre ob kraju do slapa a ko eolnič porinejo na strugo, se je nenadoma obrnil in je od vala vode in vetra se s tako močjo zazibal, da so vse tri ženske padle na glavo v strugo na gornjo stran. Hitro sta potegnila deček svojo mater, mož pa eno dekle v zajeti čolnič, kajti mož in deček sla ostala
notri. A eno dekle je voda potegnila pod eolnič, čez nekaj časa je dvignila glavo u, zope jo ie potisnila voda noter ter jo nesla do aiu korakov dalje. Šele tam se ji je posrečilo prit iz vode. Ko je prilezla ven. je omedlela. K" so jo dvignili ter jc prišla k zavesti se ic spomnila košare, ki jo je voda odnesla zgubila je v vodi ruto, predpasnik in nekaj denarja. Na-meiiiena ie bila na Hrvaško po ineso. Dosii ribič je z velikim čolnom vse rešil. Žena je tudi izgubila jerbas z nekaj denarjem.
d Pismo iz zapuščene krajine. V vsak kraj sc dele podpore v različne namene. A revne vasi Mala vas. Iška vas in Kol pri Igi: zaman moledujejo za napravo vodovoda. Kakšna revščina je tu! Dovaža.io vodo v sodih. Seveda se je ne more pripeljati naenkrat več kot kakih deset škafov, a kmetovalci ie potrebujejo do 25 škafov na dan. Ako gre ponjo dvakrat na dan, zamudi čez šest ur. Se večje gorje je poleti, ko sc porabi več vode in je več dela. Kaj bi počeli v slučaju požara > !
Trpeče ljudstvo.
iz raznih krajev Dolenjske.
d Od. Svetega Gregorija. Zajec nam zopet letošnjo zimo prav pridno vrtnari ter prav marljivo objeda in obrezuje mlada sadna drevesca. Da bi se vendar enkrat bolj pobijal ta dolgoulii škodljivec. - Skrbimo za drobne in koristne ptičke, pokladajmo jim v hudi zimi živeža, da jih s tem obvarujemo pogina, lakote.
d Od Sv. Križa pri Kostanjevici. Izobraževalno društvo in Marijina družba zgubi pe-vovodjo. Prestavljen je namreč g. kaplan Go-vekar. Kako lepo ie znal igrati. Njegovo navdušenje za petje je vzgojilo lep pevski zbor. Ni tako lahka stvar v pevskih teorijah neuko mladino izobraziti v umetnem petju. Zdi se, da mora imeti učitelj petja še posebej dar potrpežljivosti. To ie sreča, da dobimo k nuni vedno tako dobre gospode. Za »Čebelico« se imamo zahvaliti tudi gospodu kaplanu Gove-karju. Ustanovil jo ie v Marijini družbi, ['oda kmalu so zvedeli za kaplanovo hranilnico razni mladi varčevavci ter začeli nositi vanjo in še nosijo svoje male prihranke, šolarji, dekleta in .mladeniči. Neki deček je tako-le razmišljal: »Ce obdržim pri sebi svojih 5 K, jih bom zapravil za neumnosti, kakor po navadi. Ce pa jih neseni v »Čebelico«, me bo sram za vsako potrato v kaplanijo leteti. Tako bo denar čakal slabih časov. Kadar pride resnična potreba, takrat pojdem in vzamem od prihranjenega, kolikor mi bo sila.« Tako je mislil ] in storil. Fant bo gotovo enkrat dober gospo- < dar. Večina drugih svojih misli ni razodcla, vendar so gotovo vse precej podobni nagibi vodili shranit svoje malo premoženje v gospodovo »Čebelico«. Vsekako jc za mladino precejšnje junuštvo, če premaga na ta način skušnjavo zapravljanja, ki ji je nialodane prirojeno. Morda bo že zdavnaj ugasnil spomin na ustanovitelja male hranilnice »Čebelice« korist bo pa ostala. _ Bog daj gosp. Franci povsod obilo sreče, plačilo za dobra dela pa v nebesih _ Nov k rižev pot. Prejšnjo nedeljo, 3. januarja, so blagoslovili gospod župnik nove podobe križevega pota. Krasne
na sebi žn Tu^' Pr°Strana '"^sama na sebi ze tako lepa, ugaja zdaj še bolj. Sv
Kriz se pomlaja in cela župnija. Ponos navdala srca u, hvaležnost. »Ko bi ne imeli skrbnih gospodov, b ne bilo nič,« pravijo farani Hre-penenje po zobrazbi raste in vnema /a domač gospodarski napredek. Stara, zdrava misel se zopet udomačuje: »Bogu čast na.n Pa Poštenje in življenje od lastnih rok'« K takemu razpoloženju je vsekako nova 'lepa hiša božja mnogo doprinesla. - - Telovadnega odseka še nimamo. Fante imamo, niče nika tudi. I oda dvorane manjka. V sneg , pa n da
hi začeli. Škoda, da nimamo fantje sami denarja. K a p n i c c. V naši župniji so gorske vasi, kjer imajo ljudje vode samo ob času, ko dežuje. Sicer morajo vaščani po pol ure, po eno uro daleč po vodo. Mršava živina pa mora piti gosto, zblateno vodo v majhni vaški luži, kjer ie povrh polno nesnage. Ze večkrat so še pri občini posvetovali, kako bi zgradili tem vasem kapnice, toda kapnic še danes ni. Zdaj v zimskem času bi kazalo se temeljito o tem posvetovati. Res je občina že silim obremenjena, toda kar mora biti, mora biti. Sicer bodo potrebne gorske vasi ostale vedno siromašne. Za koliko koristnih reči bi lahko porabili tisti čas, ki ga zamude z donašanjein vode in napajanjem živine. Fden delavec pri hiši je zgubljen samo radi tega. In če sta samo dva ali trije? Tudi za perilo in umivanje je dosti nerodno, in to samo radi dragocene vode, ki sii jo polni vsi Gorjanci. Zato jc gotovo imiestno, da se že v tem zimskem času potrebno ukrene. Za vodovode potrebnim krajem po Notranjskem in drugod bo pomagala dežela. Morda bi mogla dati kako drobtinico tudi našim. Prizadeti se naj posvetujejo / deželnima poslancema. Zdaj je čas premisleka in priprave. Spomladi pa na delo.
d Vače pri Litiji. Ljudska hranilnica in posojilnica na Vačah je imela v svojem prvem poslovnem letu 1908. denarnega prometa 245.984 kron 98 vin., razmeroma zelo veliko. Najuglednejše stranke vlagajo pri ljudski hranilnici. Pri deželnozborskili volitvah je bilo v občini Vače oddanih 44 glasov in sicer vsi za dr. Ivana Zajca. Liberalci se volitev niso udeležili. Dne 13. januarja tekočega leta smo imeli občinske volitve za občino Vače. S terorizmom so nasprotniki prodrli. Take nasilnosti še ne pomnijo naši možje. Še celo stari liberalec Kolbe. poštar v Št. Vidu nad Ljubljano, je prišel pomagat. Naši možje pa ne lxido nikdar trpeli nepostavnili agitaeii. Gg. orožniki so že vse potrebno ukrenili, da bodo prizadeti faktorji prišli pred okrajno sodišče!
d Nov telovadni odsek se je ustanovil v Dobrcpoliah. Na ustanovnem shodu so govorili Fr. Terseglav, V. Jeločnik in Iv. RoJe. Pristopilo je 75 članov. Pcva skušnja je bila 17. t. m. Učil je brat Jeločnik. Prve vaje so zelo ugajale. Da bi le od teh petinsedemdesetih ostalo nekaj stalnih telovadcev, da bi se naša mladina telesno in duševno dvignila'
d Iz Loškega potoka. 17. t. m. je imela naša »Dekliška zveza« jako zanimivo predavanje o zdravstvu. Predaval je naš vrli gosp. kaplan tako razločno, da bi si kdo mislil, da .ic študiral za medicinea. Vse poslušalke snio bile zelo zadovoljne. Želimo zopet kmalu!
d I/. Dobrepolj. Umrla ie Ana Adamič, ena najboljših cerkvenih pevk in najpridnejša igralka izobraževalnega društva. N. v m. p !
Tu sc je ustanovil telovadni odsek dne 3. januarja. Govorili so F. Terseglav, V. .Jeločnik in Iv. Rode. Pristopilo jc 75 fantov. Nekai jih bo gotovo odpadlo, stanovitni bodo ostali. Kar ie posebno lepo znamenje, je to, da so vsi naši učitelji telovadci. Tako gotovo ni nikjer drugje na Kranjskem. Tako jc prav: Iz liud-stva med ljudstvom za ljudstvo! — Prva skušnja se jc dobro obnesla. O. Jaklič je naročil deset iztisov »Mladosti« za mladeniče. Hvala mu!
d Iz Loškega potoka. Predavanje je priredila preteklo nedeljo naša »Dekliška zveza« »o nalezljivih boleznih«. Predavatelj gospod .ui.i.je v Poljudni obliki pokazal in razložil najhujšega uničevalca in morilca človeških življenj ki zahteva ogromne žrtve, namreč
h,"u! ■ m tvori bistvo in vzr«k zlasti kužnih o iczni. Na posamnih boleznih smo videli po-M Donosno dc o teh strupenih prikazni, in zla-^ pri jctiki. Uvideli pa končno tudi naj-
boljšo obrambo proti tem boleznim: red, zrak, svetloba in pred vsem pa snaga v hiši in na telesu. Kljub ostri zimi ie bila udeležba obilna. Ne samo zabaven, tudi poučen del goji naša »Dekliška zveza«!
d Iz Ribnice. Kakor je »Domoljubovim« čitateljem iz ribniške doline gotovo še v dobrem spominu, se je vršil na sv. Treh kraljev dan v društveni dvorani javen protestni in nianifestacijski shod proti krivicam, ki se nam gode od strani nemške vlade, in pa za slovensko univerzo ob prav mnogobrojni udeležbi - nad 300 udeležencev je bilo. Natančneje ie poročal takoj drugi dan »Slovenec«.
Da pa se je vršil ta shod, ni nič kaj ljubo ribniškim liberalcem. Precej časa so kuhali jezico nad sklicatelji, češ, da so jih prehiteli, ker bi se bili tudi sami radi postavili. Naposled se ie vendar nekdo ojunačil, potem ko ie že 14 dni grizel pero. da je spekcl neko sumljivo dišečo klobasico v »Slovenskem Narodu« z dne IH. januaria, kjer se zaletava v ta nas sliod, češ, kako malo nam je za spravo, kako se ie mudilo sklicateljem itd. Za zgled nam stavi Velike Lašče, kjer sc je vršil shod sporazumno z obema strankama. Dotični dopisnik pljuje seveda sam v svojo skledo, čd*ar vrli »narodnjak« še opazil ni. Doslednost! Kar bi moral odobravati, smeši! Ce vam je res kaj za spravo, ribniški »strankarji«, dobro! Toda biti morate malo drugačni kakor do sedaj, da se bo moglo z vami kaj občevati. Damo vam dober svet. Ce hočete, da vam ostane vsaj teh malo še zvestih, morate pisati nekoliko bolj resnično. Pride čas, ko se bodo spametovali še ti. Skrbeli bomo, da vas od-krijemo, in ostali boste osamljeni in zapuščeni od vseh, kakor kamen na cesti. V zadnjem času so začeli uvidevati, da je z vami vsak stik nemogoč, ker kmeta v svoji sredi niti videti ne morete (dokaz: vaše veselice in prireditve). razven da ga imate za zabavo, če se vam pusti vleči. Razumete? »Narodov• dopisnik piše, da je bila udeležba »prav pičla- . Je že prav! Spravite tak shod skupai, če ie v vaši moči! Ta. ki ic pisal v »Narodu te žalostne vrstice, polne vzdihov in tožba, gotovo ni bil na shodu — ie bilo prezgodaj, že ob pol 8. uri zjutraj, ko je postelja še tako gorka! Ce pa je bil zraven, je gotovo imel usnjata očala, da ni mogel videti navdušenih mož, trdnih kot hrast. S kako navdušenostjo so se sprejele resolucije, je nepopisno. Le nikar preveč blizu, da se še bolj ne opečete in da prehitro ne izgubite še teh. ki se še sučejo v vaših »resnicoljubnih« krogih. Da se bodo spametovali tudi ti, o tem ne dvomimo. Da bi le ne bilo prepozno!
d Cerklje pri Krškem. Tukajšnje kat. slovensko izobraževalno društvo je v zadnjem času storilo velik korak v napredki;. V teku enega meseca imeli smo tri gledališke predstave s petjem. 27. decembra min. leta in 4. januarja t. 1. predstavljali so mladeniči igro: »Novi zvon na Krtinah«. Ljudstva je bilo obakrat polno, posebno pri prvi predstavi. Saj pa tudi zaslužijo naši fantje, da se jih pride pogledat. Res prav izvrstno so igrali vsi, posebno pa zaslužijo pohvalo berač Cotelj, Breznik, krčmar in Štefan. Prav nič sc jim ni poznalo, da so prvikrat na odru. Obakrat so ljudje užili veliko zabave in smeha. Pohvalno moramo tudi omeniti cerkveni pevski zbor, ki nam je pokazal, da ne razume samo cerkvenih skladb, ampak tudi skladbe naših narodnih pesmi od znanih skladateljev Aljaža. Foersterja, Ferjančiča in H. Sattnerja. — Nad vse lepo pa je bilo v društveni dvorani 24. t. m., ko so prvikrat nastopile na odru članice »Dekliške zveze« v igri »Sveta Neža«. Ne vemo, kaj bi posebno pohvalili, ali predna-šanje igre ali bi pohvalili veliko pridnost in vztrajnost igralk. Vse je hvale vredno. Nobe-
ne igralke ne moremo karati, vse so dobro igrale, a vendar posebno hvalo zaslužijo Neža, Simforijan in Klavdija. Imele so dolge vloge, a dobro so se jih naučile in prav dobro tudi igrale. Ljudstva je bilo natlačeno polna dvorana, brez dvoma je bilo nad 300 gledalcev. Pri nekaterih prizorih so bili ljudje naravnost osupnjeni. Ugajala je lepa rimska obleka, nad vse pa živa slika »sveta Neža v nebesih«. No, kaj takega bi morda še v mestih radi videli. Nočna tišina je zavladala, ko se je vzdignil zastor in so ljudje ugledali v bengalični razsvetljavi Nežo v sredi izpreobrnjen-cev. Marsikako oko je bilo solzno. — Da je pa igra tako lepo uspela, ima veliko zaslugo pri tem gospodična učiteljica Kastelic, ki se ic veliko trudila, da ie igralkam priskrbela in napravila tako lepe obleke. Rodi ji na tem mestu izrečena iskrena zahvala za njen velik brud. Igra »Sveta Neža« se bode zopet ponavljala dne 7. februarja po litanijah. Pridite vsi, ki je še niste videli, ne bo vam žal. Take predstave bodo marsikakemu trdovratnežu omečile in oblažile srce.
d Rob pri Velikih Laščah. Občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva na Rofcu bo v nedeljo, dne 31. t. m., ob 3. uri popoldne. Pridite v obilnem številu' Naj nihče ne zamudi občnega zbora. Obenem bode vpisovanje novih udov. Zato vsi dobrodošli! -- Odbor.
d Čebelarski shod v (irosuplju se vrši v nedeljo, 31. t. m., ob pol treh popoldne v gost. prostorih deželnega poslanca gosp. Košaka. Ker so z ustanovitvijo čebelarske zadruge nastale za naše čebelarstvo nove razmere, je potreba vsestranskega posvetovanja. Na sliod pride zastopnik osrednjega čebelarskega društva. Razgovarjalo in posvetovalo sc bo o čebelarski zadrugi in o eksportnem panju, ko-iega želi zadruga splošno vpeljati za kupčijo z živimi čebelami. Ker je stvar zelo važna in ker je ravno v Grosupliu železniška zveza zelo ugodna ter konečno, ker je ravno v (irosuplju kupčija z čebelami zelo razvita, sc pri-čakujc i/ vseli sosednjih krajev obile udeležbe.
»
Notranjske novice.
0d Pivke.
n Shod »Kmečke zveze« za postojinski okraj bo na Svečnico popoludne ob pol 4. uri v St. Petru v posojilnični hiši. Poročal bo g. dr. Žitnik o starostnem zavarovanju in g. deželni poslanec Ravnikar o delovanju deželnega zbora. Možic, pridite v obilnem številu, tudi iz okolice — Trnja, Zagorja, Šmihela in Slavine!
n Nova maša bo v Slavini na Svečnico. Daroval jo bo rojak slavinski: Zorman iz Ze.i iz reda kapucinov. Posvečen bo v mašnika dne 31. januarja v Benetkah.
n Bogoskrunstvo ali zelo hudobna šala. K zadnjemu dopisu v »Domoljubu« o tej zadevi pripomnimo, da so ljudje zelo nejevoljni nad početjem onih, ki so streljali v križ nad Palčjem. Pravijo, da jih je bilo več in se je vse — namenoma izvršilo. Kaj tacega ljudje pri nas ne pomnijo in tudi ne dopuste. Kdo ve, kako bo o tem sodil gospod sodnik v Postojni, ki je, ali bil vsaj, sam lovec, pa vendar po njegovi lastni izjavi vidi »ideal« pravičnosti v sodniku. — ali bo tudi tukaj videl kaj »nedolžnega in Ic znak prijaznosti«, kakor je storil že marsikdaj v svojih idealnih razsodbah, ali pa bo znabiti kot protiklerikalno početje celo dotičnike pohvalil ?
Idrijske novice.
n Pogreb t Franceta Svetličič je bil veličasten, če vpostevamo število zaupnikov drugih telovadnih odsekov ali udeležbo someščanov ali zunanjo obliko. Prihiteli so mu zadnjo čast izkazat telovadci & Logatca. Sp. Idrije, Cerkna na Goriškem, Ljubljane odposlanci »Zvezini«, iz Zirov, čeprav so izvedeli za pogreb šele takrat, ko je bilo treba že odriniti k pogrebu. Nismo verjeli, da se telovadci res tako bratsko ljubijo. Katoliška delavska družba je t Svetličič.a počastila s tem, da se je društvena zastava nesla pri pogrebu in da so mu pevci zapeli tri pesmi. Na grobu jc g. kaplan Zevnik v slovo izpregovoril nekaj besed vrlemu mladeniču. Idrijčani so s svojo obilno udeležbo pokazali, da se zanimajo za naše telovadce.
n To ni dostojno. Težko nam je pri tej priliki grajati predrzno vedenje liberalnih re-alcev, ki so na mostu v dolgi sklenjeni vrsti nadzirali občinstvo, vračajoče se od pogreba. Ko bi tem »junakom« pripisovali kai lastne razsodnosti, bi jih že podučili. Toda vemo, da slepo korakajo po komandi drugih.
n Zavist sokolska — blamirana. Par spodnjeidrijskih Sokolov je pred nekaj meseci napadlo naše telovadce na cesti. Sokoli so predrzni, ker mislijo: klerikalci morajo»biti vselej obsojeni, če pridejo pred sodnijo, nam liberalcem se pa ne zgodi nič hudega. Prišlo je do prepira. Cez nekaj časa so vložili tožbo zoper Leopolda Kogei. načelnika telovadcev, češ, da ie imenoval Sokolo — barabe. In trije sokolčki so prisegli in nekako pritrjevali — saj njihovo pričevanje se ni vjemalo in sodnik jih je moral opozarjati: pomislite, da govorite pod prisego. Kogej je navedel več prič zase, a sodišče jih je odklonilo. Razsodba se je glasila: Kogej ie obsojen v 50 kron globe. Na zahtevo odvetnikovo je moral adjunkt zasli-šati tudi Kogejeve priče, ki so vse govorile Kogeju v dobro. Zato je deželno sodišče to stvar samo razpravljalo. In obsodba Potočnikova je bila ovržena ,a toženec je bil radi nekega izraza vseeno kaznovan z globo 10 K. Sokol bo moral poleg tega, da je pogorel, svojega odvetnika plačati.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Hotederšice. Znani lažnjivi kljukec »Notranjec« ie zopet obrekoval enega člana našega društva, Janeza Zajca, češ, da je predaval v društvu o »živi svetnici« v Hoteder-šici. Res pa ie, da ni bilo v tem času nikakc društvene seje, niti shoda in da ta član sploh nikakega predavanja ni imel. Toliko resnici na ljubo. Sicer se pa s takim lažnjivim in umazanim listom, kakoršen je »Notranjec«, ne bomo prerekali, ker ni vreden.
Iz raznih krajev.
VVasovtovn v Ameriki. Dragi mi list »Domoljub«, sprejmi te vrstice, da bodo vedeli naši slovenski rojaki, kako se nam ie godilo tukaj za časov hude krize. Dragi mi list, z velikim veseljem sem te tukaj čital, ali žali-bog, moral sem ta kraj zapustiti in iti s trebuhom za kruhom, da sem se preživel. Vsled krize je vse delo zaostalo, in nisi ga mogel dobiti nikjer. Mnogi so se pri čakanju na delo hudo zadolžili, da bodo morali celo leto delati in plačevati, kar so dolžni. Nekaj nas ie šlo v šumo delat, da smo se preživeli, in tja dragi list, nisi mogel za menoj. Kriza ie sedaj končana, volitev ie dobro izpadla in delati se ie začelo povsod. Tukaj delamo v premogovnih jamah. Sedaj pa. dragi list »Domoljub«, me zopet obišči prej ko je mogoče, da se bom zopet s teboj kratkočasil.
GORIŠKA
Iz Podgore nam poročajo, da se ondi krščansko-socialno gibanje čvrsto giblje. N eč sporočimo v »Društveniku*. 'loda eno moramo pribiti, da poleg mladeničev in mož posebno požrtvovalno delujeta č. g. kurat in g. učitelj Justin. Kakor je na eni strani hvalevredna vnema teh dveh gospodov, tako se nam od druge strani čudno zai obnašanje nekaterih drugih. Ki imajo vplivna mesta v S. L. S., a podpirajo liberalna društva, za naše gibanje pa se ne zmenijo. Nočemo biti ostri; toda to lahko rečemo: Prav to ni!
Po Kobariškera je hodil pretečem teden bogati socialni demokrat dr. Turna. Ta mož se je predrzni! priti med kmete, ta mož, čegar geslo je, da z našim kmetom ni nič? Socialna demokracija pa je že sama na sebi sovražna kmetu. Kmetje, drugič poženite rdečkarje po soški dolini nazaj.
Kronberg pri Gorici. Sledeč »Domoljubo-vetnu« pozivu z dne 7. t. m. v J. številki, naznanjamo, da ie pri nas v kronbergu na prodaj še prav mnogo izvrstnega vina. t\ronberško vino ima poseoen sloves, imamo mnogo belega, pa tudi mnogo črnega vina na razpolago. Do goriškega državnega kolodvora ie od nas dobre pol ure hoda po lepi cesti. Za kranjske in koroške kupce je torej prav pri roki. Cena je silno nizka. Kupci pridite!
Sv. Križ pri Ajdovščini. Pri nas je še več sto hektov dobrega vipavca. Cena sramotno nizka. Postaa vipavske železnice je doma.
Bača pri Sv. Luciji. Dragi »Domoljub«, sprejmi ta skromni dopis iz peresa svojega zvestega naročn.ka in sotrudnika. Dne 7. t. in. smo spremili k večnemu počitku na prijazni griček sv. Mavra let staro ženico Marijo Kovačič (po domače »staro Mihovko pod Orehom«), Ljudje so jo šaljivo radi imenovali »stari poštenjak«, ker je bila poštena, pravična in bogoljubna žena. \ kljub visoki starosti je še vedno brez očal čitala. Bila je prav posebna prijateljica dobrih knjig in časopisov, posebno »Domoljuba«. Blag ji bodi spomin! — Obenem moram poročati, da smo se začeli tudi tukaj v prijazni Bači prav pridno gibati. Naročeni smo na razne časopise, posebno »Domoljuba« smo se tesno oklenili. Z veseljem ga čita staro in mlado. Mislim, da se v kratkem nabere še več naročnikov. Ti pa, dragi »Domoljub«, ostani nam najboljši prijatelj in mi ti ostanemo vedno zvesti. — Bistro-baški.
Liberalno divjaštvo. Poročali smo že v zadnji številki, da so bili nekateri zapeljani Biljenci obsojeni, ker so z Berbučevim »pogrebom« smešili cerkvene obrede. Zapeljanci so obsojeni; pravi krivci pa so se skrili. Popolnoma gotovo je. da je navodilo za tako smešenje cerkvenih cbredov prišlo i/. Gorice. Dokaz za to je, da so tudi v Breginju na Ko-bariškem liberalci priredili podoben »pogreb« in da je bilo nekaj takega nameravano tudi v Tomiiiu za dr. Gregorčiča, če bi bil propadal. Najbrže je tudi še drugod bilo takih liberalnih »junaštev«. Vsakteri dostojen človek mora obsojati taka divjaštva, ki so sad liberalne izobrazbe. Liberalna gospoda v Gorici si izmisli kak »hec« ali zabavo, razglasi to zaupnim liberalcem po deželi in ti dobodo potem nekaj ljudi, ki jim v pijanosti igrajo tako žalostno komedijo. Ce so potem taki zapeljani reveži obsojeni radi tega. kaj to briga liberalno gospodo. Zanimivo je to, da so pri teh komedijah nekateri vplivnejši agrarci igrali precej čudno vlogo. Vsak pošten človek mora reči: Proč s tako lažiizobrazbo! Liberalizem pomeni le podivjanje ljudstva. Proč ž njim!
S Kanalskega. Zelo je bil doslej zane-marien nas okraj, poseono kar se tiče cestnin zvez. Ako ravno smo uk ob laski meji, vendar ga na Goriškem menda ni kraja, ki bi imel take ceste, kakor jin imamo — ali bolje — nimamo pri nas. 'loda upanje imamo, da se v tem oziru vendarle obrne na bolje. Jrza-va m aezeia sta se zaceli bol) zanimati za naš okrai. z.a to gre zasluga našemu vrlemu poslancu in načelniku cestnega odbora gosp. z e g i Sedaj je zagotovljena cesta po banj-ški planoti. Navadno pa pri gradbi cest največje breme nosijo občine. Država in dežela prispevati po enak znesek. Na prizadevanje poslanca Zege. ki je povaarjal poseDno vojaško važnost te ceste, pa do za banjško cesto prispevata država cenn &u odstotkov (v znesku jo4 tisoč kron). Dežeia Do prispevala 10 odstotkov, oDčme pa tudi le po IU odstotkov. S tem Do zelo, zelo .olajšano Dreme našim občinam, za kar gre hvala gospodu poslancu.
Iz tolminskega okraja. — Trg 1 o lin i n slovi daiec naokoli kot liberalno in versko brezorižno gnezdo. ZaDavljanje cez vero, verske naredoe m duhovnike je na dnevnem redu po tolmmsKih kremah. S strahom m trepetom stopi veren katoličan v tolminsko krčmo; kajti komaj prestopi prag, ga že pikajo in žalijo n;egovo prepričanje in njegov verski čut. — \ zadnjem času so se spravili z vso silo na našega preijubljenega g. kaplana Tomšiča. Potopili bi ga radi kar v žlici vode. Liberalno časopisje ga vedno blati in napada; a to č. g. kaplana gotovo ne spravi iz ravnotežja. Za take liberalne budalosti in izbruhe se on ne briga, kar liberalcem mogoče ni posebno všeč. To pa liDeralcem še ne zadostuje! Privoščili so si ga celo v javni občinski seji dne 2. januarja t. 1. Govori se, da sta velelioeral-na tolminska občinska očeta Joško in \ rtovec kar naravnost zahtevala, da mora kaplan Tomšič izginiti iz Tolmina, češ, tukaj ni prostora za tane hujskače. In kaj tako hudega je naredil g. Tomšič? Petje uči v okoličan ikih izobraževalnih društvih, in to je tisti velikanski zločin, za katerega bi se moral pokoriti. Omenjena občinska očeta sta utemeljevala svoj predlog s tem, da g. Tomšič v okolici hujska ljudstvo, dela razpore, pohujšuje mladino itd. Za danes rečemo le toliko: Na dan z dejstvi! Potem se pogovorimo! V vaših liberainih društvih je dosti smeti, tam pometajte, naša vas nič ne brigajo; zato oustite jih pri miru! Morda vas jezi napredek naših društev? G. Joško in Vertovec, z vašima predlogoma sta se strašansko blamirala. Se ima knezonadškoi. ordinarijat pravico premeščati duhovnike, ne pa liberalno tolminsko starešinstvo. Sramota za vaju, da vaiu ie o tem podučil priprost kmečki starešina iz Za-laza m vama zamašil usta. V isti seji se je tudi opazilo, da so nekateri okoličanski starešine popolnoma pod komando tolminskih liberalnih starešin. Kaj ne Beble i. dr.? Ljudstvo bo že obračunilo ž njimi pri prihudmih občinskih volitvah. Okoličanom se vedno bolj odpirajo oči, da bo treba malo prerešetati tolminske mogočneže. Mi okoličani hočemo v starešinstvu katoliških, značajnih. neustrašenih mož, ki ne bodo hlapčevali tolminskim
, ura,lcen- Da se pa t0 zK°di- bomo že poskrbeli. Pokažimo,da nismo zabiti, kakor nas 1 olminci pri vsaki priliki zmirjajo. Združimo se gospodarsko, ustanovimo si konsunino društvo, ki bo gotovo dobro uspevalo, in tudi Rajtajzenovo posojilnico za tolminsko okolico. I o je najboljši odgovor hujskajočim liberalnim krčmarjem in trgovcem — D r u
$ t v e n o ž i \ I j e n i e pri nas kaj ,'rlo m-prednic. Tolminska okolica šteje tri izobraž. društva, na \aiarjih, Zatominom in Poluoinju. Za razvoj teh društev gre posebna zahvala požrtvovalnemu g. kaplanu loinšiču, ki po-ueu.ie v vseli teh društvih petje. VolarsKo in polubinjsko društvo imata že precej izvežban mešani zDor. in se pripravljata z vso vnemo za domačo predpustno zabavo. 1 udi naj. mlajše zatominsko društvo se že vadi v petju. Zbor. ki je za enkrat le moški, šteje okoli Ju moči. Društva so mlada, a navdušenje ie veliko in nadejati se je najboljšega uspeha iu bodočnosti. Zato le korajžno naprej. — Govori se, da je tolminska liberalna posojilnica v velikih škripcih. Ljudstvo dviguje dan na dan hranilne vloge. Kaj je temu krivo? To naj premišljujejo liberalni komandanti posojilnice. Kolikor nam je znano, so ustanovili to posojilnico večinoma duhovniki. — Dokler so jih potrebovali, so bili liberalcem dobri, ko so se čutili liberalci močni, so duhovnikom dali brco v plačilo, vrgli so jih iz (xllK»ra in nadzorstva. - Liberalci so pač povsod enaki. — Povsodi proč z liberalizmom!
Na Volč.i dragi je postaja tako postavljena, da mora vsakdo, ki prihaja iz liuko-vice, Renč ali Bilj, mimo kolodvora četrt ure daleč na okoli na postajo. Doslej je bil saj za pešce odprt prehod čez tire, zdaj so pa vse to zagradili in celo z bodičastimi žicami prepre-gli vse mogoče prehode, lo je za vse krivično in sitno. Poslancu Fonu so na Dunaju obljubili zgraditi oDokan prehod čez tire sedaj napravijo pa to! Cujemo, da v kratkem odrine deputacija več mož prizadetih občin v I rst k železniškemu ravnateljstvu protestirat. Da bi le ne bilo brez uspena! Si>.cr pa, odjenjajmo ne, naj stane, kar hoče!
Iz Solkana. V nedeljo, dne 31. t. ni. popoldne, takoj po blagoslovu, ima naše »Katoliško slov. izobraževalno društvo« svoj redni občni zbor. Člani so vabljeni, da se tega občnega zbora udeleže v najobilnejšem številu. Na dnevnem redu je volitev odbora in druge važne zadeve.
V Koritnici je dne 24. t. m. popoldne predaval ob velikem zanimanju navzočih i.dov ondotnega društva F. Kremžar iz Gorice o starostnem zavarovanju. To društvo je zelo delavno in živahno, akoravno ima s surovimi nasprotniki najhujši boj. Le pogum! Naprej! Dva društvena člana se udeležita vsekmečke-ga shoda v Ljubljani.
Listnica uredništva. Goriški del »Domoljuba« ima torej svojo listnico. Prav je, da se urednik in dopisniki tem potoni med seboi večkrat kai pogovore. Tudi na razna vprašanja bomo po možnosti odgovarjali na tem mestu. — N. K. v Zatominu: Hvala Vam lepa! Sem popolnoma zadovoljen z Vašim predlogom. Sprejeto! Le večkrat se oglasite! Pozdrav! _ Prijatelj iz gor: Prašaš, ali bo »Domoljub« odgovarjal na »Sočine« napade. 1 oveni ti to-le: Prav gotovo je škoda popirja za brezplodno prerekanje s tem surovo-neuni-mm listom. Le v posebnega ozira vrednih slučajih bomo udarili — a takrat pošteno. Nam je cisto vseeno, kaj »Soča« piše o »Domo-mibu« in o notranjih razmerah v naši stranki. Kadar ie »Soča« tako gostobesedna, je to znamenje, da jo nekaj tišči. Naš boj gre za ohranitev m zmago krščanskih načel v našem ljudstvu, In v tem boju hočemo biti neizprosno dosledni. To v pojasnilo Tebi in drugim.
»SLOVENSKI KLUB« IN KMEČKO ZA-VAROVANJE.
Dunaj, 26. jan. »Slovenski klub« je sklenil, da se glede kmečkega zavarovanja ne odloči preje, nego ko so izrekli svoje mnenje kmetje iz celo dežele. Vsled tega sta tudi člana odseka za socialno zavarovanje dr. Krek in Gostinčar odložila svoje mandate, to je, izstopila sta iz odseka, ker se nočeta vezati na nobeno stran, dokler kmetje iz cele dežele ne izreko svojega mnenja. Za »Slovenski klub« je merodajno mnenje kmetov in če se ti izreko zoper kmečko zavarovanje, potem bo cel »Slovenski klub« kot en mož nastopil proti. Prihodnji ponedeljek se bo posvetoval iztršilni odbor S. L. S. o porazdelitvi časa in okrajev za nadaljne shode. Ponavljamo: že poslana vabila naj se shranijo, ker bodo imela veljavo, ko pridejo dotični okraji s shodi na vrst ).
KMEČKI STANOVSKI SHOD — STAROSTNO ZAVAROVANJE.
Glede na ogromno število priglašenih udeležencev je nemogoče shod izvršiti po določenem načrtu, skupno v enem samem dnevu. Priglasilo se je toliko udeležencev, da bi niti vsi v dvorano ne mogli. Vsled tega se mora načrt shoda v toliko spremeniti, da se shodi časovno in krajevno razdele. To nedel o se vrši shod samo za sodne okraje Ljubljana, Vrhnika, Kamnik in Brdo, dan in kraj za zborovanja drugih okrajev se še določi. Razposlane vstopnice nai se shranijo, ker imajo popolno ve-Pavo za udeležbo, kadar pride dotični okraj na vrsto. Za nedeljski shod veljajo sedaj vstopnice samo za udeležbo iz kamniškega in ljubljanskega okrajnega glavarstva. Dnevi in kraji shodov za druge okra'e se pravočasno naznanijo v »Slovencu« iu »Domoljubu« in se bodo vršili kakor hitro mogoče. Časa je dovolj, ker ni govora, da bi zadeva prišla v odločitev pred dvema letoma.
Micfai
JJlcc&e "
picdpiiujčjo Cčkavniki vjoA d AH p
Mcznifi na ptjucill
llaitiu, itiflW»vci.
--------
blitva, .v n<x ;.di.avmilU
ptedpit v Ce^auiaA poJK.4. *UlUVnka.,
iZoSv
iz/uctu) cHUJ&n „{/lodw
Poslovnik za kmetkostonouskl sUoti dne 31. f. m.
1.	Razprava se prične s poročili poročevalcev. Govor poročevalca se ne sme prekiniti.
2.	Vsak udeleženec shoda ima pravico, izraziti svoje misli ali želje na shodu ustno ali pismeno.
3.	Kdor hoče na shodu govoriti, se oglasi pri predsedniku, ki ga pokliče k besedi, kedar pride nanj vrsta.
4.	Kdor hoče svoje mnenje pismeno izraziti, naj tozadevni zapisek izroči na dan shoda predsedniku ali poročevalcu, pred shodom pa upošlje tajništvu S. L. S.
5.	Na shodu ne sme nihče govoriti več nego pet minut. Izjemoma sme predsednik govorilni čas podaljšati — toda ne več kakor za nadaljnih pet minut. Ta omejitev pa ne velja za poročevalca.
6.	Govoriti se sme le z odra, in sicer takrat, ko pokliče predsednik k besedi.
K Čebelarska podružnica v Kamniku
vabi svoje člane ter slavno občinstvo k poučnemu predavanju s skioptiškim proizvajanjem svetlih podob, katero se vrši v nedeljo, dne 7. februarja, v dvorani »Kamniški dom« v Kamniku. Predavatelj: č. g. P. Angelu s Mlejnik, frančiškan v Kamniku. Začetek ob pol 4. uri popoldan. Vstopnina 30 vin. Društ-veniki! udeležite sc polnoštevilno, pripeljite s seboj tudi druge čebelarje in take, ki se za čebelarstvo zanimajo. — Niko Saliath. tč. predsednik.
Za krotek trs.
Čudno. Ona: »Iz gostilne domov rabiš celo uro in pot je komaj pol ure dolga!« — On: »I. kajp'k. — tega pa ne vidiš, kako je široka!«
Dober oče. »Ali Vam je vseeno, katero hčer Vam dam?« — Ženin: »Prav vseeno!« — Oče: »Potem vzemite najstarejšo, — bo najbolj vesela!«
Profesor zdravilstva učencu: »Kaj morate pri bolniku najpreje poizvedeti?« — Učenec: »Če ima kaj denarja!«
Ni ga volja. Sodnik: »Ali se hočete kaj zagovarjati?« — Zatoženec: »Ni vredno, sem se žc čez dvajsetkrat zagovarjal, pa ni nikoli nič pomagalo!«
Pri zdravniku. »Ka.i pa vam je?« vpraša doktor bolnika. »Nekaj mi je. pa sam ne vem kaj.« — Doktor: »Vidite, meni ravno tako. Neka.i bi vam zapisal, pa sam ne vem kaj!«
Za besedo ga je prijel. Gospod zavarovalnemu agentu: »Kolikokrat sem Vam že dejal, da si življenja ne dam zavarovati!... Pa me vedno mučite z Vašim prigovaijanjem, da bi človek od same sitnosti skoraj umrl!«
Agent: »No. vidite, kako potrebno je zavarovati se!«
Bolečine
rovmatirike. nervozno. »»lod nr , , . , ■■»»'»le. mrzli,« r.zdr.ri zanf.h l?"'1' P™niliH l znamko , El,,f|„|d !	F»'lorl„, fl„id
t K franko. N,r. n.0 priTr;'™ " P""»«'nio. bls» trg 16. (HrMtsko ) ' Fol,erJ» * "'nhici,
Ka>f.
Vse matere se bodo zanimale za S c o 11-ovo emulzijo, katera se sedaj večkrat priporoča v oglasih. Ta emulzija da otrokom moč in krepost in jo zato vsi radi uživajo. — Dobi se v vseh lekarnah. Več v oglasu.
Ne verulte, da zlo preido samo od sebe Ce ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orkenys Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pot, poboljša tek. poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in zabrani razvoj bolezni. Če naročite eno steklenico za poskuš-njo za 3 K. eno veliko steklenico za 5 K. naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apo-stel-Apotheke« v Budimpešti. Josefsring 64. Depot 29.
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepkost.
TI 8 O Č I
2249 3 skrbnih starišev so bili presenečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
Scott-ovo emulzijo
in jo lahko prebavijajo. Cena originalne steklenice
bičem — kot	__ _.
garancijskim "	2 K 50 Vili.
znakom Scot-
l0vafn".r,v' Dobi se v vseh lekarnah.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 28. jan. 1909.
Pšenica, domača ......25.50
Rž ...........19.-
Oves...........18.50
Ajda, črna.........19.—
Ajda. siva.........18.—
Proso, rumeno.......16.--
Proso. belo.........18.—
.lečmen..........17.--
Fižol, koks.........28,- ■
Fižol, mandalon.......26.—
Fižol, ribenčan........27.--
Gradec, 23. januarja: 62, 76, 67, 29, 73. Dunaj, 23. januarja: 89, 53, 12, 29, 90.
Ste*li ie dobili
fonografzastonj?
Da uvedem povsod svoj izboren najnovejši valjček trde lite snovi, sem se odločil podariti 2500 fono-crjfov. Zahtevajte proti vpo»latvi 10 vin. v znamkah prospekt, in dobiti morete zastonj In carine prosto krasen koncertni fonograf. I. Sprechmasch|nen-Cxport ,L0wln', Dunaj VI. 210 Mollardgasac 26, vrata 37. 6 -
Učenca
»prejme v učno dobo
z vso oskrbo takoj Anton Sokli6, slikar, pleskar in trgovec z bar-182 vami, Kranj. 2-1
SINGER
ihiilne Me
kupujte le v naših trgovinah, ki se vse poznajo po tem-le grbu:
Ne dajte se zapeljati po naznanilih, ki imajo namen , kazaje na ime Slnger, postaviti na prodaj že rabljene stroje a!i pa take zastarelega sistema, kajti naši šivalni stroji se ne oddajajo pre-kupcem, marveč jih prodajamo naravnost Irtl občinstvu. 15-1
Singer Co.
akc. družba ?a šiv.
stroje, Ljubljana, Sv. Pe ra cesta it. 4
Star denar,
kolajne, star papirnat denar, starine kupuje po najboljši ceni
menjalnica H, Holfon,
122 Dunnj II., (2-1) KI. Sperlgasse I a.
K 515.000
glavni dobitek
vsako-h letnih lh žrebanj ,u
pri nakupu šest, gotovo izžrebanih orig. srečk, ki se vedno zopet lahko prodajo
6 orli. srečk:
1 avsfr. rdeč. križa 1 ital. rdečega križa I osersk. rdeč. križa I basilika ,Dombau' I srbska drž. tobaž. Uosziv,Ontes Herz' Prihodnje žrebanje že 1. februarja 1909.
Vseh 6 orlg. »rečk za • kupno ceno 186-50K «11 v 37 mesečnih obrokih po 6 K X« prvi obrok zagotovi igral, pravico do v*eh originalnih srečk pod oblaatv. nadzorstvom. Cenik irebanja „Novl dun, Merkur'- zastonj
Menjalnica OTON SPITZ
Dunaj I., Schotten-rlng samo 16, vogal Oonzagagasse. 168
A kje pa tiči tretji zajec?
Protin
revmatizem. trganje, celo najbolj zastarela bolezen se naglo in zanesljivo odpravi z zavživanjem iz rasti, snovlj pripravljen. Retnmel - ovega olja protiprotinuinrenni. Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6*—. Številna, sijajna priznanja.
Chem. Poarm Laboratorlum
KARL REMMEL. Landa-hul 109. RnrareUo.
15573 26-10
,,6 AS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v let u in stane po 5K na leto Naročnino prejema upravništvo v Ljtibliani.
Na revmi
in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Badsr
NOBBkOTO Jlun.llen
Kurf6r«terisir 40.
Dobri in : poceni :
so Izdelki prve tvor-nlce ur Hanns Konrad, c. In kr. dvorni zalolnlk v Mostu it. 876. (Češko.) - l>rava nikel Švicar. ..Roskopl" žepna ura K 5 -. Konkurenčna budilka K2 90 S ponoči se svetečlm kazalnikom K 3*30. Ura z nihalom K 8 50 Triletno » pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej pošlje. 10-3 Bogato ilustrirani glavni katalogi zastonj in i franko.	i
Pozor!
50,000 parov čevljev. 4 pire čevljev za 7 kron.
Vsled nakupa velike zaloge čevljev se prodaja le kratek čas po čudovito nizki ceni 2 para čevljev za gospode in 2 para dam-sklh na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno fino usnjatopelo, zelo eleg.. nain.las.. močni Velikost v cm. Vsi 4 pari It 7 K. Pošilia po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denarnazaj
D. Kessler, izvoz čevljev
Krakov št. 95 469.
Nnjcen nakup češkega posteljnega perja
5 kg nov., dobrega, sivega, skubl|enega, brez prahu, K 9-401 boljši K 11 -801 5 kg dobrega napol belega K 16 -1 belo, mehko K23'50t 5 kg sneinobelo, mehko K 28 -, K 30 -, K 34 -, K 36; i kg sneinobel ne-oskubi{. K 23'- , K 26--, K 29'- i puh siv i K 3-40, bel a 4- 40, sneinobel a K 5 80 In K 6-40 pol kg. Poiiljatev Iranko po povzetju. Sme se zamen|ati In nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi ra natančen naslov IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Češko.
Razpis natečaja.
Odda se delo popravila strehe in podstrešja zvonika župne cerkve sv. Ane v Cerknem, katero je proračunjeno na 2600 kron.
Ponudbe vložiti je pismeno ali ustmeno pri cerkveno-stavbenem odboru v Cerknem najkasneje do konec februarja 1Q09, kjer zve tudi natančne e pogoje
Prevzemnik položiti mora 10% varščine.
Cerkveno stavbeni odbor
v Cerknem (Goriško), 10. januarja 1909,
,	Predsednik t
1	Tavčar Franc.
STOstankTl!
Ponudim dokler je kaj zaloge, brec napai:e pristno barvne ostanke flanele, cefiria ka-nafasa in harhenta. 40 m za ceno K 15 « o proti povzetju, lzborna kakovost. Dolgost ostankov 3 16 m. Vzorcev ne pošiljam
SSSftJS K:
64 5 1
Ako hočete svoje dete
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Homrnel-ov
Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nohtno izmed mnogih ponarejanj' JQ35 —17
Odlikovano. Ustanovljeno 1870
Vse vrste lovskih puik, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orož|a 52 29
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj in franko.
LanCaster . od K 26 — Flobertpuške , , 8 50 Pištole . . , , 2 — Samokresi , , 5 —
Poprave ceno. Ilustrovanl cenik franko. 2370 U
F.Dušek. Opočna 123, Čechy.
Teikofce v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico, zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranijo, če se le malo časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Brady-jeve kapljice za želodec.
Bradyjeve želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabranjujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico iti škodljivo vretje in so priznano izborno sredstvo.
Izdeluje se samo v lek. ,Prl kralju Ogrskem', Dunaj I, Fleischmarkt 1 387, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 franko brer vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis	3019 3 €\/f\ai<.j>
P. n. občinstvu vljudno naznanjam da mi je podelila c. kr. vlada
koncesijo za posredovanje
za nakup In prodajo rasnih zemlji&i, stavbiič, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d.
Kdor želi kaj kupiti ali prodali, naj se izvoli blagohotno obrniti na m >|o posredovalnico, kjer dobi pojasni a, bodisi glede nakupa ali prodaje
Se priporočam Lorano Rebolj 3185 1	Kranj, Glavni trg 189.

Priložnostni nakupi
Krasna žepne ura z verižico K 3 50.
"(>.()(K) komadov
kupljenih. zaradjlega pošiljam l krasno 1 ur ldoi*o (ne l* ur) »Oloria" srebrno anker-rem uro, švic kolesje z lepo gravlr oklopjem. s s.-kiindnim karalcem In lepo pozlačeno ali pu.ebr veriiiciinatančnoldočnle ra K 3'50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno Ji; ur idočo anker-rem
?rve vrste švicarsko uro s pozlačeno veriiico /a 5 K riletno pismeno {amslvo za vsako uro. Kazpošil|a proti povzel|u
S. KORANE, Schwelzer-Dhren-Exporthoos.
166	KRAKOV št. 48.	1-1
Nešlevilno priznani In donaročll — Za neugaiajočc denar nazaj
\SkmeviJro
Materi £,-lijo tii>bru, po ceni in
potovali na/ se ol<me/0
"	JColvdvorshe iUice20.
Istotam sprejemalo s« cfot>rl la zanesljivi zastoMlkl.
Svarimo vsakogar,
ki kašlja, če je hripav, zaslezen, nima pravega teka, če zapazi da pojemlje teža teleaa, če «e ponoii poti, se čuti slaboten in izpehan,ali če zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči drkeny jev lipov med isirup), da prepreči nadaljno razSirjanje bolezni.	3059 8—1
črkeny-je« lipov med (sirup prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj In bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadleini slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. 1 vefja steklenica 5 R, in 3 velike steklenice, poštnine prosto IS K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovalelju
tirkeny-Jeva lekarna pri .Apostolu', Budapešta. Josefsrlng 64. — Depol 29.

bvoji k svojimi
j* 'E
•o ©
t« >
o
CL
V
'ST >
<u
-C
oa
M
t
Semenska trgovina, edina slovenska, odlikovana in strokovno urejena In umetno vrtnarstvo je
AlojzUa KorslKa v Ljubljani,
katera obstoji ie 34 let in ima v zalogi 460 vrst najboljših poljskih zelenjadnih in cvetličnih temen, za katere Kakovosti jamčim. Posebno za to leto sem se pre-skrbel tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševa-lišču preizkušena. Tu se tudi izdelujejo venci in Šopki sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cenik >a leto 1909 Jt brezplačno na ————— razpolago. ——
Z odličnim spoštovanjem
329910-1 Alojzij Korslka.

M C® 3" i-*
n <
iS.
n>
■o
o
■<
t/i o o.
n rt> 3
i
Najoenejia in najhitrejša vožnja
— Je s cesarskimi brzoparnikl
„Kronprinzessin Cacilla" 140 26-1 ,,Kaiser Wilhelm II." - „Kronprlnz Wilhelm" „Kaiser Wilhelm der GroBe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EOVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorske ulice St. 35, nasproti stari TiSlerJevi gostilni.
Nič ne pomaga, stara mamica,
♦
4
ti se moraš iti z nami sanjkati. In mi bomo že poskrbeli, da se ne prehladlš. Zavili te bomo v gorke odeje in vzeli sabo žavojček pristnih Fay-evih sodenskih mineralnih pastil, katerih nam nikdar ne manjka pri naših zimskih izletih, In videla boš, da se lahko zanesemo nanje. Mi se nikoli ne preliladimo in tudi ti se vrneš sveža in zdrava. Fay-eve pristne sodenske pastile se kupi za 1 K 25 v zavojček v vsaki lekarni, drožeriji ali prodajalni rudninskih voda, toda odločno naj se zavrnejo ponarejanja.	3431 (3)
Glavno zastopstvo za Avstro Ogrsko ;
U/. Th. Guntzert, Dunaj IV/1, Gr. Neugasse 11
naroČite cenik ar
zlatnine in srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-3134 štnine prosto. 26 2
Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena ln se jamči. — Ne naročajte ur od tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
orar In edini zas'opnik Švicarske t* varni ur — IJabUana, Star. tre U-
Naznanilo.
219 1-1
Podpisano županstvo daje s tem bližnjemu in da;jnenin občinstvu n znanje, da se otvorita dva nova semnja v Izlakah (Podšentjuriju) pri Zagorju ob Savi in sicer 17. februarja in 21. oktobra. Semenj bo posebno za konje in za drugo domačo živino. - To velja tudi za dva prejšnja semnja o sv. Juriju in sv. F.gidiju.
K obilni udeležbi tujcev in domačinov vabi
Županstvo občine AržKe pri zagorJu ob Savi.
Anton Klobu£ift, župan.
Prihranite mnogo, ako kupite pri izdelovalcu !
Najboljše, brezhibne in «*eSsieilro
pristnrbarvne izbornega kanafasa, oksforda za srajce, flanel, platna, cefira, šolskega blaga, barhenta, višnjeve tkanine, krizela za suknje, izborno odbrane, da se more vsak ostanek izborno porabiti v gospodinjstvu, razpošilja krščanski tvrdka 40 do 45 metrov za 18 kron po povzetju.	220 5—1
_ . __ ... lastnik ro6ne tkalnice Anton Hlarsik, in razpošiljate!)
Češka Čermna pri Nachodu, Češko.
Poior, kmetje In fantje I V
mofl Ickarnlikl prakil, katero Is vrtajem le 36 ict, ■( ml |c po iretllo, sčasoma Iznajti sredstva ta raat brk In laa, proti izpt-dan|u le« In z« odstranitev prhtla (Inskln) na glavi, to |< Kapllor It. 1. Cena (franko se vsako poŠto): I tončlč 1 K 60 »-J lončka 5 K Prosim, da se se: ročl samo od mene. Naslov |e: P Jurlilč, lekarnar v Pakraca it. 65. Slavonija. Denar se polije naprej aH > poitnlm povzelletn 3141 10—1
Ustanovljeno 1832.
ZSto™ oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekaia|o vsako konkurenco po flnosll, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko povrSIno, razpošilja i!i6l 5a 4 po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna ol|natlh barv, flrneia, laka in stekl. kleja. - Znlogu slikarskih In pleskarskih predmetov.
!> istr. ceniki se dobe brezplačno.
2 hiši
se prodasta. *•'
Več se izve v Ljubljani, Trnovski pristan St. 14.
202 13-1
Dva vajenca mseS vrtnarja
sprejme takoj Luka Tomšič, vrtnar pri Sv. Križu poleg'novega pokopališča).	191 2 1
Na Viru pri Domžalah se odda v najem
gostilna intriovina
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali pa v Ljubljani, Marije Ter. cesta št. 1, v trgovini z železnino Fr. Stupica '	190 i
S februvarskim terminom se odda v najem
VELIK HLEV
za IZ do 14 konj ali govedi z vsemi potrebnimi straoskimi prostori. Posebno le pripraven za kako mlekarsko podjetle. Poleg hleva le vrt. - Vet se Izve pri gospe]
Lujizi Lassnik
v Ljubljani, Wolfove ulioe it. I.
176 2-1

Kmetje
svojo živino
pred omehčanjem in ziomijenjem kosti, ki
pretita živini vsled suše, s pravočasno porabo
Bartel - ovega klajnega apna.
Nekaj dek na dan zadostuje, da se obvaruje pred to boleznijo. Poduk in cenik zastonj.
Mihael Bartel & Co.
Dunaj X/3 Sicoardsburggasse 44.
Dopisuje se slovensko.	167 6— i
40 do 45 metrov ostankov. PRILOŽNOSTNA PONUDBA
Velike množine barhenta za obleke, flanele za bluze in srajce, cefirja za obleke, oksforda, platna za brisače in perilo, ostankov za posteljno perilo. Vsak ostanek najmanj |4 m dolg, vse dobro perilno, 1 kakovost se proda radi izpraz-nenja vzorne zaloge 1 zavoj za poskušnjo 40 do 45 m sortiran 15 K za neprimerno denar nazaj Karo! Kohn tkalnica za platno Na-chod 10, Češko.	63 3-1
blilui pteftlj«
£
(KTrSf
MfIHI«' UM*. »»■ 1U1 d bk. M ito «■ Mr>nt «■ Hrt*. C 1»-, I « K l»- Imlnittlt.lJ!« K U--. K . « "T-.
£
D r-. M mm TI HM « 41* ta K 1M Tatalajis tm* • < MlUM «rafl »»rt »■ c.M «4>mI ti Mm u I f C . batfl C IV-r.Mli M ooMataa »r»»u M
M>m:> * !»■— a.»'«1
c.ta{i lil MU! H »•■»» prid t«T'mJrT< p.talk ilriiM. *-
Inrftft StciHi, Lit« NO
M rtaM aa tiHia,
M\m\le mm
La (rtako
»t., i
t i tv 3000
U,«	t-
' /
Prvi tovarna
C ur * BrOiu It. 936 iCalkol
Hanns Konrad
c In Icr dvorni zalofalk.
uk. »ck.-r»«a m« fc*il :? K 5 — >
I-.ba^ K :«-
člMhipf t i ut -f»- .riK7 — p.-»»i i-«krc» rta iiKi« S.ni r.J I iusti* 4 -
i i	Biti	"
V Ameriko In Rtmado
_ najzložn«|la, 'J^i najcenejla In " " najvarnejša
$7b|Vo Cunard Line ^
Bliftaji cdhod is domače iuke Trato i Pannun'4 23 febr. 1909, Carpathia 4. marca, Slavonia 17. marca \~MJ).
Is Livarpol«! Lusitanlja, (najboljši, največji In
najlepši par. ik »vet«), dne 6 februarja, 27. febr 20. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja 909, Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 3, aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Po|asnlla in vutne karte pri AadraJ Odlaaak, Ljnb-.jana, Slomškovi nI. 25, blizn cerkve Srca Jezusovefa.
n~
Med. univ.
ir.
bivši večletni vseučiliščni asls'ent v Gradcu, ki je služboval koi sekundarij po vseh oddelkih deželne bolnice v Ljubljani in prakticiral tudi po drugih bolnicah in zdravilnih zavodih
s t«m vljudno naznanja,
da se je nastanil kot praktični zdravnik
na Vrhniki.
Stanuje v poslopju .Kmetske posojilnice" I. nadstropje.
Ordinira od 9.-12. ure dop. in od 2.-3. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih ordi" ra samo dopoldne.
Vrhnika, 15. jan. 1909.
50 2-1
5000 ur zastonj
Kroa
tt.it pat. J-•rcbr rotk. 4' ielta , N •rtbr dv«|. pla»< I
budilki ITflfil Ibltj O IT
koblniska
Kroa 1
'	Braiolbal. 7 —
.._	i biti n it »—
,._	i badiiko 10 -
I	i godbo 12'—
Izvirne Omni, Scb»ftt-«ni< n, OlaihBtla, Htlloa, Analta, c kr pelik od K IJ kakor tudi ilatolna In .rtbrolaa po ti- tov cenah. 31 tno Jamstvo Zameni ali dinar oaial	l« II
Harfartttnitr 27 19,
t laital blU
Zaprlutml etalire lo >ti(ak — Ni|vetja lo na|ttare|l tvrdka — Urarovlleoo *46 MOD >Uk > katalog, i:	iiitooj lo In iko.
m Botinel, DddoJ ,v
Slovenska trgovina
,Pri platnarici'
Pogačarjev faadni) trg 4tew. 3
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo	2555 6
mannfaktornega blaga
Nizke cena! Točna postrežba!
Ceno posteljno perje.
i kg aivega skubljenega perji K t, po'bele?a K i -0, belega K 4, finega K K, najbol|iega skubljenega K 8 •Ivega puha K 6, belega K lo, prsnega puha K It, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovriene postelje XV!.
celo goitegi, J»ko trp»i-ega rdečega, modrega, btlega •II rumerega nanking-blaga, 1 pernica velikost l'0/ll* cm z z blazinam-, velikost 80/5-, napolniena z jako lepim mehkim perjem K s polpuhom K 20, s puhom K 24; poian ezne pernice K J*, 4, 1- ; blazine K 3, K 3\->0, K 4. Proti povzetiu razpošilja pofttnine prosto pri naročim od >0 K nadalje
Maks Berger v DHenici it. 223.
Češki les. 2o00 52-15
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in poit. pr
mmm
laki % lini, t
i. d.? m
'6-9 9
1 Kje se dobe najboljii poljedelski Biroji, kakor mlatilnioe, gepeljni, 6iatilnioe, preAe za eadje i. t. d.?
1703	Edino le pri: 26-9
FR. STUPICA
* LJubljani, Mar. Tarazija oaata *'•»■ I., Valvasorja* Irg Atev. 6.
In zakaj: zato, ker so dntični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih iz-deluje v velikih množinah, dobiva|o po nizkih cenah. Moli stroji so povsod jako priljubljeni. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu atavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz železniških lin ln druge različne železnine In raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
lida|alal| la otfovoral aradalkt Di ifoaall tltalk
POZOR!
ČITAJI
POZOR!
Pakraške želodCne kapljice
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo prt boleznih v želodcu in črevih, osobito s< pr? r čajo nri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji. pomanjkanju teka. krčih itd Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja.	.	3139 lo-l
Oelsvrnje I-vrstno vspeh siguren. C.na |a
za 12 steklenic (1 d'anaistorica) 5 K fr»nko ne vsako poito po oovzstju ali ie se pošlje denar
n-cfj. Manj kot 12 steklenic se ne poiilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65
(Slavonija.)
Deček
14 16 let star. z dobrimi spričeval,, dobrih, poštenih staršev, sprejme se kot učenec v lesno strokovno trgovine.
Imel bode pr liko naučiti se nemškega In laškega je-z ka. Ponu Jbe naj se dopošljejo pod .Zvesto' 315 na upravniStvo .Domoljuba". - Istotam sprejme se hlapec za omenjeno trgovino.	65 3-1
čudež industrije
Ntv Vork n London niit. prlt.naial. niti
evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, ndd.il vso svojo »h go i([ol| proti ma hnemu plafiiu delavnih moii. Hooblaifen sem livrliti la nalog. IMIllam torej vsakomur sledef« predmete le proti temu, da se mi povrne
K '3-80 In sicer: 6 komadov na|llnejiih namiznih nožev a pristno
angleiko klinljo; 6 leom amer pai. srebrnih vilic Ir enega kom 6 kom amer pat srebrnih iedilnlh lic; li k..m. amer pat srebrnih kavn h žlic; 1 kom amer. pat sr.brna zajemalnica i. juho; t kom amer pat. srebrni zajemal z. mleko 6 kom. ang. Vlktorla časic za podkl.do; » kom efektnih mmlznlh svetnikov; 1 kom cedilnik za ia|; 1 kom najfin sipalnica z. sladkor.
42 kom»d"v skupaj samo K 13-80. Vseh teh 4« predmetov je p-prel stalo K 80 ter lih ie mofi sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13*80 Američan ko pat srebro ie znano, je »koz ln koz bela kovina, ki obdril bol" srebra 25 let. za kar le (far«ntu|e v naibol|il dokaz da le-la inserat ne temel|i na nlkakrinl slepa rili, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kate-rtmu ne hI bilo blago vleč, povrniti br.z za dr>lca znesek In nai nlkdor ne i.mudl ugodne prilike, da si omisli to kra«no garnituro, ki |e posebno prikladna kol prekrasno
lenltovanjsko In prlloino.tno darilo kakor tudi za vsako bol|le gospodarstvo.
Dobiva se edlnn v	nO 3-1
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiti amer. pat .rebrnega hl.g.
na DunsJI II, Rembrandtstr. 19 0. Tel. 14697.
Polllia se v pro. lncllo proti povzetju, ali Če «e zneiek n.prel vpnllle	'
Čistilni praSek za njo 20 vin Pristno le Z z-aven natlsn|eno var-	.
Itveno znamko (zdrava kovin.)	^
Izvleček Iz pohvalnih pisem:	•«
Bil sem a poill|alvl|o krasne mmltur« l.ko r.dovol|en	LJubljana
Oton Bartusch, c. I. kr. itoInlkvaT.p.ipolku. S pat. srebrno garnitura sem |ako «.dovol|«n. Tomai Rulanc, dekan v Mariboru. koH^TT. , K°.r ,v,,l\ g.mltur. v (o.pod(n|.tvu |.ko
korljtna prosim da ml poSfele le |edno
SI Pav.I pri Preboldu
Dr. Kamllo Bfthm, okroinl In tovarnlikl zdr.vnlk, 5 poslanim namiznim ororl|em sem zelo z.dovolj.n v Saratlvn Kov,{,vid-"vn.t.i, pomota.ur.dov dat. pri vl.dl V s,r,"v"'	Sarajevo. 21. oktobr. iw04.
Tiskala: .Katoilika ritharaa'