Za gospodarje
Maribor, dne 29. decembra 1937
Novi proračun mariborskega cestnega odbora
ProraCim mariborskega cestnega odbora ra desni In levi dravski breg mafta 0,873.909 din. Dohodki 3,248.743 din. Izdatki so razdeljeni takole: upravni In pisarniški stroäkl 88.479 din, materijalni Izdatki za vzdrževanje banovinskih cest 2,189.460 din, za dovozne ceste k železnici 38.480 din, za ureditev in obnovitev banovinskih cest 260.00 din, za novo zgraditev In preložitev banovinskih cest 1,800.000 din, za varstvo naprav 78.680 din, za vzdrževanj# občinskih cest 417.626 din, za gradbeni sklad ali fond 194.910 din, za gradnjo novih občinskih cest 610.000 din. Primanjkljaj 2,628.166 din bo krit ■ doklado na neposredna državna davka v dosedanji visini,
Potrebe ptujskega cestnega odbora
Proračun cestnega odbora v Ptuju za finančno leto 1938/39 je gotov In Izkazuje Izdatke v Iznosu 2,427.480 din. Potrebe ao za 721.008 din veCJo nego v tekočem letu, ker bo podaljšana dolžina od odbora vzdrževanih cest.
Izdatki so porazdeljeni takole: 48.160 din ta osebne In upravne Izdatke. Za vzdrževanje dovoznih cest 61.600 din, za pomožno osobje In mezde 221.808 din. Inventar, motoma vozila In davki 29.900 din, podpore za občine 30.000 din, vzdrževanje cest 820.930 din, za dolgove 30.362 din, za upravljanje premoženja 24.000 din, brod pri Zavrču 32.800 din, gradbeni fond 50.000 din In za nove gradnje ter zboljšanje banovinskih cest 340.999 din. V to vsoto spadajo tudi izdatki za gradnjo mosta preko Dravinje pri St Vidu pod Ptujem v Iznosu 180.000 din kot prva rata.
ZvlSanje proračuna Je bilo potrebno, ker so bile doslej potrebe veliko prenizko predvidevane in odbor ni mogel zadostno skrbeti za vzdrževanje cest	,
Dohodki izkazujejo napram Izdatkom primanjkljaj 862.695 din.
•
Radi oboroževanja — prikrajšanje prehrane
Nemčija tlSčd z vsemi silami v eapredje oborožitev, za katero pa Ji primanjkuje denarja. Da pa bodo Nemci kljub denarni revSčlnl oboroženi po programu, kakor sq sl ga začrtali, bodo prikrajšali narod na prehrani.
Hitlerjevi vladarji Nemčije boda aa bo d oče narekovali narodu, koliko tn kak krut) bo smel uživati sedaj, ko Je že minulo to liko let po svetovni vojni, med katara aq straSlle In tirale priprosti narod v obup vsemogoče karte, predvsem pa kružne, Nemčija mora redno uvažati žito ta tujina, Letos ga bo morala Se v večji meri, kar ja bila letožnja letev mnogo slabža od lao »ke. Lani Je morala Nemčija ovosttl pdo hlce 863.000 ton, za katero Je tadala okoli 100 milijonov mark, letoe bi morala uvoattl pa 1,10 milijona ton. ker je bila žetev znatno slabejSa. Tudi žetev riU je s«!# i». tos za približno 680.000 ton manj ko i*"«, Samo krompirja Je pridelala Nemčija leto« več ko druga leta. Ciste pSenlčne moke v Nemčiji ne bo več. Po celi državi se mora peči enoten kruh na karta Enotna peka slabega kruha se doslej ni obnesla Dognali so, da Js ta po predpisih poslabšani kruh po gorskih krajih prav užiten, v Berlinu pa tako slab, da ss vse pritožuje.
Z mrzlično naglico delajo nemAkl strokovnjaki poskusa da bi IznaSU nov način peke kruha tn sicer na ta način, da M poslabšani kruh zadovoljeval ljudske množica
Da bi ss kmetje laže odločni za krmljenje živine s koruzo. Je nemflka vlada znižala ceno koruze za 20 mark na 1000 kg, NemSkl podeželski narod tn seve tudi mestni sta silno nevoljna na najstrožje vmešavanje državne oblasti v gospodarstvo In prehrano ljudi In živali
Vsi nemški mlinarji so že dobni ukaz, da bolje zmeljejo žito; na ta način bi se moglo dobiti za 12 do 18 odstotkov več moke. Seveda pa bo potem tudi manj otrobov, ki pa so potrebni za krmo, Te naj

— US8 —
nadom«*tl cenena koruza, ki bi se uvozila Iz tujine. Nadalje morajo milni dodati päe-nlčnl moki 7 odstotlcov koruze, rženi pa 6 odstotkov krompirja.
Po Nemöljl so prlCell živahno propagando za to, da se nlö kruha ne zavrže. Po vsej državi zavrženi kosi kruha predstavljajo velikansko množino. S skvarjenim, plesnjlvlm in neužitnim kruhom krmijo po nemSkih velemestih prcSiCe. Po mestih je videti posebne vozove, kateri zbirajo vse mogočo odpadke živil.
Nikakor ni Nemcem uspelo, da bi bili z uporabo umetnih gnojil zvlSall donos žetve. NemSki poljedelec je že več nego dovolj uverjen, da poslabša s predolgim uporabljanjem kemičnih gnojil zemljo In kakovost plodov.
Pri vsem na kratko povedanem Je treba pomniti: Ako Izide v Nemčiji od državnega gospodarskega urada kaka odredba, se Je mora držati vsak, ker kazni so neverjetno visoke, hude In brezobzirne!
*
Ljudski pravnik.
Izvršba v njivo, ki še ni prepisana na dolžnika. F. A. v P. Nek posestnik je prodal neki osebi svoje posestvo, razen pol orala njive, ki bi naj po njegovi smrti pripadla njegovemu sinu. Ta sin je tožil navedeno osebo na razveljavp kupoprodajne pogodbe, je pa tožbo v dveh Instancah izgubil In mora toženkl povrniti pravdne stroške, ki znašajo 10.000 din. Vprašate, ali zamore toženka poseči na gori omenjeno njivo, čeprav še ni prepisana na sina (njenega dolžnika). — Ako je njiva dolžniku že prisojena od zapuščinskega sodišča, naj sl da upnica izvršilnim potom predvsem preodkazatl dolžnikov zahtevek na vknjižbo njegove lastninsko pravice. Ko bo potem upnica predlagala vknjižbo lastninske pravice v prid dolžniku, bo lahko hkratu dala na zemljišče predznamovatl zastavno pravioo v prid svoje terjatve, ako sodba še ni pravomočna; ako pa je sodba že pravomočna, lahko zastavno pravico že vknjiži ali pa kar predlaga prisilno dražbo njive. Ako dolžnik noče plačati prenosne takse In se morda radi tega vknjižba lastninske pravice še ni Izvršila, naj se da upnica pooblastiti, da ona plača takso na račun dolžnika. — V primeru, da dolžnik svoje dedne pravice Se ni uveljavil, ne bi mogla upnica ničesar ukreniti, ker dedna pravica kot taka ni rubljlva.
Iztcrjavanje terjatve od firme. O. F. na
Z. G. Neka ljubljanska tvrdka Vam dolguje znesek, ki ste ga že Iztožili in predlagali ste tudi Izvršbo zoper tvrdko že julija t. 1., a še nimate nikakega sporočila o uspehu in vprašate, kaj Vam je storiti. — Pišite Izvršilnemu sodišču v Ljubljani, zakaj Vam ne pošljejo nikakega obvestila o uspehu rubeža. Najbrž se Je izgubilo. Ako bodo sporočili, da Je bil rubež brezuspešen, predlagajte, naj se dolžni tvrdki naloži položitev razodetne prisege, da boste videli, ah In kje Ima kako premoženje (terjatev), in potem sezite z Izvršbo na dotično premoženje. Ako pride do dražbe zarubljenih predmetov, je Vaša skrb, da posikrblte za kupce, ker sicer se Izvršba ustavi. Kupcev ne bo težko dobiti, ker znaša Izklicna cena le eno tretjino cenilne vrednosti.
Ze odpravljena sestra zahteva še 20.000 dinarjev. R. O. S. Leta 1928 ste se pred notarjem s svojo sestro tako poravnali, da JI Izplačate 10.000 din In obdrži ona vinograd, vse drugo premoženje, »kar bi dobila po očetu in materi«, pa naj ostane Vam. Izplačali ste sestri dogovorjenih 10 tisoč dinarjev, sedaj pa, ko jih je že porabila, Vas toži na plačilo še nadaljnjih 20 tisoč dinarjev, o katerih nikdar ni bilo govora. Vprašate, kako bi se Izognili tožbi ln ali Vas bodo morda zadeli kaki stroški. — Tožbi se ne morete ogniti In stroški Vas bodo zadeli v toliko, da sl boste morali najeti odvetnika, ker je za stvar pristojno okrožno sodišče, katerega odvetnika boste morali v slučaju, da sestra nima nikakega premoženja, sami plačati, čeprav bo sestra pravdo zgubila. Seve, ako Ima sestra še vinograd, boste lahko z Izvršbo posegli na ta vinograd. NI nam jasno, kako da se je sestra odpovedala temu, kar bi naj dobila od staršev. AH je šlo za odpoved bodoči dediščini, ali pa sta se morda poravnala v zapuščinskem postopanju po pokojnih starših? Opozarjamo, da se dedna odpoved mora veljavno skleniti le z zapustnikom (torej s starši), ne pa z bratom-sodedlčem-
Ponovna rubež vzllc plačane terjatve. V. J. v K. Dolgovali ste trgovcu večjo vsoto in ko je zoper Vas uvedel Izvršbo ter dal odgnati Vašo živino, ste mu plačali celo terjatev. Vzlic temu je izposloval ponovno rubež .Vašo živine. — Ko ste napravili re-kurz zoper ponovno rubež, so Vas na cesti napadli neki neznanci ln VI sumite, da radi tega, da Vam odvzamejo listine. —

AM «ta tta pUBflS eM» tarjatwv ■ «troBd
vred, bo Izvrflba vsekalror algrumo ustavljena. Relmxa aloer nl bü na mestu, paä pa predlog' na ustavitev Izvrflbe ln ako bi zahtevajo« upn» ugovarjal ustavitvi, tožba zoper upnika.
Orožniki zaplenili kupcu gramofon. M, D. v S. Orožniki so Vam zapisnih gramofon, ki «te ga kupni od dveh fantov, Ako Vam orožniki niso povedali vzroka odvzema gramofona in tudi na sodlSftu Se niso zadeve prijavili ter utemeljili svoj postopek, vpraSaJto (lahko pismeno) pri poveljstvu orožniške Čete v Ptuju, zakaj Vam ga na vrnejo. Ako imate prlöe, da na VaS gramofon igrajo, lahko to omenite. Ako Je bil gramofon morda ukraden, Vam prodajalca Jam«ta za Škodo, ki bi Jo Vi utrpeli, ako gramofona ne bi dobili nazaj, da bi se izročil pravemu lastniku.
ProSnje za izstavitev n bo žn ega spričevala nl treba taksirati. IstL Čudno se nam zdi, da zahteva občina 10 din kolka od vas, ko ste prosili za ubožno spričevalo za VaSega varovanca, v čigar imenu bi radi vložili izvrällni predlog zoper varovanče-vega nezakonskega očeta. Predvsem Vas opozarjamo, da varovanec ubožnega spričevala sploh ne potrebuje, marveč mu pravico revnih podeli varstveno sodiSče, pri katerem lahko predlagate izvrSbo. Ako pa varstveno sodiSče ne bi bilo pristojno za dovolitev IzvrSbo, Vam bo pa vsaj izstavilo spričevalo o ubožnostl varovanca. ■— Občini nl treba sestavljati — v nobenem primeru — kakega zapisnika, ako kdo prosi za ubožno spričevalo. Prosilec naj sam izpolni zadevno tiskovino (uverenjo o imovinskem stanju) in naj jo da županu le v podpis. Po taksnem zakonu je poslovanje o stvareh, ko gre za podelitev pravic revnih, takse prosto.
Izplačevanje vlog zaščitenega zavoda. Rentni davek. I. M. v Zg. K. Ako je denarnemu zavodu, čigar hranilne knjižice posedujete, res dana zaSčlta, tedaj Vam ni zavod dolžan Izplačati več nego določa zadevni plačilni načrt. Naj Vam ga pokažejo. Tudi potom sodlSča ne morete doseči kaj več. Obrestna mera zaščitenih zavodov se res suče le okoli dveh, odnosno celo enega odstotka. Rentni davek ste dolžni plačati Vi, ako se nl hranilnica capram Vam Izrecno zavezala, da ga bo za Vas plačala ona poleg obresti. Iz načrta bo razvidno, pod kakSniml pogoji sme hranilnica izvr-
lltl kak« posebna izplačila. NW minister dr, Krek poroča, da bodo naSI denarni zavodi kmalu dobili na razpolago sredstva za svojo likvidnost. Tako upamo, da boste tuđi VI prläli do svojega denarja.
Podpora revni vdovi po lovskem pazniku, S. H. prt Sv. J, Vpraäate, ali In kje bi mogli dobiti kako podporo, ko ste uboga, bolna vdova s petimi nepreskrbljenimi otro«, — Po zakonu Je le pristojna občina dolžna skrbeti za svoje uboge Občinarje, Odstopili smo Vaäo proflnjo Karitativni zvezi (to ja osrednji dobrodelni organizaciji) v Mariboru, da Vam po možnost (sredstev Je malo, proSnjlkov pa obilo) nakaže podporo. — Ena Izmed dveh VaSemu pismu priloženih znamk Je bila že rabljena. Opozarjamo Vas, da mora prejemnik s tako znamko opremljenega pisma plačati kazensko, to Je dvojno poštnino, pošlljaleo pa se mora eventualno zagovarjati radi prevare.
Mejaši nočejo čistiti obcestnih Jarkov. U, K. V, Z banovinske ceste se steka voda v obcestne Jarke, s teh pa bi se morala po posebnih jarkih odtekati po posameznih zemljiščih. Vi sicer Jarke, ki so na Vašem svetu, snažite in od časa do časa poglavljate, lastniki sosednih zemljišč pa svojih Jarkov že več let ne anažijo, tako, da se radi tega mnogo več vode s ceste, odnosno obcestnih jarkov odteka na Vaše zemljišče In imate škodo zaradi prevelike vlage. Prošnje pri občini In okrajnem cestnem odboru, da bi se pri mejaših posredovali, da bi očistili svoje jarke, so bile brezuspešne. Na Vaše vprašanje, katera oblast bi Vam utegnila pomagati, Vam svetujemo, da se obrnete na okrajno glavarstvo s prošnjo, da ukrene potrebno.
•
Gospodarske raznoterost!
Krog statistike cest v Sloveniji. Poleg 015 km državnih Ima naša banovina še 4119 km banovinskih (1198 km I. reda in 2921 n. reda) in 18.527 km občinskih cest. Proračuni cestnih odborov v naši banovini znašajo v tekočem proračunskem letu 35 milijonov din.
Nem« uporabljajo milo iz premoga, do štedijo z lojem. Februarja leta 1936 je uspelo nemški industriji v Porurju izdelovanje mila iz premoga. Koj hitro po tej iznajdbi se Je vrgla Nemčija na izpopolnitev nove industrije. Lotos so že bile v Nemčiji na delu tvornice, ki so izdelal«
— 160 —
20.00 tan mfl* Ix premogu. Novo milno Industrijo hode NemölJ» povećati tako, da bo smogla letnih 60.000 ton novega mila. Kakovost premogovnega mila Je po nem-fikem zatrdilu Ista kakor Iz loja, etroflkl pa ao nekoliko vrtjl kot za naravno milo. ljetno uvozi Nemfilja okoli en milijon ton loja za Izdelovanje mila, kar Jo velja letno okoli 300' do 350 milijonov mark. Z novim milom sl bo država Izdatke za loj prihranila. Milo Iz premoga je bilo v zadnjih tednih po vsej Nemčiji predano prometu brez predhodne napovedi •
Dopisi
Slovenske Konjice. (Stanovsko strokovni tečaj Kmečke zvezo.) Glavni odbor Kmečke zvezo v Ljubljani priredi v dneh od 4. do 27. Januarja 1038 stanovsko strokovni tečaj za člane Kmečkih zvez v konjiškem okraju. Tečaj se bo vräU v dvorani Katoliškega društvenega doma v Slov. Konjicah. Predavanja se bodo vrfltla dvakrat tedensko, ob torkih In četrtkih od dveh do testih popoldne. Vsak kmet, ki mu je do napredka tn Izboljšanja ▼ poljedelstvu In ki čuti potrebo do ilräa stanovske Izobrazbe, bo razumel veliko važnost tega tečaja. Tečaj bodo vodili strokovnjaki v kmetijskih vprašanjih. Obravnavala se bodo vprašanja, ki so važna za kmeta, bodisi v strokovnem, bodisi v sploäno kulturnem oziru. Tečaj bo na drugi strani nudil kmetom globlji pogled v organizacijo Kmečke zveze, ki sl je stavila za plemenit cilj, pomagati naSemu kmetu do zboljšanja razmer In dvigniti ga na najvlfljo stopnjo strokovne Izobrazbe. Opozarjamo tudi, da bodo oni kmetje, ki se bodo točno udeleževali tega tečaja, deležni ugodnosti za pospeševanje kmetijstva od strani oblasto*. Dostop na tečaj je dovoljen tudi nečlanom. Odzovi te se vabilu vaSe organizacije, ki vam bo pripomogla potom strokovnjakov Iz Ljubljane tn drugod do viSJe Izobrazbe, ki je tako potrebna naSemu kmetu ▼ današnjih razmerah. Naj ne bo hit« v konjiškem okraju, ki bi ne poslala na tečaj vsaj enega udeleženca.
Sv. VM pri Ptuju. Tudi ml v Sv. Vidu smo prisil do tega spoznanja, da je dandanes potrebno, da je kmečki človek organiziran. Na vseh koncih nas stiska kriza. Posebno onemu prav nič ne prlzanaSa, ki stoji neorganiziran, nezaupljiv ob strani.
11 Iz prepotrebnih strokovnih listov znanja, smo ustanovili 28. novembra 1937 v pri nas podružnico Sadjarskega In vrtnarskega druStva, ki Je takoj začela pridno delovati Vsak stan se pridno strokovno Izobražuje. Najbolj pa Je strokovna Izobrazba potrebna nam posestnikom. Vpisi se takoj v novo ustanovljeno strokovno društvo! Zavedaj e« tega, da jo le v slogi moč!
Baletka dolina — SofitanJ. V naSem SlomSekovera domu se vrSl od 8. do 20. Januarja velevažen kmetljsko-gospodarskl tečaj. Predavanja bodo o važnosti stanovske Izobrazbe, o kmečkem knjigovodstvu, o zdravljenju bolne živine, o gospodarskem merstvu, o zadružni skupnosti v gozdarstvu In travnlStvu, mlekarstvu In sadjarstvu ter o postavah za kmeta. Tečaj Jo od 2. do 26. Januarja v sledečih dneh: 8., 5., 10., 12., 17., 19., 24. In 26. Vse kmete nujno vabimo, da se ga gotovo udeležijo! Pokažimo, da hočemo poglobiti sadove velenjskega tabora. Kmečki pozdrav — In na svidenje!
•
Tržna poroäla
Cene živini, svinjam In kožam v Ptuja. Voll I. vrste 8.50 din, n. vrste 6, HI. vrste 4.50; telice L vrste 5.75 din, H. vrste 4.75, ste 5 din; prafllčl Špeharji 7.25, prfiutarjl IXX. vrste 4; krave I. vrste 6, H. vrste 4, EU. vrste 2.50; teleta L vrste 6 din, II. vr-6.25; goveje meso prednji del 10 din, zadnji del 12, H. vrste prednji del 8, zadnji 10; svinjina 13, svinjska mast 16.50, slanina 15 din; čisti med 18, goveje sirove kože 12, telečje 17, svinjske 10 din kilogram.
Vinske cene v Ptnju. Novo navadno vino Je v Ptuju po 8.75 do 4.50, kvalitetno 4.50 do 7, navadno staro vino 5.50—6.50, kvalitetno staro 7 do 9 din liter.
živinski sejem v Kranju 20. decembra. Na sejem Je bilo prignanih 60 volov, 80 krav, 3 teleta, 9 telic, 3 biki, 52 konj in 75 prašičev. V Inozemstvo ni bilo prodano nobeno živinč«. Cen« ao bile: voll I. vrst« 6, IL vrst« 5.50, XXL vrst« 6; telic« L vrst« 6, H. vrst« 5: krave L vrst« 5.50, II. vrst« 5, IH. vrst« 4.50; t«l«ta L vrst« 8, n. vrste 6 do T din; praSlči Špeharji 8—8.50, prflu-tarjl 7—7.50 din za kilogram. — Pujski 6 do 7 tednov stari 150—110 din. — Goveje meso I. vrste 10—12 din, n. vrste 8—12, m. vrste 7—9 din; svinjina 16, slanina
Pa bi se lažje akuono borili ter da bi črpa- suha 20—24, «vinjska mast 19 din kila.