flredništuo in opravniStvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti V8?.k dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Nsroćnlas listu: Celo ieto...............12 k Pol leta ...... 6 K Četrt leta.............. 3 K Mesečno................. l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 112. Maribor, dne 24. septembra 1909. Letnik I. Zadnje četrtletje je blizu. Zato se nam zdi umestno opozoriti vse naše cenjene bralce in naročnike, da ponove naročnino in skušajo kolikor največ mogoče pridobiti novih naroč- nikov „Straže“. Staue do novega leta 3 K. Naj ne bo somišljenika, ki *bi ne bral, na-ročil in plačal „Straže“! Deželni zbor. Seji deželnega zbora štajerskega v sredo in četrtek sta bili jako burni. 'Takoj privi teden zasedanja se je pokazalo, da bode slovenska delegacija imela težavno stališče nasproti/ nemški Večini. Slo-. venfeka delegacija, to je pojslahei S. K. Z., so na stališču, da se mora vpoštevati na Štajerskem slovenski jezik kot jednakopraven z nemšjkjm. To naročilo so dobili slovenski poslanci med drugimi zahtevami od slovenskega ljudstva) in pjri tem hočejo vsfrajfdi. Neniškotoiberalno-dfrŠfSlanskosoeialno-social-demokraticna večina ne prizna in noče priznati slovenskemu jeziku, torej jeziku vec nego tretjine tle-želanov), ifc&li pravde, katere imajjo Veto vi drugih dežetph Nemci, dasi jih je samo 5’%, kakor n. pr. na Kranjskem. V sredo je čisto nepotrebno napadel pjri utemeljevanju predloga, za ‘po toči poškdovanc kršfcan-skisockaloc ' ßchkviswo'hl 'Slovane radi Obstrukcije. Slovenski poslanci so odločno protestirali, da vmešavajo celo v take zadeve liappde na Slovane. Nastal 'je zopet vihar v zbornici. Poslanec S. Jv. Z. Roškar, ki je utemeljeval jako obširno in (jedrnato svoj predlog zaradi podpor glede suše v (vseh okrajih ’ Spodnjega Btajerja, je med odobravanjem vseh slovenskih poslancev zavrnil krščansko-socialca, češ, Via se čudimo, da ravno agrare« napada radi obstrukcije, ko vendar vedo vsi, da če bi to ne bilo, bi se. napravilo že mnogo kmetijstvu naravnost škodljivih zakonov. (Klici pri Slovencih, Vkazoč na »ag-rarce: To so lepi agrarci!) V isti seji 'so stavili slovenski poslanci več predlogov in interpelacij. Poslanec Novak in tovariši so stavili predlog, da še preloži državna cesta od Gorenje Polskave do Konjic na državne stroške. Poslanec Vrečko in tovariši jso stavili predlog za PODOOTEK. Mas planet in njegovi prebi- valci, (Z5 podnk in kratek čss tistim, ki jim je vČ;.sli d- Ig čas). (Konec.) PrepeljavŠi se črez Skaidrsko blato pridemo skozi iAjlbanijo na .Grško. Kaj da to ime znači, vsak tretješolec, V kulturnem oziru je za, nas zanimivo obilo razvalin, ki pričajo, koliko je 'Imel opraviti časa zob, da jim je dal sedanjo obliko. Sloveča je posebno grška zvestoba, ki pravijo, da ?e ni — (gra'ecä fides, nulla fides). Ce iv, duhu Stopimo vi preteklost nazaj, zapazimo najprej Indijo, domovino Indijancev. Dasi ravno pripadajo najstarejim narodom, vemo vendar o njihovi prejšni zgodovini le malo, kakor o marsičem drugem. Imeli so silno dosti bogov. Živali, katerih niso molili, znali so ukrotiti in je Jporabiti. Tako Ima na primer neka velikanska, kača še sedaj June: „Boa instructor“, ker je pomagala otroke podučevati. Namesto mačk imajo tigre, ki pa ne lo(ve mišij, ampak ljudi. Tudi Egipčani so molili živali; med (drugimi zlasti kuščarje, ki jjih imenujejo krokodili. Kar so imeli posvečenih krokodilov, tdajali so jim nalašč že-nola jesti in ob' zobe so jim ribali hren, da so se bolj solzili, ker so se potem v njih solzah Ropali. Kar jih je pa poginilo, so duhovni njihove kože posušili ter iz njih napravljali jnošničke za denar in podporo radi mraza, in toče poškodovanim v šmar-sko-rogaškem okraju. Deželnim odbornikom so bili izvoljeni tl-le: Iz cele zbornice: dr. Link in Feyrer. Za veleposestvo: Franc grof Attems. Za trge in mesta: Hoffmann v. Wellenhof in Moric Stallner. Za kmečke občine: Ha-genhofer jn Robič. Namestniki: Iz cele zbornice: dr. v.. Kaan in Reiter. Za veleposestvo: baron Kellersberg. Za trge In mesta: Einspbuier in Was klan. Za kmečke občine': Schoiswohl in dr. Verstovšek. V četrtek so naši poslanci zopet stavili več predlogov in vložili več prošenj, in sieer: Dr, Jankovič, Pišek in tovariši stavijo predlog o vrnitvi državnih in deželnih posojil, katera so dobili vinogradniki ob priliki prenovljenja svojih vinogradov. Poslanec fdr. Verstovšek vloži prošnje občin Mislinja, St. Ilj pod Turjakom (za subvencioniranje po povodnji poškodovanih občinskih cest, mostov in potov; nadalje prošnje vdove Vivod -Marija in kovača Nova/k BI. Poslanca Benkovič in Terglav stavita predlog, da deželni zbor pozove vlado, v prihodnjo vladno predlogo o lokalnih železnicah .vzeti tudi progi Polzela—Kamnik in Rečica na Paki—Gornjigrad, koji se imate zidati, na državne stroške. Poslanec jfir. Benkovič stavi predlog, da se upelje volilna dolžnost za državnozborske volitve. Poslanec dr. Benkovič vloži peTcije katoliškega podpornega društva v Celju in podružnice slovenskega planinskega društva 1 v ‘Mozirju za podporo. Na- dnevnem redu je bilo (utemeljevanje predlogov, katere so števili za 'po toči oškodovane med drugimi dr. Verstovšek, Vir. Benkovič in župnik'Ozmec. Prvi utemeljuje predlog, katerega sta, stavila on in poslanec Pišek, dr. Verstovšek; začne govoriti najprvo slovenski, utemeljevale veliko Škodo, katero je napravila, toča v St. liju in Mislinji, Pa-mečajh,. St;. 'Jjarižu tete Visoki gori, na Kozjaku in Janževem vrhu. Nato nadaliufje svoj govor nemški. Njegov predlog je bil (sprejet. Na vrsto pride dr. Benkovič, da utemeljuje svoj predlog za, po toci oškodovane y Savinjski dolini, Ko začne slovenski govoriti, je začelo postajati vedno bolj nemirno. Bati se je bilo, da pride do spopada. (Dr. Benkovič radi tega utemeljuje svoj predlog le v slovenskem jeziku in prosi le konečne v nemščini, da se odkaže predlog, ki je dak tiskan v nemškem jeziku, kakor je to običajno, finančnemu odseku. (Večina ta predlog .odkloni-. To je največji cigarete in jih med vernike delili. Ko so pred nekaj leti odprli grob (Ramsesa IT., našli so v njem dve delnici slajboznane panamske, družbe in pa vozni listek dolenjskih železnic do ViŠnjegore. To nam priča o visoki njihovi kulturi. Največja bogova sta bila Izis in Oziris, ki sta imela čudovito moč in tako nizko vižo (arijo), da je bila celo domačim basistom predebela. Kar se tiče pjunih imen, bi na primer kak vnet jezikoslovec morda lahko dokazal, da; sta bila slovenskega plemena. Od nekdanjih /zanimivosti ohranila se jih je do današnjih dni troje: ciga.ni- egiptarji, egipčanska tema (in piramide. Mrliče, ki so jih imenovali mumije, so navadno mazilili, menda zato, 'da bi dalj časa živeli. Znamenit kulturni narod so bili Per,zijanj, kar dokazuje njihova abeceda, ki j m a le jedno Črko (zagozda — Keilschrift), p/a so vendar ž njo še lažje pisali, kakor imi s petindvajsetimi črkami. Lep dokaz kulture so tudi perziške preproge (Teppich), ki takoj stare pridejo v trgovino in nimajo nikake cene in vrednosti, dokler so növe. Najvišje v kulturi povzdignili so se Grki. Njihove bogove pozna vsak srednješolec iz Schillerja („Die Götter Griechenlands“). Pri nas se marsikateri gimnaz-ijalec p Šestih letih komaj navadi dobro grško Čitati, pri njih je pa znal vsak navaden Grk že kot otrok grško govoriti. Izmed 'njihovih modrijanov slovi Še dandanes Diogen, ki je tako slabo videl, da je pri belem dnevu z lučjo ,ljudi iskal. Zelo naobraženi so bili tudi Rimljani. Romul m Rem sta sezidala Rim. Mesto stoji Se sedaj, zato, ker nista, nobenega inžener ja Ime,la,. -Kalte 'dragocene posode, prožj'j itd. da so izdelovali, kažejo nam izkopane starine zadnjih let. Marsikatero čre- parlamenfarni škandal, kar se jih je do sedaj zgodilo. Kako naj Slovenci upamo rešiti pravično paše šolsko, jezikovno vprašanje, Če se ne sramuje večina odkloniti predloga,' ki gre le za podporo po toči oŠ kodovanih. Poslanci bodo skrbeli za to, da pride ta predlog, četudi v drugi obliki, Še jutri v sejo. Poslanec dr. Benkovič se oglasi k dnevnemu redu in zahteva glasovanje po imenih. Deželni glavar pravi, da ne razume slovenskega idioma, na kai protestirajo 'Slovenci, da imenuje slovenski jezik tako zaničevalno. Deželni glavar so opravičuje radi izraza in pritrjuje, da ne razume slovenskega jezika. Dr. Korošec kliče: Zakaj imamo slovenskega namestnika? Nemški poslanci vedno bolj upijejo, glavar pa zvoni vedno bolj! Dr. Benkovič pravi: Vo-lilci zahtevajo od nas, da branimo svoj jezik. Co boste celo nujne predloge odklanjali, potem boste videli, kaj štvo tako dobro razumeli,, da je čedalje več dežel prišlo v njihove mreže. Po ljudskem preseljevanju sledilo je še mnogo kulturno-zgodovinskih dogodkov, ki jih pa Tukaj ne moremo našteti. Veljava Cerkve se je povzdignila, cesar Henrik je Šel bosonog Rrez planine v Canos- opozicija Jugoslovanov temelji na tehtnih konkretnih razlogih. V ospredje je stopilo vprašanje o bosanski agrarni banki, ki je pretila 100.000 bosanskih in hercegovskih kmetov pognati na beraško palico, nadalje italijanske univerze, katere Narodna zveza ni hotela dovoliti, ako se ne dajo zadostne garancije, da se ob enem reši zadeva ljubljanskega slovenskega vseučilišča. v V tem iza ves slovenski 'narod velevažnem vprašanju pa je 'že začel spletkariti ljubljanski župan Hribar, ki bi Bieniertliu iz zadrege {rad pomagal na ta način, da se Slovencem obljubi ustanovitev slovenskih docentur na vseučilišču v I r agi. d o se pravi, zaprečiti slovensko (vseučilišče v Ljub ja-ni in nas .vreči za 100 let nazaj. Popolnoma izključeno je, da *bi smatral Slovenski klub ustanovitev slovenskih stolic' na praškem vseučilišču za kako koncesijo. ' . x Slovanska Enota je ostala trdna m nerazrus-na kljub vsem poskusom jo razdvojiti. Narasli smo celo ker so se nam približali Rusini. Posebno hvaležni pa smo sorodni Poljski ljudski stranki, ki kaže svoje odkritosrčne simpatije Slov. Enoti. Kar se dostaje Narodne Zveze, izjavljajo nekateri, da več ne obstoji. Konštatujem, dado danes nisem dobil nobenega obvestila, dia je „;ZVeza južnih Slavena“ izstopila iz Narodne Zveze. Zato nobenega vzroka ni, vsaj smo do pičice i vselej izpolnjevali pravila in sklepe N. Zveze in smo vedno v prvi vrsti stali v boju za pravice hrvaškega naroda. Najmanj bi bil sedaj čas za ločitev, ko vidimo vse naše narodne nasprotnike zjedinjene- v trdnem bloku zop,er pravice našega naroda. Ako razbijejo N. Zvezo v takem trenutku, mi tega ne moremo preprečiti, ker nimamo eksekutivne moči, a odgovornost naj nosijo dotični gospodje sami. Eksekucijo bo kmailu izvršilo slovensko ljudstvo samo. Pre-meščenja slovenskega učiteljišča. iz Kopra v Gorico je zasluga Slovenskega kluba, kojega odločen nastop v državnem zboru je našemu narodu priboru rešDekt. Tudi v monarhiji je kritičen položaj, ker hočejo Madžari izsiliti svojo ogrsko banko, vojaške koncesija in izplačila v gotovini. Položaj je torej zelo kri tiče m Mogoče, da seže vlada po izrednih sredstvih, osobito da razpusti državni zbor in pride tedaj v doglednem Času do novih volitev. _ . . . Deželni zbor kranjski, ki se snide jutri, ima rešiti veliko važnega dela.. Cuje se, da hoče liberalna stranka obstruirati v deželnem zboru. Žalostno bi bilo, ako bi slovanska stranka zdaj poskušala preprečiti delo, katero ljudstvo zahteva. S. L. S. stori v vseh okoliščinah svojo dolžnost, da zagotovi delozmožnost deželnega zbora. Pomočilo dr, Šušteršiča se je vzelo z velikim odobravanjem na znanje. Nato so se soglasno sprejele naslednje Resolucije. I. Vodstvo S. L, S. zahvaluje državne poslance Slovenskega kluba za njihov odločni in skrajno potrebni nastop v državni zbornici, — Zagotavlja jih, da ga ni v celi stranki nikogar, ne toi navdušeno pozdravljal tega srečnega začetka za južne Slovane in za državo odločilnega boja. — S, L. S. zaupa svojim poslancem in je pripravljena brezobzirno iti za njimi, naj pride kar hoče. II. V .. Slovanski Enoti“ vidi vodstvo S. L. S, nujno potrebno trdnjave proti sovražni vladi in nemškemu bloku. Iskreno pozdravlja edinost in naraščajo- čo silo „SlovansKe Enote", ter, naroča svojim poslancem, da z vstrajno previdnostjo podpirajo njen obstoj in njeno delo. III, Združeni naspi otniki in njihova vlada kličejo vse zastopnike južnih Slovanov v državni zbornici k skupnemu odporu in vzajemnemu delu. Vodstvo S. L, iS. se trdno nadeja, da bode politična razsodnost zmagala nad malostnimi spletkami, in da bo jugoslovanska delegacija enotno organizirana zvrševala v državni zbornici svojo važno nalogo. Ko bi pa to ne bilo mogoče, je pa prepričano, da bo „Slovenski klub“ trdno stoječ na svojem programu branil pravice južnoslovanskega naroda. Politični pregled. Vseslovenska ljudska stranka. S. L. S, na Kranjskem je dandanašnji zastopnica kranjskega slovenskega ljudstva. Vse kmečko ljudstvo z neskončno malimi izjemami se zbira pod njenim praporom^ (Tudi po mestih in! trgih se vedno bolj širi krog njenih pristašev in ne bh dolgo, cia bo tudi tukaj zmagonosno zaplapolala njena zastava. Trojni je temelj, ki sloni na jnjem program S. L. S.: demokratizem, krščanstvo, narodnost. To je pa hkrati tudi program krščanske narodne stranke na Goriškem, ki je že sprejela naslov S, L. S., to je program slovenske stranke na Koroškem, in to je program štajerske slovenske Kmečke zveze, v kateri so zbrani ne samo kmetje, ampak vsi pravi ljudski prijatelji iz drugih stanov. Zato je vodja koroških Slovencev dr. Brejc ravnal le politično dosledno, ko je na zasedanju/ vodstva S. L. S. v Ljubljani izrazil željp, naj S. L. S., ki je danes edina reprezentantinja slovenskega naroda, razširi meje svojega delovanja čez vse slovenske dežele, in vsled tega Izjavil, da se ho kmalu treba posvetovati o organizaciji S. L. S. po icelem Slovenstvu. Tudi mi iskieno in radostnjo pozdravljamo to idejo. Kar spada skupaj po na|čelih, Daj tudi hodi skupaj. Libdralei raznih slovenskih pokrajin imajo ozek stik med seboj in ne zanemarijo nobene prilike, dia ne bi pokazali svoje solidarnosti, ter tudi dajejo svoji skupnosti v govorjenju in ravnanju dejanski izraz.: Cernu se, torej tesneje ne bi med seboj združile tiste krščanske, v pravem smislu ljudske stranke, v katerih je zbrano sJovCnsko ljudstvo po vseh delih naše slovenske domovine. Zedinjena. Slovenija je že od nekdaj bila ideal slovenskih rodoljubov. Kot politična in upravna enota bo še nemara dolgo ostala samo ideal; kot združitev vseh slovenskih krščanskih ljudskih strank, ki re-prezentirajo slovensko ljudstvo, pa je politična možnost, ki se ne samo more, ampak tudi mora realizirati '^Vseslovenska ljudska stranka kmalu na plan! Ogrska kriza. Demisija kabineta Weckerle je pred vrati, ker baje ne morel izpolniti zahteve o stroških za aneksijo Bosne m Hercegovine, Demisija se menda preje ne bo sprejela, dokler Weckerle ne reši te točke ugodno. Minister groi iZicliy ima o tej zadevi poročati cesarju. Govori se, da bo pri rešitvi krize prišel zopet Lukacs v osredje. Starolibenalci so se pa izjavili, da ako Lukacs prevzame to misijo, ga ne bodo podpirali drugi, kakor samo njegovi najintimnejši prijatelji. Tudi grol -Tisza je odklonil njemu namenjeno mesto. V klubu neodvisne stranke se živahno razpravlja o dogodkih v ministrskem svetu. Med Fran- so. Od takrat je baje prišlo v navado, da se človek sezuje, (če Ima kam visoko plezati. iTudi umetnije so se oživile; romanski slog ni zadostoval več, jel se Je polagoma razvijati gotski. Na (Dunaju so sezidali cerkev svetega Stefana, ki jo pa zelo kazi nasproti ji stoječa Rdthbergerjeva hiša. Dolgo časa. so premišljevali, kam bi postavili sloveči „Kölner Dom.“ Slednjič se odločijo za Köln; vendar je pa stavbeni mojster prej (umrl, predno sta bila dozidana stolpa. Tudi vožnja po morju začela jje ljudi mikati. Krištof IKolumb, ki je bil v drušjčinah piosebno priljubljen, ker je yunel jajce na gljavo postaviti, spustil se je ob severnem povratniku na morje in v Ameriki stopil na suho, 'za, kar je bil odlikovan z redom in verigami na nogah. Tudi jv Afriki so bili ljudje 'takrat zelo izšolani. T,z drugega dejanja „Afrlkanke“ vemo, da je neka Selica, jfrivša kraljica Madagaskarska, Vascu de Gama natančno razlagala, na zemljevidu pot v Indijo. Ferdinanda Magelhaensai so prebivalci Filipinskih otokov prijazno sprejeli in priredili mu v Čast veliki slavnostni 1 obed, pri katerem so ga pa — snedli. Reformacija je provzročila sila vojska. Neki menih, imenovan Luter Martin, je pogostoma premišljeval, kako resnično je, da. človeku ni dobro samemu biti, ter se dal poročiti. Od takrat se je začela luteranska vera, o kateri je njen ustanovitelj Martin Luter sam trdil, da se y nji lahko živi, pa težko umrje. Janez Gutenberg je (imel na mizi še moker rokopis. Ne da bi zapazil, usede se nanj njegov eno- letni sinček. Oče se izprva ustraši; pozneje pa vidi, da se je rokopis da otroku natapeno odtisnil. To premišljujoč iznašel je tiskarstvo. Za preporodni slog imajo največ zaslug Italijani In Nizozemci. Rubens je najraje slikal svojo ženo. V belvederu dunajskem so ji dali uaradi mraza krasen kožuhast plašč. Odkar pa so jo prenesli v nove muzeje, ki so po zimi dbbro zakurjeni, (bodo ji ga menda lahko zopet vzeli. Jurij Stepjhenson (se \je peljal enkrat z mešanim vlakom iz Gradca v Trst. Med potjo premišljuje;! b? li ne bilo mogoče hitreje voziti se? in iznašel je lukomatijo. Dandanes pa kulturo najbolj razširjajo gledališča/ Zatorej tudi vidimo, da Sna vsako količkaj veliko mesto svoj Talijin hram, kjer se vsakdanje življenje včasih predstavlja tako, da bi boginja Talija — Ce bi bila zraven <— morala ne le oči povesiti, marveč docela obraz zakriti si, kajti igralci se menda ravnajo po znanem kmečkem reku: Pri gospodi, ce je gr j e — lepše je. < Prav menda poje pokojni novomeški pevec I. Rupnik v isvoji pesmi od starih in novih Časpv: „Ljubi moj nebeški ače, Kak’ se čudno svet obrače; Samo solnce gre Še pndot. Koder s’ mu odkazal pot. Drugo je pa vse drugačh Revšč’na nas leži in tlači. Bog so skorej usmili nas In dej nam priti boljši čas!" Tak je paš planet in taiki so 'njegovi prebivalci! • • * cem Košutom in grofom Julijem Andraäyjem je prišlo do živahnega razgovora, ker se Andraly ni mogel odločiti za samostojno, Košuth' pa ne za skupno banko. Trgovinski minister Franc Košutb je sklical za ponedeljek, dne 27, septembra neodvisno stranko h konferenci, da se pogovore radi političnega/ položaja. Srbija. V kraljevem konaku .vi Belgradu izdelujejo sedaj nov rodbinski Statut za dinastijo Karagjorgjevičev, kateroi sc nekateri Člani rodbine že podpisali. Statut bo v kratkem predložen skupščini, da ga potrdi in sprejme. Vi Statutu bo na novo uravnana dedna pravica prestolonaslednika in rodbinske pravice pojedinih članov kraljeve rodbine. <— Dela v drinski komisiji se nemoteno nadaljujejo, le merjenja so jako težavna in dolgotrajna. Kar se tiče onih treh otokov v, Drini, se je 'stvar že tako razjasnila, da je neka bosanska ogledna patrulja zašla na srbski teritorij, ker ni znala za mejo. Vso druge pritožbe glede prestopa meje od strani bosanskih organov so neutemeljene in neopravičene. Španija v Maroku. Španske čete v Maroku se pridno gibljejo. Divizija Solomayor je zasedla po slabem odporu sovražnika postojanko Sukel Had, Mavri so pobegnili, ko so videli, da je .vsak odpor brez ppmena. Spanci so vjeli Mizijana, glavnega vodjo herkovskih Kakilo v v zadnji praski pri Melili. Finančni položaj Anglije. Angleški minister Balfour je dejal pa nekem zborovanju v Birminghamu o finančnem položaju Anglije sledeče: „Rastoči izdatki in potreba povišanja dohodkov morajo vsakega mislečega človeka prepričati, da se morpi prenarediti fiskalni sistem. Mi mora-mo zasledovati trgovinsko politiko, politiko, ki poživi promet, zaposli angleški kapital na angleški zemlji, in da tudi poplača angleško delo; to je prava politika v interesu revnega človeka. Neznosno je, da je dovoljeno v Nemčiji in Ameriki kovati orožje, da nas ž njim preženejo v trgovini iz naših lastnih kolonij, a mi sedimo tukaj s prekrižanimi rokami in se skrivamo za barikadami. Edini izhod je oklic na ljudstvo, naj voli med socializmom in tarifno reformo. Ako je ljudstvo sedaj pametno, se .lahko Še reši.“ Po končanem govoru so zborovalci navdušeno ploskali. Vstaja v Albananiji. Stanje v Albaniji je po zadnjih došlih vesteh zelo kritično, Akoravno je prišel Dšavid paša z ekspedicijo .v severno Albanijo, vendar so njegove moči še veliko premajhne, da bi v sta še pregnal. Njegova oborožena moč obsega osem bataljonov, nekaj strojnih p usek in eno baterijo gorskih topov. Zaprosil je na višjem mestu pomoči in so mu res poslali v Ljumo tri bataljone,- pehote in iz Monastir-ja je odšel četrti bataljon v Dibro. Kakor znano je sklenil Dšavid paša napraviti zatvoro Arnavtoin, ki so prišli ,od Ljuboma in Prizrena da bi '«e zjedinili z onimi od Podrine, Ta nakana se mu pa vzlic vsi pazljivosti ni posrečila in Arnavti so mu ušli po stranskiu stezaih. Turške čete imajo jako težko stališče v gorati in razsekani deželi. Pred njimi leže pokrajine s sovražnim prebivalstvom, za hrbtom se dvigujejo divji plameni Arnavto-v okoli Djaikove, slabo vreme in neugodno dovajanje živil za vojake, vse to strašno ovira delovanje Dšavid paše. Mahmud Sefket' paša in odločilni mladoturški krogi odločno izjavljajo, da se mora vstaja na vsak način potlačiti že radi državne avtoritete in ako bi se v to moralo porabiti tudi vse turško vojaštvo. Veleizdajniški proces. Zagovornik dr. Popovič nadaljuje svoj govor: Državni pravdnik je omenjal nekaj slučajev iz okraja Virginmosta in je napravil iz tega celo dogodbo, ki bi morala po njegovem okriviti ves srbski narod. On pravi, da se je srbski narodi za Časa krize veselil vojske. Priče o tem Izprašane so podale svoje izjave, in mi ne moremo nato nič odgovarjati. Tem bolj, ker se to tiče o konservativnih Seljakih, ki se vsega bolj vesele kot ,pa vojne. Sedaj preide zagovornik na zagovor krivde svojih branjencev. Kot jirvega brani Joso OreŠeani-na. iPravi za njega, da je državni pravdnik v njegovi obtožnici zbral samo ono, kar je sam na razpravi priznal. Joso OreŠčanin je tukaj pripovedoval, kaj je delal v .Virglnmostu in okolici. To si je državni pravdnik zapisal kot priznanje, pa je stvorll konkluzije, ki so sedaj inkriminirane. Ako je Adam Pribičevič dal OrešČanihu ,adreso, s tega še ne sledi, dt ni se mora ž n.(Im sporazumen o tej stvari, a najmanje je pa mogel znati, v katero $vrho služi tajna adresa. Nastič sam je imel iše celo dve adresi. No, državni pravdnik hoče na vsak način vedeti, da je OreŠčanin (znal za Slovenski Jug in tudi za revolucionarno gibanje. fTo je zelo slaba trditev. Vemo tudi, da je puhla Nastičeva trditev, da je Slovenski Jug služil inkriminirani svrhi. Čudim se dalje, da je državni pravdnik obtožil ona pisma, ki jih je Oreščainin dobil od svojih prijateljev in v katerih ni Sploh ničesar obtežilnega najti. Tekom padaljnega govora dokazuje dr. Popovič nekrivdo svojih branjencev. Za Lukiniča pravi, da ne obtežuje njega nič drugega, kakor slika kra- lja 'Petra, ia to ni nikaka veleizdaja, ako ima kdo kako sliko tujega'vlaarja razobešeno. Govornik brani dalje obširno Jovanoviča ter izvaja, da je priča JVargovič earn zločinec, ki ise je sam ponudil za pričo, ker je mislil, da se s tem reši sebe kazni. Za okraj Dvor, pravi dr. Popovič, je državni pravdnik spravil na svetlo samo take obtožbe za Be-kiča, ki eo njegove svobodne kombinacije. Nato se obrača zagovornik do sodišča in zahteva pravice za svoje branjenikel on ni govoril kot zagovornik, -ampak kot človek, kateremu) se smilijo ujjogi obtoženci; ' ! Skrajna nestrpnost nemške večine. Dež. odbornik Robič, dr. Korošec in dr. Verstovšek so primorani zapustiti finančni odsek. Nemšk;a večina deluje s krivičnim terorizmom; najmanjših žel slovenskih poslančevi neče izpolniti. Danes 23. septembra popoldan je bila seja linancne-ga odseka, v Kateri so se razdeljevali (referati o raznih važnih zadevah, gospodarskih in šolskih. Pred seje je že oba zastopnika Slovencev pričakoval predsednik baron Kellersberg in nai vprašanje zagotovil, da dobita ob|a tudi referate. Večina pa je že bila zbrana in si je prej referate razdelila. Posl. dr. Korošcu so oddelili poročilo o postavki: policija, 'žandarmerija . . ., dr. Verstovšku pa gluhonemnico in deželno podkovsko Šolo.. Oba sta sprejela to delo, ker so vsi poslanci S. K. Z. voljni pridno delati v odsekih. Nemci so si razdelili • med seboj najvažnejše postavke. Ko predsednik odda referat o kmetijski golf v St. Jurju nemškemu poslancu Erber ju, je prosil g. dr. Korošec, da se ta referat da slovenskemu zastopniku, Ker Imajo Štajerski Slovenci najvecje zanimanja za to Solo, ker je edina slovenska v deželi. Pri glasovanju je brutalna nemška večina kratko-malo odklonila to upravičeno željo slov. poslancev, Nato izjavi, dr. Korošec v svojem imenu in imenu dr. Verstovšeka, da odložita radi tega terorizma tudi jima podeljene refeiate in odideta od danaišnje seje, ker vidita, da so že vse važnejše referate poprej med seboj razdelili. Nato .sta odšla poslanca in odbornik Robič. Slovensko ljudstvo! Sedaj vidiš surovo nasilnost nemških deželnih poslancev!^ Poslanci S. K. Z. hočejo delati, pa jih nestrpnost nemških poslancev ovira v delu in odvrača odi njega. Se celo tako važnih referatov jim ne da, kakor je slov. šola v St. Jurju. Slovensko šolo bo pa zastopal veliki nasprotnik slovenskega ljudstva poslanec Erber. Slovenski poslanci bodo morali jako paziti, 0a ne bo trpela tt za Slovence velevažna Šola. Zahajajte le v gostilne, kier so na razpolago: Straža, Slov. Gospodar! Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k svojim! Raznoterosti. Dva zlatomašnika. Izmed deset notvomašnikov, ki so jih rajni g. knezoškof Slomšek dne 9. junija 1859 pred odhodom iz Sent,; Andraža) v, .tamošnji Lar vantinski cerkvi posvetili vi mašnike, živita le Še Čar stita gospoda Kolarič Jjožef, župnik pri sv, Martinu na Paki in Košar Janez, župniki vr IGaliciji pri Celju. Njun še živi šolski tovariš mč, g. Peter Erjavec ie bil kot tretjeletnik že leta 1858 v mašnika posvečen. Vsi drugi tovariši so jima že pomrli. Zadnji č. g. Andrej Kojta umrl je lani dne 7. marca kot umirovljen župnik Sv. Petra ns Vinski gori. Petdesetletnica. Danes, 25. septembra je 50 let. odkar «--c rajni knezoškof Anton Martirj Slomšek prvo. krat v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru delili zakrament mašh-iškega posvečenja. Posvečena sta bila takrat c, gospoda a Bizjak Vinko, ki so dne 1. februarja 1905 umrli kot umirovljen župnik Lapor-Ški in mČ4 g. • Matija Koren, kn. šk, duh. svetovalec in župnik' v Žalcu, ki so torej prvi izmed vseli v Mariboru posvečenih mašnikov. Naj bi Še dolgo križ nosili in mnoga naslednikov za seboj privabili v lepi vinograd na novo zložene Lavantinske Škofije! Tridnevnica v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Ker je letos TOOletnica 1. reda Svt Frančiška, zato se bodo v ta namen obhajala v, frančiškanski cerkvi slovesna tridnevnica. V petek), soboto in nedeljo, to je 1., 2. in 3. oktobra bodo vsak dan ob sedmih, ob pol desetih predpoldnem in ob treh popoldne slovenske pridige. V ponedeljek, 4. oktobra, ravno na praznik sv. oČ. Frančiška pa bo samo ena slovenska pridiga, in sicer ob 7. uri zjutraj., Mi želimo in tudi Željno pričakujemo, da se bodo Častilci sv. Frančiška % sploh vsi verniki v pravi obilnem Številu, udeleževali te izredne slavnosti. Slovenski klub je včjeraj predsedniku in podpredsedniku oretestiral pri dež. glavarju radi iz- raza „Idiom“, katerega je rabil v (vcerajšni seji. Nadalje se je pritožil, ker dež. glavar ni pustil tovariša dr, Benkoviča govoriti k opravilniku slovenski. Posl. dr. Benkovič je danes interpeliral namestnika radi izgredov nemških „turnarjev.“ v Hrastniku, na Zidanem Mostu, Vidmu in v Brežicah, dalje-je vložil interpelacijo v zadevi ljudsko šolskega vprašanja v Celju. „N. Dnevnik“ laže, da naša stranka ni ničesar storila z ozirom na turnarske izgrede v Hrastniku in drugod, da v tej važni zadevi ni odprla niti ust. Da je to cisto naMadna laž, KalMor si jih dan na dan izmišlja N. Dnevnik proti naši stranki, vidimo iz tega,, ker je v četrtek v deželnozborski seji dr. Benkovič z tovariši vi tej zadevi vložil interpelacijo. Na svojo laž opira potem N. Dnevnik svoj zaključek: 'klerikalci so naša največja nesreča. Po logičnih zakonih ta sklep ni pravilen, ker mu manjka premis,. Popolnoma upravičen pa je ta-le zaključek: največja nesreča za narod se javni lažniki in natoleevalci liberalci pa venomer v javnosti lažejo in natolcujejo; torej so liberalci največja nesreča za naš narod. Dr. Korošec in Woschnagg. „N. Dnevnik“ je pred kratkim prinesel vest, da je dr. Korošec s Wo-schnaggom večkrat konferiral, osobito v prilog; Robičeve izvolitve proti Ježovnifcu, Označili smo to vest kot neresnično, ker Korošec Woschnagga niti osebno ne pozna .ih ni ž. njim v svojem življenju gjo-voril besedice, Ker „N. Dnevnik" v Številki od sredo zopet nekaj kvasi n tej stvari, ponavljamo našo prejšno izjavo. Dvakrat se sicer samo v. mlinu pove, toda ker je liberalna lažnjivost glasnejša, nego ropot v imlinu, smo jim v svoji vljudnost isto stvar še enkrat povedali. Dar. Ivan Jurko, župnik v. Pamečah, je daroval S. K. S. Z. 4 K. jlvala! Hrvatsko domobranstvo je bilo fdosedaj čisto hrvatsko, a sedaj je pa prišlo povelje po okrožnici, da se morajo častniki priučiti madžarskemu jeziku,,sicer ne bodo mogli avanzirati. Kakor vidimo, so Madžari vedno bolj preširni in oblastni, Hrvatom pa se jemlje pravica za pravico. Najbolj žalostno pa je to, da Hrvati seda' niti pristojnega foruma nimajo, kjer bi se postavili v «bran proti madjarski nasilnosti. Avstrijska državna banka. Nemški listi vedo poročati, da se bo v kratkem ustanovila krščanskosocialna banka, ki bo med največjimi denarnimi zavodi na Dunaju in se bo imenovala „Avstrijska državna banka“ ali pa „Dunajska komunalna banka“. Denarno podjetje se bo ustanovilo na delnice in se bo ustanovitve udeležilo vqč krščansko-socialnih politikov niž jeavstrijskib. O stavkolomu. Najvišje sodišče na Dunaju je pred nekaj dnevi izreklo sodbo, važno za delodajalce in delojemalce. Slo se je za vprašanje, ali je očitanje stavkoloma razžaljenje časti. Okrajno sodišče je to tvprašanje zanikalo in oprostilo nekega delavca obtožbe razžaljenja časti vsled očitanja stavkoloma in sicer z motivacijo, da v Ivprašanju, je-1’ kako dejanje more koga ponižati v javnem mnenju, nimajo sklepati ožji stanovski sodrugi, pač pa samo splošna javnost, ki pa ne vidi v lem, da hoče kdo clelaiti, nič nečastnega, Vsled vzklica ziasebpegä to-žitelja je pa prizivni senat spoznal toženca krivim žaljenja časti v smislu par. 488. Vsled posredovanja generalne prokurature pa je višji sodni dvor dognal, da je bila ta sodba proti .zakonu. Ta sodba še je preklicala in naročila nova razpra|va vzkhenemu sodišču. >V utemeljitvi novega sklepa se povdarja, Ha se takozvani stavkolom ne more smatrati za prelo-mitev dane besede. Ako se kdo vpiše v kako organizacijo, je vprašanje, v k Sliko se obveže delati fca namene te organizacije. Brezpogojno gotovo ne, kajti mogoče je celo, jfla kak sklep vodstva organizacije ni postavno upravičen. To bi bil na primer slučaj, da delojemalec brez postavne odpovedi zapusti delo. Ako se kdo upre takemu sklepu vodstva organizacije, ne more sodišče nikdar v tem videti ka^k nečasten Čin. Par. 2 koalicijskega prava ne zanikuje brez vzroka takim organizacijam vsak pravni upliv. Sklep vzklicnega sodišča, da je stavkolomstvo brezpogojno nečastno, sie vsled tega ne more označiti po zakonu upravičen. Velik polom socialdemokraškega podjetja. Soci-aldemokratje so doživeli velik polom enega njih največjih podjetij na Nemškem. Socialno demokraško rudniško podjetje v Kaselu na Nemškem je finanoijelno popolnoma uničeno. Tisoče malih kapitalistov, ki so imeli svoje prihranke v delnicah tega podjetja naložene, so prišli pri tem bankerotu na beraško palico. Izgubljenih je tudi 160,000 mark, katere slone na tir-jatvah malih rokodelcev. Kako se je pri tem podjetju zagospodarilo, se mora že misliti, iako je bil poslovodja nek nekdanji steklarski pomočnik, kateremu je primanjkovala vsaka strokovni zmožnost. Pohlevni Kukovec. Sicer je revček zašel v revolucionarno socialdemokratieno družbo, pa je vendar pohlevna ovčica, Z milobo v očeh in z nežnostjo na ustnicah prosi rude de . socialne revplucijonarce, naj mu podpišejo interpelacije in predloge, pa mu ti trdovratni Germani večkrat odrečejo željo. In to ga šo globeje pokoplje v skromnost ini njegove ustnice se sklenjejo v zmernosti, da bi ne provocirale kakega škandala. Zato mu tudi niso po godu tisti burni prizori, v katere vpleta odločno branitelje slovenskih pravic, poslance S. K. Z., nestrpna in kruta nemška večina. Tako sodi v ,,Nar. Dnevniku“, da je bil prepir v sredo, v kojega je bil vpleten med drugimi poslance Roškar, nepotreben in bo Slovencem le škodoval. O, ti velika pohlevnost! V Štajersko. Mariborske novice. Pri volitvah v pridobninsko komisijo za mestni okraj Maribor so bili izvoljeni: III. razred, kot član, Pavel Heričko, lončar, kot namestnik Julij Ruprich, Kiiva^nar; JV.i razred, kot Čla*i Andrej Letonija, krojač, namestnik Julij Fišbah in Ivan Potočnik. V Studenec: gremo v nedeljo, dne 26. septembra na veselico, ki jo priredi ondotno izobraževalno društvo v gostilni „zur weißen Fahne“, Začetek ob 3, uri popoldne, Vstopnina 20 vin. Pridite vsi Mariboržani! Izpred porote. Uboj. Železniški delavec Franc Lah, ki je bi obdolžen uboja lastnega tasta Jurija Kmeteca, je bil radi /prestopka zoper Marnost življenja pre! porotnim sodiščem obsojen na 8 mesecev težkega zapora. — Rodbinska drama v Ptuju. Pred časom smo poročali o nameravanem napadu na ravnatelja ptujske hranilnice Ivana Kasperja. Obtoženca, 171etni kočarjev sin Jožef Gonza iz Podvine pri Ptuju in lltetni Heribert Kaspar, gimnazijec, sin Ivana Kaspar ja, sta bila v sredo pred mariborsko poroto. Dne 18. julija je šel ravnatelj Kaspar iz Strašilove gostilne na Bregu proti domu v Budino, kjer ima svojo vilo, ob' polnoči. Zaradi varnosti je imel v desni roki samokres, (Tu se vidi izvrstno gospodarstvo ptujskih mestnih očetov, da mora človek po noči skozi to cvetočo šnopsarijo pri tej/ slavnoznani,policiji iti s samokresom v roki.) Ko pride proti svojemu vrtu, poči nenadoma strel iz bližine. Kaspar hoče s svojim samokresom odgovoriti na prvi strel, tbda žo poči zopet ter mu samokres odbije iz roke. Storilec je nato zbežal, njemu pa( sta prišla na pomoč žena in sin. Kakor smo že poročali, je bila) tudi Kaspar-jeva žena v preiskavi. Kaspar in njegova žena nista bila M najbolj mirnem zakonu. Večkrat sta se skregala m žena je očitala možu nezvestobo, sama pa je bila tudi zelo vdana alkoholu. Istočasno so dali tudi v preiskavo bivšega, hlapca Ivana Potočnika in takratnega hlapca Ivana Gonza. O prvem je Kaspar trdil, cfa je imel nedovoljeno razmerje z njegovo ženo, zaradi česar ga je tudi izpodil iz službe, Ivan Potočnik je bil 'hitro izpuščen, ker se je razvideio, da ni sokri /, istotafco tudi gospa Kaspar. (Obdolžen pa je bil gimnazijec Heribert Kaspar, da je hlapcu Gon-zu za napad dal samokres, in sploh, da je bil s hlapcem o tem napadu zgovorjen. Pri razpravi se je dognalo, da sta Heribert Kaspar in Gonza bila radi tega napada zgovorjena. Porotniki so spoznali Ivana Gonzo krivim. Dobil je 18 mesecev, težke ječe, Heribert Kaspar pa !e bil z ozirom na njegovo mladost (11 let) oproščen. — V četrtek je bil pred porotniki 391etni oženjeni Matija Marinič, kočar in pismonoša v Križevcih’ pri Ljutomeru. Bil je obdolžen, da ni odposlal čeka z zneskom 345 K 20 vin.. Matere mu je oddala soproga) Matija Šafariča za 'tvrdko Rozen-berg in Neuman v Radgoni. Po natančnejši preiskavi se je dognalo, da je razven gori omenjene svote še več drugih mesto iz Križeve naprej, romalo v, njegov žep in nikamor dalje. Zasledili so vsega skupaj 37 slučajev v znesku 1529 K 14 vin. Prišlo je na dan še več podobnih nerednosti. Bil je zaradi tega obsojen na 15 mesecev težke ječe. Kolo je nekdo ukradel iz tukajšnjega „Narodnega Doma“ mesarju Tratterju, cenjeno na 200 kron. Na suma je brivski pomočnik g. Bergleza, Hotujac iz Ribnika na Hrvaškem, katerega so prijeli. Zblaznel je 781etni Jurij Likovec iz Spodnje Kungote. Prišel je v Maribor ter ondi v večih hišah iskal srebro in zlato. Policijski zapor je smatral za gostilno in se je zelo robantil, ker mu niso hoteli dati pijače. Oddali so ga na opazovalnico v Gradec. Ranjena je z nožem gostilničarka Karolina König v Koroški ulici. Med omenjeno gostilničarko in med kolarjem Franc Egger jem je prišlo do prepira, v; katerem je dala gostilničarka Eggerju dve zaušnici. .Eggerja jo to razkačilo ter je Königovo z nožem dvakrat zabodel in jo težko ranil. Celjske novice. Imenovan je za vodjo slovenske gimnazije v Celju profesor Lilleg, ki je služboval doseda.j na državni gimnaziji v Zadru. Državna podpora za promet tujcev. V proračunu za letošnje leto je tudi postavka za pospeševanje tujskega prometa v znesku 65,000 kron. V proračunski debati v državnem zboru je minister javnih del dejal, da je ta svota namenjena v prvi yrsti za podporo hotelskih naprav. Kdove, koliko bodo dobile hotelske naprave po Slovenskem, posebno na Gorenjskem ? Nemške šole y Celju so zopet prenapolnjene s slovenskimi otroci. Največji škandal' pa je ta, da pošiljajo v nemške šole svoje otroke laiki, ki bi morali dajati slovenskimi okoličanom v tem oziru dober vzgled. Na Ostrožnem n. pr., odkoder je Šlo največ otrok v nemška šole, živi mož, ki je steber narodne stranke v celjski okolici. To je posestnik in gostilničar g. Fazarinc. In kje ima ta svjoje Otroke? V nemški šoli. Ali morda zato, da potrdi praktično program dr. Kukovca: več nemSčine v maše Šole? In kaj naj rečemo o naših'„narodnih“ obrtnikih ? Od'slovenskega denarja hočejo živeti in vedno želijo, da bi se Slovenci ravnali po geslu: „svoji k svojim,“ svoje otroke pa pošiljajo izključno v nemške šole. Tako delata trgovca Matič in Pečnik! in krojača ZabukoŠek in Hočevar. Čudni narodnjaki. V trgovini Goričar in Leskovšek se prodajajo poleg drugih tudi naši Časniki: „Slovenec“, ,„Straža“ in „Slovenski Gospodar“. Tu se dobi tudi obmejni kolek. Somišljeniki! Sezite pridno po njem! Najmanj otrok šteje izmed (celjskih ljudskih Šol okoliška deška šola. Vzrok temu žalostnemu dejstvu je med drugim tudi ta, ker naše ljudstvo nima pravega zaupanja do gospodov na tem zavodu, ki bi naj vzgajali našo deco_. So namreč medi njimi Itaki „vzgojitelji“, ki Še sami potrebujejo vzgoje, Ali n. pr. to vzgoje valno vpliva na otroke, ako učitelj v petek vpričo njih naročuje klobase? Nadalje, ali je to lepo, ako učitelj raznaša letake, s katerimi se sramoti duhovščina, kakor je to storil eden izmed „vzgojiteljev“ celjske okoliške deške Šole, ki je ob časa zadnjih (volitev trosil okoli znane letake s kmetom in z debelim župnikom? — Merodajnim faktorjem (kličemo:. Spravite na celjsko okoliško deško šolo pravde vzgojitelje in ra-stel bo tudi ugled tega zavoda. To pa povemo že sedaj, da bomo, ako na tem zavodu ne bo kmalu nastal red, priobčili reči, ki nekaterima gospodom. ne bodo ljube. Uradni list c. kr, okrajnega glavarstva celjskega Kakor smo slišali, namerava izdajati celjsko c.j kr. okrajno glavarstvo s 1, prosincem 1910 uradni list v novi obširni obliki, in sicer ne tako kakor v prejšnjih letih v nemško-slovenskem besedilu skupaj v eni poli, ampak ločeno za obai jezika. (Prinašal bo le vsa važnejša poročila in vse izpremembe na polju 'šolstva, obrtnije, trgovine Itd., vse znanja vredne odluke in odredbe ter se bavil s tvarino, ki bode zanimala vse kroge prebivalstva. Izhajal bode. vsaki teden enkrat in stal za naročnike, ki so poštnine prosti, 6 K, za vse druge naročnike pri poštnine prosti doppšiljatvi 7 K, — Izdaja tega uradnega lista odvisna. je od zadostnega števila naročnikov in naj vsi, ki se zanimajo za ta obcekoristen list, naznanijo to pravočasno celjskemu okrajnemu glavarstvu. Drugi kraji. Sele pri Ptuju. Nesreča nikoli ne počiva in pride ravno takrat, ko je najmianj pričakujemo. V soboto 18. septembra ob 3. wri zjutraj se je v Zgornji Pristavi užgala hiša gostilničarkai Zaluta pp domače Mrak, .Pogorelo je gospodarsko poslopje popolnoma in od hiše ni ostalo druzega,. ko zidovje. Dva zidarja, Bezjak in Plavčak iz Ptujske gore sta spala i na skednju ter našla v tem požaru strašno smrt. Zgorela sta skoraj docela, le nekaj trupla., zgornje rame in zgornji ciel stegen so našli na pogorišču; glave, nog in rok ni biio nikjer. .Splošno se govori, da sta nesrečneža najbrž hotela, kaditi in sta pri tem užgala slamo. Zvečer sta še baje % dotični gostilni obhajala likof pri nekem sosedu zgotovljenega dela in nesrečni alkohol jima je dal1 likof za. večno. Svetinje. Načelnikom krajnega šolskega sveta je izvoljen gospod Franc Vraz, 'župaai V Cerovcu, podnačelnikom gospod Jurij Novak, župan na Li-banji. Slov. Bistrica. Ljubeznjiv brat je na vsak način delavec Simon (Fischer v Žabjeku prt Slovenski Bistrici. Ukradel je svoji sestri iz spalnice 40 kron, da bi enkrat v Mariboru (dobro žijvel. Sestri pa se je kronic zdelo š(koda, ga je naznanila in tako so tega ljubeznjivega brata takoj pri Btohodu v Maribor shranili pod ključ. Mozirje. Gledališka predstava „Tihotapec“, katero so priredili združeni diletantje izobraževalnih društev Mozirje in Nazarje v nedeljo dne 19'. t. m., se jo izborno obnesla. Igralci so rešili svoje vloge dobro, zakar je bil dokaz ploskanje občinstva, ki je bilo od blizu in daleč prihitelo na igro. Udeležili so se domačini iz trga in okolice., iz Rečice, Gornjegrada, Smartna ra Paki, j/, Okonine, posebno lepo Število je bilo pa Skalčanov zastopanih, med njimi tudi udje Orla. Vsa 'past jim gre, ker se niša vstrašili dalnjega pota, dokaz dovolj, da se zelo zanimajo za društvene predstave in niso takšni kakor so naši slovenski nasprotniki, ki se samo norčujejo in posmehujejo našim prireditvam. Premeščen je gospod F bap j o Ojsčt, železniški uradnik Viz Fale v Rajhe/nbirrg ob Savi. Na njegovo mesto pride nemškonacionalec Conte de Rota, kaiteri se že sedaj hvali, da ne bode govoril besedice slovenski in bode že slovenske Pohorce nemške fnanire naučili! Mi Pojhiorci pa energično protestiramo proti tej premestitvi. Gospod Oset je bil splošno priljubljen, kateri je vedno kazal svojo narodnost ne samo na jeziku, ampak tudi dejansko za probujo narodne zavesti v obmejni dravski dolini. Želimo mu na novem mestu mnogo sreče. Mi pa zahtevamo \od južne železnice, da njam nasftavljä v Fali, v popolnoma slovenskem kraju, slovenske uradnike, fcateri bodo v našem milem materinem jeziku občevali z nami. Mesto Oseta mora zasesti Slovenec, nikakor pa, ne kak nemški nackjualec, ali še pelo Lah, in če je istr (tudi magari kak grof. Naše potrpežljivosti in pohlevnost^ mora biti enkrat konec. To so zahteve nas Pohorcev y zadevi železniške postaje Fale. Sv, Trojica v Slov. gor. iTukaj je umrla gdč. Rezika Kermek v 30, letu. Pogreb je bil danes ob 9. uri dopoldne. Slov. Bistrica. „Marb. Zeitung“1 poroča, da Je v tukajšnjo nemško šolo vpisanih 261 otrok; od teh jih pripade na mesto 183, na okolico 78. Lani je imela nemška šola 255 učencev, torej se fcih letos pridobili 13. Ako bi šli raziskovat', bi gotovo ne našli niti 50 pristnih nemških učencev. Kedaj se bodo vendar vsi naši stariši zavedali svoje isvete dolžnosti ter vzgajali mladina v) verskem in narodnem duhu. Dobova. Pretekli petek, dne 17. septembra, se ja pri nas dogodil sledeči roparski nappd. Ivan Kež-man, posestnik v Gaberju je bil na sejmu v Kapelah, ter prodal ondi lepa junca za 424 kron. Ko je! šel popoldne ob 4. uri sam domov, prideta za njim dva fantalina, ki ise vržeta na njega in mu pobereta' 424 K in še 20 K prejšnjega imetja. Bilo je to delo par minut, kes so ju prihajajoči sejmarji odgnali. Zapustila ^sta za spomin palico, katera je prignala orožnike na'pravi sled, M so fantalin1» že dobili, Kežman je bolj prestrašen, kot ranjen. Upati je, da dobi še ves denar nazaj. Ljutomer. Učenci za tukajšnjo realko se bodo sprejemali dne 1, oktobra ob 9. uri dopoldne v učilnici v LjutomCru, glavni trg. ,Vsak novodošli učenec mora s seboj prinesti zadnje šolska izpričevalo. Ljutomer. Dne 20. septembra so se morali o-glasiti naši liberalčki, kar je samo ob sebi umevno. Njih zaupnik in voditelj, naš dobroznani brivec Peter je sklical velikanski shod v širno dvorano g. Seršena. Skljicaitolj je k temu shodu Vabil razim vseh znanih liberalcev tudi nekaj pristašev katoliško stranke, toraj drugače tako zaničevane klerikalce in še celo dva duhovnika ljutomerske župnije. Ali ni to zares impozanten liberalen shod! Žalec. Razstava hmelja se vrši v nedeljo dne 26. 'septembra v Žjlcu od 8.—12. ure v II. razredu ljudske šole. Popoldne ob 3. uri se vrši oqenjevanje hmelja. Pri tem govori dr. Julij Olschowy. Moškanjci.' Kraj Slomi se izloči od poštnega urada v Moškanjcih ter se prideli poštnemu uradu Juršinci. Poštno dostavitev Po izvrševal poštni sel iz Polenšaka. tedensko trikrat. Spremenitev stopi v veljavo dne 1. oktobra. Shod v Laškem trgu (pivnica § 11) se vrši v nedeljo 26. t. m. dopoldne po prvem opravilu. Govoril bode poslanec tir. Korošec o zadnjih dogodkih v deželnem zboru. Poslanec dr. Benkovič govori isti dan na mladeniškem shodu v Brežicah. Pozivljemo somišljenike, da pridno agitirajo za shod. S častno udeležbo protestirajte zoper nasilstva nemške večine v deželnem zboru. Na, mladeniškem shodu v Brežicah bo govoril vendarle predsednik Zveze slov. mladeničev Žebot! Pridite mladeniči od vseh strani ,v tem obilnišem Številu na shod, da vidite in slišite svojega brata iz tako ogrožene nifrödne meje na severu, iz slavnega' St. lija. Brežice. Med razgrajači, ki posebno radi napadajo in izzivajo Slovence, se posebno odlikuje za-lagatelj. Götzevega piva, nek' Biebar, Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Franca Zelenko v Destincih pri Ptuju. Razven dveh svinj so upepeljeni vsi poljski in travniški pridelki, Skoda je velika. Laški trg. Agitacija za tukajšno nemško šolo je bila velikanska in je pri mnogih nerazsodnih slovensku-, stariših imela uspeh. Mnogi stariši pa so vzeli svoje otroke iz ponemčevalnice ter jih dali nazaj v slovensko šolo, dobro vedoč, da se bodo le tukaj kaj oametnega naučili. Tudi za nemški otroški vrtec so nalovili precej otrok. Žalostno dovolj, da nekateri stariši ianc radi dajejo svojo mladino y zavod, kjer se jim že v najnežnejši mladosti zamori ljubezen do slovenske narodnosti. V slovenski pet-razreUttici se nanajajo sedaj ob pričetku šolskega pouka 300 učencev’. Lahko hi jih pa bilo več, če bi se vsi ■ ariši zavrridi svoje in narodne dolžnosti. Dol. Pri blagoslovljenju nov© krasne cerkve, bode koral popevalo 10 tretjeletnikov iz celjske orglarske šole. Pri maši pa se še pridruži ves celjski pevski zbor od župne cerkve jsv. Daniela, ki bode izvajal cerkvene skladbe /slovenskih skladateljev, „in sicer pod vodstvom g. Karola, Bervar-ja, mestnega organista in vodjo orglarske šole v Celju. Sv. Rupert v Slov. gor. Dober dan! Bog daj. Kdo pa je tarn-le oni gospod s svitlimi gumbi na suknjiči in kapici? Ga ne poznate? Ne, No, pa ugibajte. v— Je menda kak marinar? Ne, Pa je kak u-radnik? Tudi ne. Pa je mogoče policaj? Ne bodite smešni, saj veste, da Ruperčani nimiajo policajev, tako „noblih“ pa/ že celo me. Kdo pa potem je? No, Čučkov akademik, gospod Ernesti.1 Kaj, to je gospod Ernest? Tako, fant, permajnedraj kako mu to dobro stbji! — Kaj pa bode iz tegaigospoda? .Nekateri pravijo, da se tako „kiinšt“ učijo, da bodo znali premog kopati. Saperlot, to bo dobro, ko že drva tako težko dobivamo; sam večni Bog bodi zahvaljen, Če bi se zlati gospod po svojih težkih študijah hoteli pri nas nastaniti, da bi pomagali nam ubogim trpinom!! Pa veste, da imam malo upanja, kajti taki gospodje ne gredo radi na deželo, oni ostanejo v mestih' kjer je dobro življenje in mnogo zabave, kakor-šnekoli si taki mladi gospodje želijo. In če bi slučajno prišli v Zavrh vrtat, Bog ve, če bi nas Še hoteli poznati! Ja, najbrž bo pri starem ostalo, da bodemo reveži morali dalje fretati in drvla drago,km .dovati. — To je večna škoda za nas kmete, da na. ši sinovi pozabijo na kmetske težave in gredo le na veselico in zabave, kadar pridejo do boljšega kruha Srečno! Srečno te! Blanca pri Sevnici. V nedeljo 19. t. m. se je pripeljal posestnik: in načelnik kraj, šol. sveta na Blanci Matija Gfabrič s svisjo ženo k posestniku in gostilničarju Jožefu Presker v Podsredi. Bil je ves dan . dobre volje, prepeval in se razveseljavah Pre-dno pa je Šel spat, sta Šla sPreskerjevim sinom, v hlev, da bi napojila konje* Pri tem pa je eden. Gabriče v ih muhastih konj udaril /svojega gospodarja s tako silo ravno v glavo, da se je ta zvrnil in na mestu izdihnil. Rajni je bil dober gospodar, ter zapušča vuovo z osmimi otroki. Nagle in neprevidne smrti varuj nas Bog! Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom! Rabite le vžigalice: V korist obmejnim Slovencem! Koroško. Celovec. V Hilingerjevi lekarni se je zgodila velika nesreča*-Praktikant Viktor Schnitzler je varil zdravilo, takozvani opodeldok, Leku se mora pri-djati volikp Špirita, V kljub temu da je Schnitzler ravnal zelo previdno, je vendar zmes eksplodirala, ter mu zadala težke rane na obrazu. Stekla na o-knih so vsled poka vsia razdrobljena. Osebe, ki so bile istočasno v lekarni so se pravočasno rešile. Dobrlavas. Ste jih videli naše nemške sinove, kako so stikali glave in čitali zadnji „Mir“, Iti je v par noticah nekoliko vznemiril njihovo germansko kri. Nosili so ga iz gostilne v gostilno, kleli in pa grozili, Ida je bilo groza. Kaj, sinovi Wjotana, se li vam dela krivica? Menimo, Ida ne, vse kar je pisal „Mir“, je gola resnica, niti besedice nimate vzroka popravljati. Dobrlska ‘nemškutarija bi bila že davno godna, da bi se jo pristavilo v pravo luč, pa smo bili .vedno in vedno le tako lepo prizanesljivi, v svojo lastno škodo, seveda! Odslej ne to več tako. Podjunska dolina jim bedno zelo ugaja, padi bi si jo prilastili, kakor na primer Rpž, vsled tega hočejo si napraviti priprafvno in sigurno postojanko v lDobrli-vasi, da bi od tam, ki je središče Podjune, Širili svojo mogočnost in oblast. Početja nekaterih tukajš-nili izagrizencev to jasno kažejo. Ne bomo jih sicer danes objavljali, pa to povemo glasno in odkrito: Dobrlavas je naša slovenska in bo to tudi bstala, akoravno se Kobererji, Grasslni, Bruggerji, Dreoti in drugi na (glavo postavijo in prekopicnejo. Lip a. Žandarmerijsko ekspozituro, ki je bila u-stanovljena za časa gradnje turske železnice, so opustili. Dobrlavas. Naše vrla clelavpo izobraževalno društvo priredilo je dne 19>. t. m. popoldne krasno uspelo zborovanje z dvema/ igrlama. Navzoče je pozdravil v krepkih besedah predsednik društva; nato je dobil besedo č. g. Franjo Wast'l, ki nas je v svojem krasnem govoru vnemal za ljubav; do naroda slovenskega, navduševal nas je, da naj se vedno in povsod toplo zavzemamo za- naše pravioje! Spoštujmo materini jezik, ki je lep, kakor vsak drugi, č,e ne ..še lepši, poslužujmo se ga vsepovsod, po vseh uradih in vseli javnih zadevah;, s tem pridobimo ugled sebi, a naši inteligenci pa priborimo službo na domači zemlji, Nadalje je g. govornik vnemal društvenike, da naj1 sejhnarljivo udeležujejo društvenih shodov, poslužujejo se naj Še z večjo vnemo knjižnic itd. V svojem, vseskoz narodnem govoru je g. govornik vnel srca tako, da mu je ljudstvo navdušeno ploskalo. Nato sta so predstavljali igri: „Pri gospodi“ in „Sv. Cita“; obe sta vrlo dobro uspeli. Nazdar! Kranjsko. Orel v Ribnici. V Ribnici so 19. septembra u-stanovili jOrla. Govorila sta ob tej priliki predsednik Z. T. 'O, brat dr. Lovro Pogačnik in nadučitelj Štrukelj. Pristopilo je takoj 30 fantov,, katere bo, začasno vodil dobrepoljski nadučitelj brat Štrukelj. Sokolska olika. I*a Viču pri Ljubljani so imeli Orli veselico. Prišli so tudi ondotni Sokoli, ki menijo, da se nahajajo še /v onih Časih, ko so napadali roparski vitezi mirne ljudi. Začeli so izzivati ter s kamenjem in raznim pretepaškim orodjem nabadati Orle. Več so jih vr gli na tla, jih suvali z nogami in obdelovali s kamenjem tako, da sl skoraj nikido, ni bil svest življenj». Celo stvar ima sedaj orožništvo v rokah, kojega skrb naj bo, da/ vse krivce spravi na primeren kraj, da se bodo najprvo učili poštenega obnašanja. Meščansko šolo v Postojni so blagoslovili zadnjo nedeljo. Služba suplenta za zgodovino in zemljepisje je razpisana na državni gimnaziji v Rudoljovem. Zmaga S, L. S. Pri občinskih volitvah v Ilira zred v Skofjilold dne 23. septembra je zmagala S L. S• Ljubljana. Orno pogrnjena, miza. ' Slavni in vetohujsknÄki Sl. Narod iz bele Ljubljane nas je v zadnji številki zopet opomnil, da so imeli v veliki dvorani mestnega doma velmožje slovenske narodno-napredno ali po,, domače lazili bo rajne stranke.dne 20. septembra svoj banket žalostnega spomina. Da, spominjali so se pri tem lanskega 20. septembra na nek poseben način. .V sredi bankeliärjev je dominirala dolga črno pogrnjena miza in okoli nje so sedeli po vrsti, resni možje kakor: Ivan.Hribar, navdušen Ve-leslovaa in župan ljubljanski, doktor Ivan Oražen, zdravnik, mešetar s slovenskim pivom in starosta S.. S, Z., dr, Karol (Triller, dr. Ivan Tavčar, gospod na Visokem, dm Švigelj, podstarosta S. S. Z. in zagovornik narodne žrtve Win'diäarja Arnošt'a, in pa mladina idr, Gregor Žodjav in doktor vsega veterinarstva Ribnikar, Predsestvo je bilo seveda v rokah prvih' dveh kapacitet Hribarja in Uražnfa. Na sredi mize so gorele žalobne sveče, pred Hribarjem je ležala Črnoobrobljena slovensko-memšfJa pogodba z njegovim podpisom, pred JOraŽnom pa ena okrvavljena in ena s prodanim pivom namočena manšeta. Ako ravno je miza črno pogrnjena v znak žalosti se gospodje prav imenitno zabavajo in vesele ob njej. Zares čuden banket čudnih) ljudi! Primorsko. Kormin. Slovenski otroci prav pridno pohajajo slovensko šolo, ki 'jo je ustanovila /družba sv. Cirila in Metoda. Vpisanih je letos 38. dečkov lin 28 deklic, torej skupno 60 otrok. Otvoriti bo treba letos že drugi razred. Mednarodna tatinska družba. Pred par dnevi so V Trsta prijeli neko družbo, katera je na debelo vršila svojo tatinsko obrt. Pravijo, Ida je bila ta družba ravno na neki „kupčijski“ poti, kjer jo je sedaj d«fle tela roka pravico! Slovenci M Gorici in italijanskih krajih. Slo-venski volilci v teh krajih bodo dne 26. septembra vo lili slov. /kandidate, da tako preštejejo svoje vrste. Agitac'jo za te kandidate vodi odbor, ki je sestavljen iz pristašev vseh slovenskih strank. Na (Cesti so nameravali liberalci narediti shod zadnjo nedeljo- Zbralo se je okoli 50 ljudi pri nekem gostilničarju, ki so pa zastonj čakali znamenitih govornikov iz Giorice. Tako zmrzujejo /shodi liberalne stranko pri tej poletni vročini, pri volitvah pa baje zmrzne še nje agrarni privesek, Goriški župan Bombič je sklical v torek protestni shod proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v 'Gorico. Pododbor Š. D. Z. za Goriško se je na zborovanju dne 20, septembra sestavil tako-le: Predsednik tovariš bogoslovec Andrej Rusija; tajnik abiturijent Vekoslav Vertovec; blagajnik in knjižničar stud. ,iur. Filip Orelv Zvezi pristopilo je takoj 30 Članov. Aretirali so v Gorici na ukaz preiskovalnega sodnika odvetnika dr. Rajmunda Luzzatta in pa bivšega državnega poslanca Alfreda Lenassija, Aretacija, ki je v zvezi s krahom denarnega zavoda „Banca popolare“, je naredila v italijanski liberalni stranki veliko zmedo ter ji bo to mnogo Škodovalo pri dežolnozborskih volitvah. „Slovence“ poroča, da bo slovensko učiteljišče V Gorici nastanjeno v prvem in drugem nadstropju .„Gregorčičevega Doma“ v ulici Vetturini. Goriška gimnazija ima letos na 16 razredih 710 dijakov, najvišje Število, ki ga ima kak zavod, v Avstrijk, Potrebno bi bilo, da se ta gimnazija razdeli v slovensko in laško. Goriške volitve se vrše v znamenju velikega boja, S. L. S. se ima boriti proti mnogim nasprotnikom, liberalno-agrarni z\jezi, sjocijem itd: Razven tega uporabljajo nasprotniki ra,zna| nesra/mna, sredstva v agitaciji proti kandidatom /katoliške stranke. Njo yol'üce so kar na debelo izpuščali iz volilnih imenikov. Upamo, oia; vse te sleparije ne bodo pomagale, ampak da bo S. L, S. /izšla iz tega boja kot stranka, za katero stoji vse pošteno misleče goriško prebivalstvo. Splošna kurija voli v nedeljo, dne 20. Septembra. Podmelec. Tukaj se je ustanovila „[Kmečka hranilnica in posojilnica“, ki začne poslovati na.; rož-nivensko. nedeljo t. L Gabrovica pri Komnu. Pri vol it vi župana je bil izvoljen odličen pristaš Slov*. Ljud. Stranke, Alojzij OStroušk^ iz Coljove, SOMIŠLJENIKI, agitirajte za , Stražo“. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 3 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike! Vsi na delo za razširjenje „Straže“. Oe eden ne zmore cele naročnine, naj stopita dva ali trije skupaj. Narodno-obrambno delo. Za /sklad Obmejnih Slovencev so darovali sledeči. po 20 kron: G, Postružnik Marija, veleposestnica, in nekaj katoliških; ntarodn j akin j. Franc Ogradi, opat v Celju, Ivan Nep. Sirnek, Celovec. Izobraževalno društvo v Retečah pri Škofji Loki. Val. MikuŠ, župnik, Sv. Jurij ob južni železnici. M. (Zemljič,, župnik, Sv Jurij ob Pesnici. Alfonz Blažko, kurat, Mirnik. Vaclav VondraŠek, župnik v Ambrusu. Slovensko bralno društvo v Škofji Loki, Marko N a tlačan, cand, iur, v Vipavi 'poslal oda hranilnice in posojilnice v Vipavi 30 K, in njenih odbornikov; 30 K, skupaj 60 K. Vaclav Filler, župnik, Dole pri Litiji. Dr V. Gregorič, primarij v Ljubljana Ivan Soukup, žup- nik v Stari 'Oselici,: Alojzij A'rzenŠek', župnik, Vitanje. Jakob Knaflič, župnik, Loče (pri Beljaku, Hranilnica in posojilnica v. Mengšu.: Druga zbirka Idrijčanov. Fr. Ks, Steržaj, župni upravitelj, svojo doto 24 K 49 /vin. Fran Stupic,la, trgovec z železnino na Marije Terezije cesti v Ljubljani, Mesto venca narodnim žrl vam 20< septembra Kolinska tovarna za kavi-ne primesi v Ljubljani. Pevke slovenskega glasbenega društva .„Ljubljana“ ob 20. septembru namesto venca na grob žrtev, za narodno obrambo. Pevci „Ljubljane“ ob obletnici 20. septembra. Odbor „Ljubljane" namesto venca na grob katoliško-narodnemu dijakiu Adamiču in slovenskemu pevcu Lundru, nedolžnima žrtvama neplodnih pocestnih demonstracij. Alojzij Šober, župnik1 v Zdolah na Štajerskem kot praktično demonstracijo 20. septembra. Predsednik „Ljubljene“ dr. V. Pegan kot praktično demonstracijo, Fran Pavlič, župnik, namesto Črne zastave, Mihael Bulovec, urŠuhnski Spiritual v Ljubljani. J. Kopač, svečar v Gorici, — Nadalje so poslali: G, R. Strnad, c. kr, 'davčni preglednik, Trnovo pri II. Bistrici 5 K, Katoliško-narodni dijaki na Bohinjski Bistrici 15 K. — I. Premru, St. Vid pri Vipavi 5 K. — Jakno Cemažar, župnik, Kostobona/ pri Kopru v Istri 1 K, — MaKS Mastnak, Cerkvenik, dež. bolnišnica, Ljubljana 1 K, — G, Anton Mauer, založnik Mengeškega piva 10 K. — Vesela družba nabrala v gostilni pri Flegarju, nasproti deželne bolnice, 2 K 80' vin. — Nabralo na veselici v Krombergu pri Gorici 8 K 80 vin. — Frančišek Krumpestar, Sv. Gregor, zDirko, nabrano na svatbi Jožefa, 10' K; na izletu na Gorjanci so darovali , navdušeni rodoljubi 7 K. — Rodoljubi! Nabirajte Še dalje prav pridno in marljivo za Obmejni sklad. Narodno-iobrambna enketa je bila sicer v našem središču prepovedana, toda. za dostojen odgovor vladi in kot naša manifestacija naj veljajo izpolnjene položnice za obmejni sklad. Zaprimo nemškemu zmaju vhod v naše krasne pokrajine! Na dan torej! Narodno-obrambna dolžnost. Ne sme biti dandanašnji Slovenca, in naj si Sj*ida tudi med najnižje sloje, ki ne bi imel ne umevanja ne smisla za narodno našo obrambo. Zato je treba primernega pouka, ki naj .sega do posameznikov iz vseh stanov in slojev. Sistematičen pia je tak poduk edino-le, če se organizira društveno. Vsled tega [je danes dejanska potreba, dia se oživotvorijo pp naših bralnih ?n izobraževalnih društvih narodno-obrambni odseki, kakor jih je z ihteval letošnji občni zbor S. K, S. Z. pri Sv. Jakobu p Rožni dolini na Koroškem. Poleg poduka bodo ti odseki imeli tudi naljogo, bodriti k nabiranju gmotnih prispevkov za narodno-obrambno delo, nabirati prebrane knjige ter jih poslati osrednjemu ođbforu S. K. S. E., in sploh v svojem okraju igvršiti vse pogoje za uspešno narodno obrambo. Središče in nekako pgnjlšče za te odseke pa se bo zasnovalo pri narodno-obrambni enketi v Ljubljani, ki ne bo, kakor se {/e mislilo, 5. oktobra, ampak najbrž 16. oktobra. Roseggerjeva ustanova napreduje. Poparila je nemške obrambnike velika požrtv/ojvalnositi Ppljakov, ki sq v krajšem Časi za svoj sklad več n/äbrali, in zato jih hočejo dohiteti* Na pomoč so jim prišla nemška dunajska, gledališča (VolHstheater, Raimundthe-ater, Volksoper, Johann Strauß-thea/ter), ki bodo u-prizariala slavnostne predstave v prid nemškemu SchuKereinu. — Med ustanovnikS,, ki Iso na novo pristopili k Rosegigerjevi ustanovi, opažamo 'dunajske nemške c. kr, računske uradnike, [graške finančne, računske in blagajniške uradnike in občino Slovenji jgradoc z vsemi nemškimi društvi vred. Sfiđmarka se huduje nad sklepom korarske-ga samostana v Borovi, da ne sme noben njegov član več biti ud Südmarke. Tudi v St. Lamprehtu so duhovniki obrnili Südmarki hrbet, če prav so pred letom za njo še bili močno navdušeni. Süd-marka imenuje to nasledke nespametnega hujskanja v družbi proti krščanskim soeialcem. „Gr. Volksblatt“ pripomnja k tem izstopom: Krščanski socia-lec ne more biti član Südmarke, ker bi s tem podpiral sam» politične nasprotnike, ne pa nemško stvar. Ostmarka. Iver so se nemški krščanski socialci dodobra prepričali, da oskrbuje Südmarka protikrš-Čanske in vsenemške posle, so Südmarki obrnili hrbet ter ustanovili lastno obrambno društvo „Ostmark“ s sedežem v Linču, Društvu načeljuje, kakor je znano, nemški kršč. socialni poslanec Schlegel. Namen društva je, kakor pravi paragraf 1 njegovih pravil, v okvirju zvestobe 'do domovine in podedovane .pesniške hiše gojiti požrtvovalno zvestobo do nemške narodnosti v besedi, v pravu in pravicah, nošnji in običajih, pospeševati duševni in gospodarski napredek nemškega plemena v Avstriji, osobito na jezikovnih mejah. Sredstva za ta namen so glasom paragrafa 3 v pravilih' predvsem pospeševanje in dejanska podpora vseh gospodarskih teženj nemškega naroda. Pospeševale se bodo hranilnice in posojilnice, zadružništvo, otroški vrtci itd. Podpirale se bodo nemške družine, ki so obubožale /brez lastne krivde, in sicer ali brezplačno, ali pa' se jim bodo dajalai brezobrestna ali maloobrestna posojila; kupovala ,se bodo posestva, ki jim preti razkosavanje, in naselila z nemškimi kmeti; podpirala se bo z vsemi sredstvi nemška obrt. Nadalje se bodo izdajale brošure, poučni spisi, prirejala predavanja, ustanavljale ljudske knjižnice, dajalo se bo pravno varstvp, ustanavljale in podpi- rale se bodo Sble, Jn tako se bo skrbelo za duševni napredek v narodno ogroženih krajih. To mlado društvo jako naglo, napreduje in Šteje že veliko podružnic, kojih) število narašča od dne do dne, Dne 16,: septembra se je tudi-m [Gradcu ustanovila podružnica, kateri je že začetkoma pristopilo 300 članov. Na ustanovnem shodu je imeli glavno besedo znani Vulksblattov redakter Neunteufel,; ki je bil prej član Südmarke in se je potegoval za ito, da bi tudi V Südmarkinem vodstvu krščansko-socialni element prišel do veljave, kar se mu pa ni posrečilo. Na shodu so se mu kar usta cedila samega nemškega nacionalizma in vzvišenih fraz o superiornosti nemškega plemena v Avstriji nad slovanskimi plemeni. Sicer pa je pametno dostavil, da pravi in zdravi nacionalizem nima nič opraviti z nepravičnostjo, ten-.kosrečnostjo in nestrpnostjo proti drugim narodom. O Ostmarki še ne more izgovoriti stvarne in sklepne sodbe. Treba je počečkati njenih del, in po delih jo bo sodil. Kdo še ne kolekuje svojih poštnih pošiljatev z obmejnim kolkom? Opomnite svoje znance na to narodno dolžnost. Kadilce, kuharice in druge, ki imajo opraviti z Vžigalicami ponovno opozarjamo ma vžigalice k.V korist obmejnim Slovencem.“ Ne kupujte drugih, ampak le te zahtevajte povsod! Na pozabite pa tudi v gostilnah zahtevati računske listke S. K. S. .Z. in pa naše katoliško narodne liste: Stražo in pa Slovenski Gospodar! Držit/e se gesla: „Svoji k svojim“, ter se pri izbiri trgovin ozirajte na one, ki inserirajo v (Straži ali v Slovenskem Gospodarju! Razgled po svetu. Boj med belokožci in zamorci. V. Kansas City v Ameriki bi krpalo prišito do krvavega boja med zamorci fn belci o priliki parade zamorskega društva „Knigfhts of Pythias“, katere se je udeležilo črez 5000 članov. Neka gospa, ki se je (peljala s svojim soprogom v vozu, je namreč zavozila kar med zamorce. Tja.koj je prijelo več udeležencev konja za uzdo in niso pustili voza (mimo. Gospa pa je zagrabila za bič in je ž njim udarjala po ljudeh. Takoj se je nabrala Velika množica zamorcev v veliki raz*-burjenosti okoli voza in eden od hjih je iztrgal ženi bič in jo začel ž njim pretepajvati. Sedaj .so pa zopet priskočili belci, ki niso pustili pretepati bele žene ,po zamorcu. Prišlo bi prav gotovo do krvavega boja, Če ne bi zamorci potegnili sablje in začeli groziti, da se jih bodo posluževali, če jih ne puste na miru. Napačen princ. Pred nekaj ledni se je nastanil v Solunu v najboljšem hotelu mlad, eleganten gospod, ki je rekel, da je princ Seha-beddin, vnuk sultana Abdul Aziza. Ko so 'solunski odličnjaki zvedeli, da imajo v svoji sredi tako odličnega gosta, so drli eden za drugim k mlademu princu. Ko je slednjič povedal, da še odpelje na Dunaj v svrho nadaljevanja svojih študij, so takoj pisali tv Carigrad po poseben salonski voz za princa. V Carigradu so se čudili, kako (more biti pri;nc Seha-beddin y Solunu, ko je vendar že več tednov v Skadru. Se bolj so se pa (čudili v Solunu, ko se jim je to sporočilo iz Carigrada. Generalni guverner in načelnik policije sta zopet napravila vizite pri princu, ki sta ga „spremila v ječo mesto na kolodvor. Dognalo se je, da je hud reakcionarec, ki se res zove Seha-beddin, ki pa pi a princem enakega imena v prav /nikakem sorodstvu. Katoliške, jismiljenke na Francoskem K atoli ške usmiljenke so si priborile na (Francoskem veliko priznanje od strani framasonov samih. Nek zelo imeniten in kot slovit odvetnik francoske državne oblasti znan visok uradnik je dejal nekoč: Jaz ne poznam večjih in slovitejših (junakov na svetu, kot so katoliške usmiljenke. One ne delajo za svetovno slavo, ne borijo se za lastno čast, ampak popolnoma zastonj in nesebično ti strežejo tudi v najhujših bolečinah in boleznih. Zapustile so ti udobno življenje doma po mestnih hišah Tn palačah in so šlie zastonj streči revežu v bolnišnico. To kie pravo junaštvo, ki presega vse slavne junake zgodovinske. Enako se glase tudi drugi glasovi to katoliških usmiljenkah. „Journal de medicine“ piše iz Bordeauxa, da je izmed 36 sester, ki iso se udeležile izpraševanja zdravniškega kolegija, 16 dobilo red dobro, 20 pa red prav dobro. Po izreku njihovih izpraševalcev imajo globoko znanje o anatomiji,.psihologiji, higijeni in kirurgiji. Izpraševali)a komisija se je čudila /znanju teh žensk. Cujmo, kaj piše prjstpl socialist Pjnguier v „Combat“, ki je bil svoje dni administrator bolnico v Saint [Quentienes in se je kot tak zavzemal za popolno laizirahje bolnice. Piše namreč: .„Vsi bolniki, bodisi katoliki, protestanti, svobodomisleci ali prostozidarji, imajo enoinisto postrežbo, bolniške (sestre se žrtvujejo za vse na enak način. Zato je tudi namen bolnice popolnoma dosežen. Vprašanje je samo glede stroškov. To pa je brez pomena : glavno je to, da je postrežba v bolnici ne glede na verstvo nepristranska.“ In to je tudi v resnici. Ta socialist je imel pač enkrat pogum, povedati resnico pred vsem svetom. Mažarska svoboda. iRdskjai piiMeljica gospa E. de Vitte /se je bila nastanila v Turčanskem Sv. Martinu, da bi tu pisala o svojih vtisih, ki jih je dobila na potovanju po Čeških deželah. Kmalu sta se zglasila v njenem stanovanju dva orožnika, ki sta začela pisateljico izpraševati, kaj išče na O gr- skem, s kom občuje, če ima fotograiičen aparat itd. Ko sta premetala vse njene stvari, sta odšla. Takoj za njima je prišel uradnik, M ji.je pobral več spisov, in ji »slednjič rekel, da je izgnana iz Ogrske.: Ko je gospa de Vitte odšla, so orožniki izpraševali po vasi, kaj je ruska gospa delala, če je bila to sploh gospa, če ni bil kak preoblečen mož, če ja imela nevarno orožje itd. Pripomniti je, da je gospa de iVitte stara krog 70 let. Prvi kovaški mojster v ženski obleki. Za kovaškega mojstra je bila izprašana v) Bernburgu gdč. Pavla Sonntag- Pomočniško izklušnjo je z dobrim uspehom napravila lani. Pri izkušnji za mojstra je morala v navzočnosti komisije podkovati konja in napraviti neko orodje; dalje je dokazala svojo sppsob-nost v strokovnem risanju, knjigovodstvu, meničnem pravu, obrtoslovju in kalkulaciji. Zaslužila si je skupni red:: prav dobro. Gdč. Sonntag je v 34. letu starosti in je svojemu očetu že deset let pridno pomagala v, kovačnici; ko je bil oče bolan, je obrt sama vodila. Na mrtvaškem odru.živ zgorel. Iz Velikega Varaždina se poroča: Stari pastir Avran jNues v, Se-lišču je bil že dalje časa bolan in je tudi nekega dne navidezno umrl, Starca so položili na mrtvaški oder in vse pripravili za pogreb. Naenkrat se pastir na odru vzdigne in zahteva, da mu dajo jesti in skoči pri tem na tla. Na svojo nesrečo je prevrnil sveče ter se je zažgal oder. Ker so vsled straihn ppbegnili vsi gosti, ki so ga prišli kropit, je zgorel tudi sam brez kake pomoči. Gozdni požar v Kaliforniji. Pri vhodu v sve-tovnoznano dobno naravnih znamenitosti in krasot Yosemite je Vsled isker, ki prihajajo i? lokomotiv, nastal velik gozdni požar, ki preti uničiti tamošnja skupino velikanskih pragozdnih dreves, ki so stara več kakor tisoč let in ki so največ j a na svetu. Požar preti tudi hotelu El »Portal, ki je veljal 100.000 dol, in ki je poln letoviščarjev. Veliko poneverjenje na neapeljski pošti. Na neapoljski pošti so zasledili veliko ponarejenih poštnih nakaznic. Zaprli so sekcijskega sela v poštnem ministrstvu, ki je po svojem umirovljenju dobil na pošti službo pisarniškega pomočnika. Ker so mu bili dohodki Še vedno premajhni, je ponarejal poštne menice. Tatovi v avtomobilu. Izvanredna predrzna tatvina se je nameravala pretekli teden v Budapešti v vili nekega aristokrata. Zvečer sta se pripeljala pred vilo dva elegantno oblečena gospoda v avtomobilu. Eden izmed njiju je izstopil ter odšel črez vrt v vilo. Vratarjev sin, ki je vedel, da ni gospode doma, ga je vprašal, česa žejli., ' Kot odgovor je potegnil tujec revolver iz žepa ter mu zagrozil, da ga usmrti, ako ne bo miren. Tujep je odšel v vilo, vratarjev sin pa je stekel na cesto, zaklenil vrata in obvestil policijo, ki je obkolila vilo. Policaji :so vdrli v vilo ter presenetili tatu pri delu. Aretovanec se je branil povedati svoje ime, ter dosedaj še niso mogli dognati, kdo da je. Njegov drug je pravočasno pobegnil v avtomobilu. Znorel. Potniki hamburškega parnika Graf Waldersee, ki je dospel prejšnji teden v newyorško luko, poročajo o vznemirljivem dogodku, ki se je med vožnjo pripetil na, krovu. Kurjač Karl Ham schildt je vsleđ strašne vročine, Ki je vladala v pro stom za stroje, zblaznel in letel po hodniku prvega razreda, kjer je ugrabil osem let starega 'otroka. Neka gospodična je vse to videla, in boječ (Se, da ne bi blaznež skočil /. otrokom vred v morje, fee je vrgla na njega. Ko se je ž njim ruvala, je prišei neki potnik iz svoje ikabine in se istotako vrgel na kurjača. Potem je prišel Častnik ladije na Čelu 115 mož posadke, in ko je blaznež te videl, je pobegnil in bi gotovo (skočil v morje, če mu ne bi te namere preprečil neki drug mornar. Hauschildta so po obupnem boju končno premagali jn položili v železje. Narodno gospodarstvo. Predlog poslancev dr. Franca »LalnkoviČa, Franca Pišeka in tovarišev glede povračila brezobrestnih državnih in deželnih posojil, ki so se dala za prenovljenje po trtni uši uničenih’ vinogradov. Visoki 'deželni zbor,!, S postavo z dne 4. aprila 1902 drž. zak. 136 se Je rok za povračilo vseh onih brezobrestnih državnih' posojil, ki sc se na podlagi državnega zakona z dne (28. marca 1892, drž. zalk, 61 iv letih 1892 do 1897 podelila, v tem smislu izpremenil, da začenja povračila s 16. letom od izročitve prvega delnega znestka posojila in da se mora v 15 enakih, neposredno zaporednih letnih obrokih izplačati, dočim so od leta 4897 naprej izplačana državna posojila v 20 enaikih, neposredno zaporednih letnih obrokih, in« sicer prvi z začetkom 11. ■ koledarskega leta istotako od izplačitve prvega delnega zneska posojila naprej, izplačljiva. Tudi visoki deželni zbor je 24. oktobra 1903 sklenil, da bo enako postoptel pri povračilu iz 'deželnih sredstev podeljenih brezobrestnih posojil, in vsled toga se je že leta 1907 začelo na ta način po vračilo teh brezobi estnih posojil. Aii je morda/ ta termin za povračilo ugoden? Odločno moram odgovoriti, dni ne! ŽeveČ let ni bil položaj vinogradnikov tako neugoden, kakor je sedaj, vinska kriza, ki se je javila že lani ter je letos r»> stalaf pravcata ljudska nesreča, težko stiska udeleže- ne ljudske sloje. Kleti so polne, kupcev pa nič, vinogradnik gleda s skrbjo in strahom na bodočo trgatev, ker mu manjka posode in ker vkljub vsem velikim stroškom za obdelovanje in ohranjevajnje vinogradov nima. upanja, da bi mogel prodati svoj izdelek. »Odtod splošna nevolja in potrtost) med vinogradniki, odtod naklonjenost k pijančevanju z vsemi strašnimi posledicami. Vinotoči (pod vejo) rastejo kakor gliva po (toplem dežju, v nekaterih občinah mojega vobinega okraja jih je bojda nad 70 — gotovo žalosten pojav, ker žalibog niso isreča za ljudstvo. Vino se prodaja po peni, pije se več kakor po navadi, in zato se razdejajoči nasledki pojavljajo ,v družinskem in socialnem življenju. Gmotni uspeh teh vinotočev tudi ni ugoden, ker se denar /raztroša, veliko izposojuje, in ko je vino oddano, ividi vinogradnik, da je imel samo delo in napor, 'denarja mu je pa ostalo malo ali pa nič, K tem neugodnim razmeram se Še pridružujejo lanska hi letošnja suša s svojimi nasledki, elementarne nesreče, splošna draginja, beg iz dežele; vse to je neugodno uplivalo na gospodarske razmere našega kmeta ter je njegova, že itak majhna denarna sredstva znižalo na minimum, oziroma ga prisililo, da je na stare dolgove najel nove, Z ozirom na to resnično bedo |n na skrajno neugodne denarne razmere, stavijo podpisani predlog: Visokemu deželnemu odboru se naroča, naj dogovorno s c, kr. vlado skrbi za to, da se rok za povračilo f rezobrestnih, od dežele ali države podeljenih posvjil za obe vrsti pri vseh pomanjkanje in bedo trpečih vinogradnikih odloži iza pet let, oziroma tistim, ki so majhni posestniki, ter, žive predvsem od pridelka svojega vinograda», popolnoma odpiše. Monopol ali davek na Vžigalice. KS e zadnjič smo menili in 'opozorili občinstvo na grozeči monopol na vžigalice, a danes prinašamo zopet daljši članek o tej stvari iz srede pbčinstva. Naša država prav resno misli uvesti monopol na vžigalice. Dejanske razmere pri nas so res take, da država iz direktnih davkov absolutno ne more pokriti svojih potrebščin jn da mora zato segati po indirektnih davkih in tudi po konsumnem blagu vsake vrste, naj so ti ‘konsumni davki še »tako malo simpatični. Danes pač že prevlada vprašanje povsod, ali bo ‘davek iali monopol, katerega zadnji bi bil nemškim industrialnim elementom v državi najbolj po godu, ker bi (oškodoval Slovane, Davek na vžigalice Srna, torej med konsumnimi davki eno prednost: da pJa/Sujejd ta davek vsi sloji enako in da ne obremeni feamo ubqžnejših slojev, kakor davek (na žgalnje in deloma tudi davek na pivo in na petrolej. Vseka ko je bolje, da obdači država vžigalice, kakor kako drugo konsumno (blago. Država je v velikih stiskah in to ije napotilo vlado, da izkuša celo iz vžigalic dobiti novih dohodkov. V takih razmerah ne bo preostalo nič drugega, kakor ko n c e dira ti vlacli davek na. vžigalice, a samo davek in nič več. ^ Ali z Vso odločnostjo In preciznostjo se mora-' mo Izreči zoper projekt, naj bi se upeljal državni monopol na vžigalice tako, Kakor je vpeljan na tobak in na sol, dia bi torej država imela vso produkcijo in toso kupčijo z vžigalicami \v rokah. Državi sami bi monopol ne prinesel nobene večje koristi, kakor je davek na vžigalice, pač pa 'M se z monopolom na' škodo konsumentov, na škodo trgovine in na Škodo industrialnega in trgovinskega, razvoja vseh dežela podprlo nekaj posamicnikov! Zn, misel, naj se uvede monopol na vžigalice, se najbolj zavzema dunajska „Länderbank“', ki ima v rokah »75% vse produkcije vžigalic. Njej so se pridružili ostali fabrikantje vžigajjiio, ki so imeli dne 6. t. m. na Dunaju shod, ter ®o se z vnemo zavzeli za monopol. Ta vnema Ländferbatnike in 'drugih fa-brtkasntov vžigalic je umljiva. Ako. bi država uvedla monopol in prevzela sama (produkcijo in razpečavanje, bji morala sedanje tovarne odkupiti in njih lastnikom odšteti lepe milijone. Nagib prizadevanju za monopol ima torej svoj izvor v želji, napraviti sijajno kupčijo. Že luvedba monopola bi veljala ogromne milijone, dočim bi davek na vžigalice ne povzročil državi skoro nobenih stroškov. A tudi sicer bi imela država z monopolom velike stroške. V državnih podjetjih je režija veliko dražja, kakor v privatnih podjetjih. Prenehanje konkurence povzroči vedno znatno podraženje delavskih sil, posebno še v državnih podjetjih in »otežkoči razprodajo. -Avstrijska produkcija vžigalic je dalje v veliki meri navezana na eksport, a da državna podjetja v trgovinskem -oziru nikdar tako ne funkcionirajo, kakor privatna, to je davno spoznana resnica. Izmed vseh držav ima samo Francija: popolni, to je produkcijski in trgovski monopol na vžigalice. A tudi Francija ga ni uvedla naenkrat, nego polagoma in obnesel se ji je samo zato, ker ima raz-sežne kolonije, kamor lahko ekspjortlra svoje izdelke, ne da bi se imela jboriti s kako konkurenco. Takega monopola, kakor Francija, nima nobena druga država, 'Španska in Portugalska imata pač monopol, a dali sta produacijo in prodajo v lakup. Grška kupuje sama v državni režiji vžigalice, in sicer v Avstriji, a je dala razprodajo v zakupi. Nobena teh treh držav se ni upala sama prevzeti produkcije in razprodaje. Ko je bila Italija v veliki finančni stiski in prisiljena napeti vijak konsumnih davkov do skrajnosti, je vzela v pretres tudi misel o monopolu na vžigalice. Toda spoznala je, ida monopol, njaj se izvr-ŠUjje v lastni režiji, ali naj se da v zakup, ni za državo jn za občinstvo nikdar tako koristen, kakor davek na vžigalice in zato je z zakonom z dne 28. julija 1895 uvedla davek na vžigalice in naložila tovarnam licenčni davek, ter izhaja pri tem kar najbolje. Brez dvoma bi bilo tudi v Avstriji za državno blagajno najtfalje, dia uvdde (davek na vžigalice, ki so pobira potom kolkov na posamične škatljicc. Dohodek bi bil signren, edini strošek, ki bi ga imela dr2ama pa bi bili kontrolni organi. Izrekli smo se zgoraj zoper monopol. To velja za obe obliki monopola, tako zoper projekt, da bi država proglasila monopol, produkcijo in ('razpečavanje pa' dala v najem morda Länderbanki ali Kaki drugi finančni velesili. iV poštev; je pa vzeti Še nekaj drugega razen interesov konsumentov in trgovcev. Monopol pomeni, da se v zakupu Länderbanke ali Kakega dru gega podjetja izroči (produkcija in kupčija z vžigalicami nemškim rokam za vedno in da se spravi tem potom ju/žhe Silovane pri tako vsakdanjem konspranem blagu v gospodarsko odvisnost od nemškega kapitala! V(se naše gospodarska prizadevanje meri na 'to, da se osamosvojimo in pridemo do tega, da bomo vsaj potrebščine vsakdanjega, (življenja sami producirali. Le tako moremo Slovani pomnožiti svoje narodno blagostanje. Zdaj pa nas hoče država za vedno izročiti izkoriščanju nemškega kapitala in nam za vedno onemogočiti osamosvojenje celo na polju tako priproste produkcije, kakor so vžigalice, ki spadajo med najbolj vsakdanje potrebščino». Vse razmere so danes take, da si 'Jugoslovani prav lahko ustanovimo svojo industrijo vžigalic, ker je njih konsum med Jugoslovani v zadostni meri narasel in ker bi bili jugoslovani vžigalični industriji odprti trgi na Balkanu v vse drugačni meri, kakor nemški, in ker imajo 'Jugoslovani ,po legi svojega teritorija dane vse pogoje, zagotoviti si izdaten eksport. Z monopolom tii (bilo vse to za vedno uničeno in onemogočeno. Ce že drugače ne gre, naj bo davek na vžigalice monopola mi 'Jugoslovani ne moremo dopustiti v nobeni obliki in na noben način. Tržne, cene, y Mariboru za 50 kg: pšenice K 28.—t rži K 18.—, ječmena K 17.—, koruze.K 19.—, prosa' K 20.—, ajde K 18.—, sladkega sena K 10,—, slame K 8.—; za en kg» fižola» K 0.20, graha K 0.52, leče K 0,64, krompirja K (0.08; za en liter mleka K 0.22 in za eno jajce K 0,08. Proti »grčem na Travnikih. Nekateri kmetje so oškodovane travnike, na katerih niso mogli pričakovati nobene otave, že preorali in posejali z drugimi rastlinami, kar je bilo na vsak ntačin zelo pametno, ker so lahko na ta način še letos dobili dobro košnjo. Kjer pa se to ni zgodilo, tam se morajo vsaj slabe trave Kakor hitro se da pokositi, kajti sicer zazori njihovo seme in zemlja se na ta način Še bolj zapleveli, tako da raste nazadnje na nji le sam plevel. Kjer je trata popolnoma uničena, tam, se naj, kakor hitro mogoče plitvo preorje. Kakor hitro so brazde ppsušene, se pobjrana' podolgem in po-Črez, kar se mora v teku jeseni parkrat zgoditi, da se plevel kolikor mogoče iztrebi. V pozni jeseni se mora zemlja globoko preorati. Potem se na brazde potrosi še v jeseni ali pa zgodaj v spomladi umetno gnojilo in sicer na hektar 600 kg Tomaževei moke in ravno toliko kajnita ali 400 Bg. superfosfata in 200 kg 40 odstotne kalijeve soli. Kjer je| hlevski gnoj na razpolago, se naj TJobro razkrojen pvii spomladi spravi na polje in plitvo podorje. Z globoko jesensko brazdo bi prišel pregloboko v zemljo in zato bi ne mogel tako dobro učinkovati. Na tako obdelano polje se lahko poseje kak visok sadež in travino seme,,Kjer pa naprava novega travnika ni tako nujna, tam je bolje, če se preje seje*kaka okopavina, n. pr. koruza krompir ali rona in tra^a poseje , šelle drugo leto ker se zemljai na ta način najboljše očisti raznega plevela. Iz, Gosp. Glas. V pomožni sklad za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.: Zadnji izkaz ... K 6325 94 Alojzij Arzenšek, župnik v Vitanju, svoj in žu- pljanov dar................................. 80 — Župni nrad Žalec............................„ 200'— Petan Fr., vpok. župnik in jnbilar v Slov. Bistrici „ 10'— Dar gornje-polskavskih žnpljanov . . . . . „ 40'80 Bralno društvo pri Sv. Juriju na Ščavnici pri igri: „Rokovnjači“ nabrani denar . . . „ 5-— Kunce Janez, župnik pri Sv. Jnrju na Ščavnici, dar žnpljanov...........................„ 92 60 Konzumno društvo v Lučah pri Ljubnem ■ . „ 20 — Anton Ribar, župnik pri Sv. Vidu na Planini, dar žnpljanov . ... . . . . . . „ 63 55 skopaj ... K 5837*89 Izkrera se zo;et zahvaljuje in še priporoča Jožef Ozmec, župnik in deželni poslanec t Št. Lovrencu na Drav. polj«,. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Na prodaj je polkrit, skoraj nov voz, pripraven za kako župnišče ali 'gospodo na deželi. Cena 500 kron. Vpraša se pri g. Celcerju v Št. liju v Slov. gor. 203 Orgle. Radi naprave novih orgelj v župnijski cerkvi v Cirkovcih se stare orgle z 10 registri ceno prodajo. Tozadevna vprašanja naj Be naslavljajo na Josip Brandi, izdelo-vatelj orgelj v Mariboru. 192 Pozor Slovenci? Izdelujem obleke vsake vi ste iz garantirano pristni ga domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Pianini. ___________ 154___________ Učenca s primemo šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine in je poštenih staršev, sprejme Jakob Sem, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Frančiška Es. v Savinski dolini. Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : "a * Ljudska hranilnica In posojilnica v Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 »/*% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Posojila na zemljišča po 5% do 5V,% brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertacija vkujiženih dolgov z najmanjšimi stroški. kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Oskrbite svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. Brezplačno reševanje vseh zadev. « & 53 Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! XX XX d Odvetnik XX Dr. Alojz Bratkovič xx Za nakup priporočamo tvrdko M. E. Šepec, Maribor Grajski trg štev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilit, perje za blazine itd. 7 X X X X X X X X X XX vljudno naznanja, da je otvoril s * X IX I. septembrom 1909 svojo odvetniško K X pisarno v Slov. Gradcu. 3! X uia ui hija at Slovenski krojač Jakob Vezjak v Mariboru, Šolska ulica 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: ::: Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje. 36 Prodajalko v stroki mešanega blaga dobro izurjeno in trgovskega učenca ali učenko sprejme takoj tvrdka Franc Vrečke v Šošianj-Ui Pohištvo Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri 34 ,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1 V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu. XXXXXXXXXX Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Mačah, Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke ! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 48 Slikar in pleskar Franc Divjak v MARIBORU, župnijska ulica št. T prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjtnemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjib cenah. Zastonj se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Zastonj se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : : razglednicami. : : : Zastonj se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine*za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, sten-, ske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. : : . mr j Brzojavi: „Kamnoseška.in-dustrijska zadrugapCelje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“. Edino narodno kamno- Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :: : Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, pnliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje v CELJU. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rafcev).::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste ::: E I a Dosoiiica v registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno Jlraniine vloge se sprejemajo od vsakega in se” obrestujejo: navadne po #/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4l/2. Obresti Id pripisojejo h kapitalu 1. januarja in 1. iuliia vlakega leta. Hranilne knjižice ge spre-»rH a! bl^injih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97,078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/|°/j, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5l/,% in na osebni m.SU f# mmp f iÄ&jif- dnostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. in vsi P Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne > spbojp od 8 do 12 dopoldne, izvzemši . **■ V ufadnih urah se sprčjema in izplačuje denar. ^ pojasnila se dajejo prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—B. dopoldni! * 6 Posojilnica ima tudi na razpolago domaće hranilne nablrafinihe. 11 Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive p či iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in p<-či na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloeeus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. SMS"" Cerkvaisi slikar Peter IHarkovic akadem. slikap v šl@ž@kti ust Koroškem Kotel X se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altarnih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah ; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela : slikanje cerkva v različn h slog h cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju foskrbi in poslednje vse druge nmeti ike in rokodelce) Cene po dogovoru in brez vse konkurence. K X N % % % % m Pri belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi, mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 ■'fr <8§> 4% ssr m & Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi» Cel|e priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in pri vatnih stavbah. 2 Najoižje cene! Najsoiidnejšd in točna postrežba! Sla debel». &Ta drobit*. fOQOQC Hestaw^aelja XXXXg Marođni dom v Mariboru. H Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Tkur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.. Pivo iz hudjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 LoJsiSsa Leon. Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike! Svoji k svojim! Urar * očal ar im zlat ar ki fiŠBureš rrrrr^^- Tegethofova cest« 33 pred kolodvorom, priporoča svujo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni. P en m a trm p s slovenskimi ploščami, čistim ir. WlddllUiUlit) jasnim glasom iz najboljših tovarn, 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo Q Melofatetf cerkvenega orodja In posode 0 Karol Tratnik, Maribor Župnijska isišca st. S. ■ se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, Kelihov, cibo-ij. v, les tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozatim in posrebrim v ^ ognju. Mnogo priznalnsh pisem na razpolago. Svoji h svojim. 38 Svoji k __________________________________* .. s se prlpör's-ea ga obilni obisk. i Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna sy. Cirila ? Mariboru, vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o ve likanski zalogi in čudovito nizkih cenah C v veletrgovski hiši li Sterni ecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi in po* šiljatve Čez K 20*— franko. Posebno ugodno se knpi ,Haras<4 volna v vseh barvah kg K 6— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80. Zaiožnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža1“ Odgovorni urednik: Viktor Cvnčič. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.