MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Vraari:it^o m uprav«. Maribor. Goapoake ul. II / r«.e1o* wrdnl$tva 244«, uprovu H4MH Izhaja rnzan itadaljo In praznikov vaafe dan ob 1« url / Velja ni*«e£no projamaa * upravi aH po p e JU 10 Din, dostavljen na dom 12 Oin / Ogla«! po Ovnika t Oglas*
*projero» tudi oglasni ortdelak .Jutra* - Ljubljani r PoStal f.*kov»i rn£uu it 11*1»
JVJTRA
Osnutek novega banovinskega proračuna
V SPLOŠNEM OSTANEJO IS TE POSTAVKE KAKOR LETOS.
V ponedeljek 5. t. m. dopoldne se bo §ešel na letošnje prvo zasedanje naš banovinski svet, da razpravlja o Proračunu za novo poslovno leto in ga sprejme. Za nas Slovence bo ta dogodek vsekakor tako pomemben, da mu moramo posvetiti vsaj tako pažnjo, kakor Proračunskemu zasedanju narodne skupščine. Pred vsem tias pa mora zanimati splošna sestava proračunskega osnutka, bi '00 podlaga razpravljanju. Ta osnutek ie po svojih številkah nekoliko višji, kakor je bil za tekoče leto uveljavljeni Proračun. Dočirn je znašal tekoči Din 87,560.819, znaša osnutek novega Din 9t>,962,^!10. Ta povišek se pa nanaša sa-mo na zopetno državno dotacijo 7 milijo-«ov dinarjev, ki je biia v lanskem črtana. P? bo črtana tudi letos, bo znašal kontni proračun dejansko samo 83,962.500 frin, torej 3,598.319 Din manj kakor je znašal letošmi.
Po poglavjih ima proračunski osnutek sledeče izdatke: splošni oddelek in glavna pisarna 5,7.37.920 Din, upravni oddelek 543.620 Din. kmetijski oddelek Din 9.7706.230. prosvetni oddelek 6,025.144 Din. tehnični oddelek .38,186.568 Din, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 16,242.291 Din, finančni oddelek D.731.900 Din, oddelek za trgovino obrt '« industrijo 2,088.040 Din in rezervni ,’edit 700.787 Din, Povišali so se neko-"&0 izdatki za splošni, upravni, socialno Politični, trg.-obrtni-industrijski, kmetij-- o, prosvetni in tehnični oddelek, dočim so se znižali izdatki za finančni oddelek In rezervne kredite. V splošnem oddelku so malo višji izdatki za statistično službo in za stroške banskega sveta, dočim se je postavka za elektrifikacijo p o-d v o j i 1 a. in sicer od pol na en milijon. Sanski svet bo veljal 120.000 Din, za narodno prosveto je v tem poglavju namenjenih 270.000 Din, ostalo pa odpade tia Plače uslužbenstva in za stvarne izdatke uradnikov. Pri upravnem oddelku se je najbolj znižala postavka za komasacijo občin, ker je pač v glavnem že gotova in zato padla od 170.000 na 25.000 Din. Za cerkve bomo dali 80.000 Din,
« nov bo prispevek 200.000 Din za pokojninski sklad občinskih uslužbencev.
Marsikaj ie novega tudi v kmeti j-s k e m oddelku. Za splošno izobrazbo ie tu 255.000 Din. za kmetijsko šolstvo ^07.000 Din, za podpore za šolanje 40.000 ^in, za semenogojstvo 200.000 Din, za zatiranje škodljivcev 20.000 Din. za pospeševalne travništva 150.000. za hmeljarstvo 10.000 Din. za govedorejo Din
120.000, za svinjerejo 80.000, za perutninarstvo 60.000, za konjerejo 40.000, čebelarstvo, ribarstvo in ovčarstvo 47.000, za «ilekarstvo 20.000, za gospodarstvo z 5noietn in krmili 640.000, ža silose Din 150COO, za vinarstvo 295.000, pletarstvo
10.000, za nagrade vzornim vinogradnikom. sadjarjem itd. 180.000, nrispe-yek za galico 90.000 za čisto sadjarstvo i« vrtnarstvo 430.000. (zn druge izdatke
te panoge so vsote le malenkostne), za zadružništvo in organizacije 535.000. za kmetijske zavode 364.200. za veterinar- , stvo 314.000, za gozdarstvo 130.000 Din,! za hudournike 620.000, za kritje nedostat kov šol in zavodov 2,813.260 in za agrarne operacije 664.000 Din. Za prosvef-n i o d d e 1 e k ie določenih 6.025.144 Din. Osebni izdatki so nespremenjeni, izdatki za šolska poslopja so pa narasli na Din
600.000. Za ljudsko prosveto je določenih
175.000, za Sokola 400.000, za ljudske univerze 15.000, za mariborsko gledališče 330,000, za ljubljansko 100.000, za , vseučiliško knjižnico 200.000, za gledali- i
IZDANO JE V OBLIKI »BELE KNJIGE«. DELO NAJ SE NADALJUJE IZVEN ŽENEVE. TRI OSNOVNE TOČKE. SPOMENICA JE BLIZU ZAHTEV HITLERJEVE NEMČIJE.
LONDON, 1. febr. Angleška vlada tja v tem vprašanju. Brez tega torsi-je objavila o razorožitvenein vpraša- J ranja bi se pa praktična razorožitev aju spomenico, v kateri pojasnjuje nikakor ne dala doseči. V drugem delu
svoje stališče pri utemeljevanju predlogov, ki bi utegnili pospešiti rešitev razorožitvenega vprašanja. Spomenica je izšla v obliki »Bele knjige«. Ob
»Bele knjige« pa razlaga angleška vlada, kako si predstavlja metodo te rešitve. Glede varnosti se mora podlaga konvencije izpopolniti s tremi točkami, ki so: I. Lojalno izvajanje
koncu se ugotavlja, da bi nadaljeva
nje konference na ženevskih tleh ne j konvencije kot zadeve, ki se tiče vseh moglo roditi pričakovanih sadov. Tre-! držav-pogodbenic enako. 2. V prime-ška gostovanja 30.000, za naraščaj J. S. j ba je najti kompromis, s katerim bi se 1 ru, da bi ugotovila stalna kontrolna ko
50.000, za dij. kuhinje in domove 50.000, rešilo vprašanje s posebnimi zagotc- i misija kako prekršitev določil pogod-za muzejska in zgodovinska društva Din I vili in jamstvi na političnem področ- i be, naj bi se sestala posebna komisija,
180.000, (za Narodno galerijo od tega | ju. Ta rešitev bi se dala doseči na pod- ki naj bi sklepala o vseh nadaljnjih
80.000), posebej za odkup umetnin še !
40.000, za vzgajevališča za gluhoneme in slepe pa 919.000 Din.
Tehnični oddelek je razdelil izdatke 38,190.00*0 Din na osebne izdatke 8,330.000 Din, na normalizacijo cest Din
1.800.000, na hidrotehnična dela 3,740.000, [ na regulacije 2,200.000. za Savinjo posebej 1,000.000, na hidrotehnični institut
100.000, na obnove in nove ceste ter vzdrževanje pa 25,410.000. Pri socialnem skrbstvu in zdravstvu bodo glavne postavke: za oskrbnino v bolnišnicah Din
3.000.000, za zaščito otrok in mladine
200.000, za revne dijake 80.000, za hiralnice in siromake 300.000, za podpore po nezgodah 400.000, za izseljence, pri.se-
iagi angleškega razorožitvenega načr ta iz marca preteklega leta, vendar pa bi se moral takratni predlog izpopolniti s tremi točkami. Razorožitev enih držav bi se morala izenačiti z oborožitvijo drugih. Vprašanje varnosti se zahteva kot protiutež enakopravnosti. Z izdatnim zavzemanjem za razorožitev bi se po angleškem mnenju dala
mkrepih. 3. Kako naj se sestavi dnevni red take konference in kaki ukrepi tiaj bi se izvedli napraui državi, ki ne bi spoštovala svojih dolžnosti po pogodbi? Angleški krogi so mnenja, da je vsebina »Bele knjige« tako sorodna in podobna Hitlerjevemu stališču v razorožitvenetn vprašanju, da se bo dala vsekakor najti rešitev tega vpra-
premostiti nemško-francoska naspro-1 šanja po navedeni kompromisni poti.
laponska se boji ruskih k !
ČE BO JAPONSKA ČAKALA ŠE ENO ALI DVE LETI, BO NJEN POLOŽAJ PO AGLEŠKI SODBI ŠE SLABŠI.
. , .	.	....	.	-Kvm™	i	LONDON,	1.	februar.	Londonski	listi
jence m kolonizacijski fond 200.030, za se obširno bavijo z dogodki na Daljnem
prehrano brezposelnih 300.000, za asaua-cijo podeželja 300.000. za vodovode v Suhi Krajini 25.000, za zatiranje malarije in trahoma 90.000, za gradnjo šolskih poliklinik 100.000, za zatiranje jetike Din
20.000, za otroška okrevališča ob morju
80.000, za zdravniški studijski fond Din
70.000, za babiške internate 180.000, za zatiranje raka 50.000, za telesno vzgojo in treznostno gibanje 3C-.000 in za zaščito pred strupenimi plini 25.000. Finančni oddelek dobi 11.730.000 Din, med drugim 96.000 Din za reprezentacijo, Din 90.000 za zaupne zadeve, in za zastopanje pred sodišči 30.000 Din. Obveznosti prej šnjlh let so se znižale od 3,120.000 na
2.000.000,Din. Za trgovino, obrt in industrijo odpade 2,090.000 Din. Postavke so od lani splošno n e s p r e m e n j e 11 e.
Pri dohodkih so se zvišale doklade od 45 na 48 milijonov, trošarine so pa padle za okoli 1 milijon, torej na Din
18.400.000, takse so se za istotoliko zvišale na 13,780.090, ostale davščine pa od 6501)00 na 750.000 Din. V tej postavki plačajo 500.000 avtobusna podjetja za javne ceste, a 250.0C0 dobimo od šmarnice Od dohodkov prejšnjih let se pričakujeta 2 milijona, od države dotacijo 7 milHonov, od raznih dohodkov pa 1 milijon. Banovinske doklade se ne spremene. banovinske, trošarine pa bodo dale nekaj manj ko letos. Dohodki banovinskih podjetij ostanejo dosedanji.
Vzhodu in naglašajo, da Rusija še vedno ni dovršila dvojnega železniškega tira skozi Sibirijo In zato v primeru vojne ne bi mogla pošiljati tja zadostnega števila vojakov. Ce bo Japonska še čakala leto ali dve, bodo pa ta dela tako napredovala. da bo Rusija za vojno proti Japonski potrebna ojačenja pošiljala na fronto v popolnoma zadostnem številu. Zdi se, da se namerava sedanji japonski vojni
minister še nadalje izogibati vsaki sovražni akciji, ker se zaveda, da sc Japonska nikakor ne more kosati s silnim ruskim bojnim letalstvom. Znano je, da bi ruski letaki brez velikega truda kaj naglo razbili japonski industrijski trikot Tokio-Osaka-Yokohama. Baje je pa vzrok tega japonskega popuščanja tudi ta, da se Japonska ne čuti dovolj močne v Mandžuriji in se boji, da bi zašla v neprijetne težave.
Carigrad sedež balkanske unMe
postal bi zopet središče balkana. prosto pristanišče,
LASTNA ZASTAVA IN POŠTNE ZNAMKE.
PARIZ, 1. febr. Iz Carigrada sc do znava, da izgloda, da se bo stari Ca
Starhemberg se poga a z narodnimi sociaiisti
PARIZ, 1. februarja. A. A. Po informacijah »Dally Telegrapha« je zašla vlada dr. Dollfussa v skrajno kritičen položaj, ker se je pričel po razkritjih socialnih demokratov heiimvehrovski voditelj knez Starhemberg potom grofa Albertija za hrbtom zveznega kancelar-ja dr, Dollfussa pogajati z narodnimi socialisti.
Daladier nc bo podal dekla-racj e po radiu
PARIZ, 1. februarja. Poročila lista »Populaire« in nekaterih angleških listov, češ. da namerava Daladier izdati potom radia apel na francoski narod, je državni podtajnik Martinaud v zelo razburjeni zbornici demantiral. Politični krogi izjavljajo, da je Daladier res nameraval stopiti v stik z narodom mimo zbornice, vendar pa si je v zadnjem trenutku premislil.
PROTEST MONARHISTOV.
PARIZ, 1. febr. Državni predsednik Nemčije, maršal Hindenburg, je sprejel včeraj deputacijo vplivnih monarhistov, med njimi tudi več aktivnih častnikov državne brambe, ki so se
pristanišče, čeprav bi Turčija obdr
(žala nad njim svojo suverenost. Osta	..._
darad zopet dvignil na svojo nekda-1 le države podpisnice balkanskega pak pritožili zaradi protimonarhistične ak-nJo višino, ker Je Turčija sklenila po ta bi vršile v mestu neko vrsto condo cije, katero izvaja Hitlerjeva stranka, •‘ptiflkaciji balkanskega pakta progla-1 ininiuma. Carigrad bi dobil svojo po- Ob tej priliki so izjavili, da so pod-S,N Carigrad za glavno mesto balkan- j setono zastavo, svojo posebno policijo pit ali Hitlerja v upanju, da bo omogo-skc unije. Carigrad bi postal prosto I in svoje posebne poštne znamke. čil restavracijo monarhije. Kakor se
uradno poroča, je Hindenburg pritožbo deputacije poslušal, ni dal pa nobenega odgovora.
POLJSKO-NEMŠKA POGODBA.
VARŠAVA. 1. febr. Varšavski politični krogi so mnenja, da bo nenapadalna pogodba, ki je bila pred nekaj dnevi podpisana v Berlinu, ratificirana že v najbližji bodočnosti. Po ratifikaciji s strani šefov obeh vlad bodo zadevni dokumenti izmenjani v Varšavi.
KONEC NEMŠKEGA FEDERALIZMA.
BERLIN, 1. februarja. Na seji državnega zbora je bil po Goringovem govoru soglasno sprejet zakon, ki vse' *ije naslednje paragrafe: 1. Ukinjajo se parlamenti v posameznih nemških zveznih deželah. 2. Najvišje pravice posameznih dežel prehajajo na državo in deželne vlade stoje pod državno vlado. 3. Deželni namestniki so podrejeni neposredno državnemu notranjemu ministru. 4. Državna vlada se pooblašča, da*oktroira novo ustavno pravo za zvezne dežele. 5. Državni minister za socialno politiko bo izdajal uredbe o čim delavnejšem izvajanju zakona o zveznih deželah. 6. Ta zakon stopa v veljavo, čim se obiavi.
RUSKI STRATOSFERSKI LETALCI MRTVI.
MOSKVA, 1. februarja. Stratosfera i balon »Sirius«, ki je dosegel višino 20.600 m, se je ponesrečil. Gondolo so našli v nekem gozdu in v njej mrtve vse tri letalce inž. Fedosjenka, inž. Vasjenka in pilota UsiŠkina. Vzrok nesreče ni znan.
Stran 2
Mariborski »V» Ser alk« Jutra
V	M a r i b o m, dne 1. II. 1934.
    111'lllMi
Dnevne vesti
Iz novinarskih vrst Diplomiral je včeraj na juridični fakulteti zagrebške univerze glavni urednik »Mariborer Zei-tung« g. Udo Kasper. Naše najiskrenejše čestitke!
Iz sodne službe. Upokojen je pri mariborskem državnem pravdništvn prvi državni pravdnik g. dr. Ivan Jančič.
Imenovanje v banovinski službi. Za
banovinsko arhivsko uradnico v 9. položajni skupini je bila imenovana na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Olga Cizljeva.
Poroke. V zadnjih dneh so se v Mariboru poročili: Martin Korošec, trgovec m Hilda Urbasova, zasebna uradnica; Zelzer Alojzij in Ivana Lorberjeva, kuha rica; Mihael Rebernik, delavec in Marija Mohorkova, delavka, Alojz Kljun, ključavničar drž. žel. in Antonija Pavaleco-va. šivilja, Ivan Karničnik, trgovski pomočnik in Alojzija Rožičeva, modistinja, Srečko Horvat, pekovski pomočnik in Amalija Šmigoceva, delavka ter Rajko Faninger, urar in Julijana Crnčeva, zasebnica. Bilo srečno!
10. FEBRUARJA
Tajski promet V mesecu januarju je bilo pri tukajšnjem zglaševalnetn uradu prijavljenih 1.398 oseb. Od teh je bilo 606 tujcev, in sicer 153 z Dunaja, 44 iz Gradca, 409 pa iz drugih mest.
Zahvala bana. Na pozdravno brzojavko, poslano banu dravske banovine g. dr. Marušiču z nedeljskega občnega zbora NSZ v Mariboru, je prejel predsednik NSZ od tajništva banske uprave naslednjo zahvalo: »Gospod ban mi je naročil, da se Vara v njegovem imenu iskreno zahvalim za poslane mu pozdrave z rednega občnega zbora Vaše podružnice. Obenem mi je naročil, naj Vam sporočim, da budno spremlja Vaše delo. Z izrazi odličnega spoštovanja: dr. Mirko Brolih, tajnik bana«.
V poštni služb! ni več mest Kljub ponovnim razglasom, da so vsa mesta v poštni in brzojavni službi na vsem državnem področju zasedena, se vendar dah za dnem obračajo posamezniki s prošnjami za službo. Vsi zainteresirane! se ponovno opozarjajo, da so vse prošnje zaman in jim bodo takoj vrnjene. Brezuspešne pa so seveda tudi vse osebne intervencije. Pri poštnem ministrstvu in poštnih direkcijah leži trenutno več tisoč prošenj za službe, katerim pa še povečini v doglednem času ne bo mogoče ustreči.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 9 številki: Pravilnik za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih pokrajin, ratifikacije konvencij o fiskalnem režimu tujih avtomobilov po Španiji, Italiji in Švedski: objavo o sklicanja banovinskega sveta dravske banovine; raz glas o razpisu novih volitev v .občini Motnik; spremembe o staležu hanovin-skih uslužbencev ter razne objave iz »Službenih novin«.
Izletna potovanja z luksuznima parni* koma na dva vliaka »Karadjordje« in »Ju goslavlja« iz gornjega Jadrana vzdolž Dalmacije do Grške. Potovanja trajajo 10—11 dni. Potniška parobroda »Kara-djordje« in »Jugoslavija* nudita komfort, lepe in udobne dvorane; obširne in zračne kabine, velike palube za sprehajanje itd.; brivnica in kopalnice stoje potnikom na razpolago. Priznano odlična kuhinja in prvorazredna postrežba. Cena je od Din 2.000 do Din 3.600 oziraje se na pen ložaj kabine. Prvi izlet se bo vršil za Veliko noč z odhodom iz Benetk 29. marca ali s Sušaka 30. marca. Informacije, prijave, nabava valut pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35, Tel. int. 21-22.
Vozne olajšave. Jadranska obala-zdra-vilna kopališča-objezerska mesta in višinska letovišča: Po lOdnevnem bivanju brezplačen povratek po železnici. Bad Aussee: Internacionalne smuške tekme 8. II. 25% popusta na avstr, železnicah na podlagi osebne legitimacije. Leipzig: Pomladanski velesejem 4.—10. marca. 25% znižana vožnja Legitimacija 100 Din. Gortina d’ Ampezzo: Športne prireditve do 28. febr. 50% znižana vožnja na italijanskih železnicah. Vse ostale informacije, vozne karte po originalnih cenah, nabava viz. in nakup vahrt pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35, Tel. int. 21-22.
ISSK MARIBOR
Državno prvenstvo v umetnem drsanju v Celju. Avtobusni Izlet »Pu trnka«. »Putnik« priredi v nedeljo 4. februarja ob priliki drž. prvenstva v umetnem drsanju avtobusni izlet v Cel>3. Odhod iz Maribora ob 14. url Izpred hotela »Orel«. Povratek v Maribor okoli 20. ure. Vožnja tja in nazaj Din 60. Prijave do sobote dopoldne sprejema »Putnik«, Aleksandrova cesta 35, tel. 21.22.
ZOBOZDRAVNBCA
dr, med dent.
li
'-EH
ordinira vsak dan od 9. do 12, in od 15 do.18, na (Slavnem trgu Sisv. 32
(Osetova hiša)	aet
Lutkovno gledališče Sokola Maribo?-matica v Narodnem domu uprizori v nedeljo 4. t. m. ob 15. uri Igro v treh dejanjih in osmih slikah »Zdravnik, smrt in vrag«.
Sokol matica. Redni, telovadba za deklice in dečke bo odslej ob torkih jn sobotah od pol 16. do pol 17. v društveni telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici.
Politični pregled za planince.
Nas malo briga hakenkrajc vseh rjavih ali črnih sraic, kedo v Mandžukuo vlada, da dolar pada, pada, pada . .
Nas nič ne briga kup afer:
Alesander. (še kdo) in Sinclair, bol Hitler-DollfuB, kak Stavisky, »Novosadsko žensko muziko udru-ženje« se mora za svoj nagli umetniški polet zahvaliti predvsem svojemu ustanovitelju g. Svetoliku Paščanu, ki ga odlikujejo izredne glasbene sposobnosti. Diplomiral je na Glasbenem zavodu v ZagreTm. Že v Zagrebu se je odlikoval s svojo delavnostjo, bodisi pri Sokolu ali pri raznih pevskih društvih kot pevec in dirigent. Leta 1923 se je preselil v Novi-sad, kjer je nadaljeval svoje plodonosno delo na področju glasbe. Bil je prvi, ki je srbske Atene — Novisad. v katerem se je do njegovega prihoda gojila le romantična, seznanil z moderno glasbo ju goslovanskih in drugih narodov. Veren interpret njegovih idej je ženski zbor .»Novosadskog ženskog -muzičkog udru-ženja«, ki nam ga bo predstavil na koncertu dne 6. februarja v Kazinu.
Iz »Nanosa«. Apeliramo na vse rodoljube v Mariboru, da se sigurno udeleže velike predpustne prireditve društva »Nanos«, ki bo v soboto 3. febr. ob 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma. Ker je izkrpiček prireditve namenjen našim najbednejšim e^jrrantom, naj ne bo
Plavali bomo sredi zime! Pri Sokolu 1. v kadetnici, kjer se uprizori v soboto 3. t m. in v nedeljo 4. t. m. izredno zabavna veseloigra »Drzni plavalec«. — V soboto pričetek ob 20. uri. v nedeljo ob 16. uri. Pridite!
REDUTA
tia.
REPFpT° * *?.
Četrtek, 1. februarja. Zaprto.
Petek. 2 februaria ob 15. uri »Študentje smo«. Poslednllč. Najnlžje cene. (Sedeži po Din 15, 12, 10, 8, 6, 5. Stojišča po 3, 2.) Ob 20. uri: »Deseti brat«. Po* slednjič. Najnižje cene. (Sedeži po Din 15, 12, 10, 8, 6, 5. Stojišča po Din 3,2.) Sobota, 3. febru°rja ob 20. uri »Štain* bulska roža«. Premiera.
Nedelja, 4. februarja ob 15. uri »Trnjulči' ca«. Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: »Groiica Marica«. Znižan® cene. Zadnjič. Gostuje prvi tenor bivše beograjske operete Ivan Gorsky. Najnižja vstopnina — sedeži po Din 15, 12, 10, 8, 6, 5; stojišča po Din 3 in 2,
— velja pri uprizoritvi velezabavne ope-rete »Študentje smo«, ki bo na Svečnico ob 15. uri ter pri »Desetem bratu«, ki ga uprizore isti dan zvečer. To sta obenem poslednji uprizoritvi obeh del. Pre* mlera »Štambulska roža« bo to soboto zvečer. To opereto je uglasbil znani skladatelj Leo Fali, eden najmarkantnejših zastopnikov dunajske operetne produkcije, libreto sta napisala Branner in Griin wald. Muzikalno je to delo, zajeto iz orientalskega okolja, izvrstno ter so posamezne glasbene točke — zlasti valčki
— kar popularni. Igrajo: Kondjo Giil — Udovičeva, Midili — Barbičeva, A1 la beja — Sancin, Kemala pašo Rasi:	:r, Fridolina — HarastoviČ, njegovega o -/j Gorinšek. V ostalih ulogah so zapr Starčeva, Savinova. Horinškova,
ven, Nakrst in Furij
Pri obledeli slvorumenkasti barvi kože»
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo* ve« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Joselova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzro ke mnogih pojavov bolezni. »Franz Jo* šefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
VELIKA	KAVARNA
1, februarja danes 1. februarja
“ SVENGALI Z
prinaša najboljže od najboljšega
Ljubljanska dražba kožuhovine se ponovi 5. marca t. I. Letošnja januarska dražba »Divje kože« je dosegla za dobro blago dosti višje cene kot v prosti prodaji. Kdor ima kožuhovino, naj jo takoj odpošlje na naslov »Divja koža«, Ljub-Ijana-velesejem. Tisti pa, ki kož še nimajo pripravljenih, naj čimpreje neobvezno sporoče, koliko in katere vrste krzna nameravajo poslati na dražbo.
Likvidacija »gostilničarske samopomoči« v Ljubljani. Zadnji »Službeni list« objavlja razglas dravske banske uprave o razpustu »Gostilničarske samopomoči, Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani«. Likvidatorji te gostilničarske pomožne blagajne so gg. Jernej Jelenič, Franc Kmet, Leopold Zupančič in Anton Pe tein.
Vodstvo radiooddajne postaje v Ljubljani razpisuje za svojega desettisočega naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker se bliža število naročnikov naglo številu 10.000, vabimo vse interesente, da čimprej postanejo naši naročniki! Desettisočega naročnika čaka zlata ura.
Posnemajte! Gospa Ivanka Premrato-va, šolska upraviteljica v Ptuju, je na osmini g. Janka Kostanjška pri županu g. Rudolfu Partliču nabrala za Jadransko Stražo 170 Din.
Slovenska starokatollška služba boi^a bo v nedeljo, dne 4 tm. ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma 11. nadstr. — Vsakdo je vabljen.
Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru uprizori dne 2. iu 3. februar jat. L Finžgarjevo štiridejanko »Divji lovec«, ki je gotovo ena naših najboljših kmečkih iger, kar jih imamo. Zato se tudi igra vedno zopet na vseh naših slovenskih odrih. Posebno diletantom ia jako dobrodošla, saj jim daje možnost pokazati v njej vse svoje sposobnosti. Dejanje je krepko orisano, ter ga poživljajo lepe narodne pesmi, ki jih je vloženih precejšnje število. Za studenško uprizoritev so nabavljene nove scenerije, v igri nastopa preko 40 sodelujočih. Začetek je prvič ob 19., drugič pa ob 20. uri. Cene so običajne. Režijo ima br. Lintrur. Primorca, ki ne bi s svojo prisotnostjo pripomogel k uspehu prireditve. Prisrčno vabljena so tudi ostala emigrantska in narodna društva!
Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini In v Košakih ima v nedeljo 4. febr. ob 9.30 uri v krčevinski šoli skupni letni občni zbor po novih pravilih društva Rdečega križa. Po izglasovanju raz
Vsi na prvi pustni ples, katerega priredi »Jugosl: raanička zajednica«, dne 1. februarja Ob 20. uri v Gambrinovi dvorani. Najlepše maske bodo nagrajene. — (Tri nagrade).
Na Svečnico v petek In nedeljo, 4. tm. pojedina kašnatih in pečenih klobas, gostilna Weber, Pobrežje.
Na Svečnico koncert v dvorani Renčelj, Pobrežje. Začetek ob 15. uri. Vstop prost Vabi gostilničar.
Grajski kino: Od srede naprej veliki filtri iz malajske' džungle:	Dovedi žive.
»Dovedi žive« je senzacljonelen veletilm, kakoršnega še ni bilo na platnu. Posnetki malajske džungle, v kateri se bore zveri za nadmoč, za svoj obstanek, svobodo so tako veličastni, tako krasni, kakor še v nobenem filmu niso bili. »Dovedi žive« je filmsko delo, ki si ga mora vsakdo ogledati.
Kino Union. Od danes dalje prekrasni film petja >Pesem o sreči«, vesela muzikalična veleopereta s slavnim tenorjem radia H. F.. Grehom, ki poje v tem filmu šest krasnih pesmi. V nadaljnjih vlogah Šarmantna Fry Boos ter znana komika Paul Kemp in Teo I.ingen.
Pri Ishljasu sledi na kozarec naravne »Franz JoseJove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztreb-Ijenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajSanja.
Usodna posledica nepremišljene šale. Lani 3. decembra se je vračal zvečer z dela proti domu 23-1etni delavec Janez Kranjc iz Žič. Za njim sta se pritihotapila hlapec Friderik Ratmon in njegov prijatelj Koletnik. V šali sta hotela Kranjca nekoliko postrašiti in sta nenadoma planila nanj, kakor da bi ga hotela napasti. Kranjc, kateremu so malo prej grozil' neki vaški fantje s pretepom, je po-
Smučarii
in vsi, lei želite to poslati, mislite vedno na dva temelju* pravila, ki se glasita!
1. Drži pri spuščanju emulS vedno vzporedno, ker to tl da sigurnost.
'2. Imej vedno s seboj od* lične in znane bonbone, ker , dajo ti moč in j svežost.
'•M
Proizvod
ZAGREB
rešnice obema odboroma v ločenih loka- tegnil v samoobrambi nož in ga zasadil lih se izvrši združitev v občinski odbor Ratmonu v prsa. Ratmon je obležal na R, K. Košaki, nato pa se izvoli novi od- mestu mrtev Šele takrat pa se je poja-
bor. Vse člane vabita k sigurni udeležbi oba dosedanja odbora.
Predpustno veselico priredi pevski zbor pekov v soboto 3. februarja v Gambrinovi dvorani. Spored vsebuje petje, komične točke, ples in srčni srečolov. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta. Prijatelji neprisiljene zabave dobrodošli l
snila tragična posledica nenremišljene šale. Kranjc se je zagovarjal včeraj pred tukaišnjim kazenskim senatom in bil obsojen zaradi prekoračenega silobrana na leto dni zapora.
jpominiaite s«s CML
Tragična smrt brezposelnega. Včeraj opoldne so bili tezenski orožniki obveščeni, da se je v svoji sobi obesil na Ptujski cesti stanujoči 49-letni brezposelni skladiščnik Konrad Žigman. Pokojnik je stanoval pri Mariji Torkerjevi v podstrešni sobici v hiši trgovca Mernika. Kot izučen trgovec je dobil svoj čas mesto skladiščnika pri tvrdki »Teksta« na Teznem, kjer pa je bil lani ob priliki redukcije odpuščen. Dolga brezposelnost in pa težka bolezen na pljučih sta ga tako tlačili, da je sklenil končati svoje bedno življenje. 2e preteklo noč je zahteval od svoje sostanovalke, naj mu da uož, da si bo prereza! žile. Torkerjevi oa se je posrečilo, da ga je potolažila. Ko se je Torkerjeva včeraj opoldne vrnila z dela domov, je našla sobo zaklenjeno. Ko pa jo je odprla, je našla Žigmana obešenega na vratih. Po komisijskem ogledu je bilo Žrgmanovo truplo prepeljano v mrtvašnico na pobreškem pokopališču. Pokojnik je zapustil le ženo. ki živi v Gradcu in od katere je bil ločen.
.NOČ SMEH*“
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 62 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 12.5 stopinjah 737.3, reduciran na ničlo pa 736; relativna vlaga 92 vreme je jasno.
v Mariboru, dne 1. !!. 1934.
Mariborski »Veternike Jfntn
Stran l
Prebivalstvo sveta in |uooslavi'a
nORAST PREBIVALSTVA. POROKE, ROJSTVA IN SMRTI PRI NAS IN
DRUGOD.
»Jugoslovanski Loyd« je izdal zani-' -Jvo in poučno knjigo »Jugoslovanska Privreda«, ki prinaša razne zanimive statistične tabele o gibanju prebivalstva na vsem svetu. Tako posnemamo iz neke statistike, da živi na vsem svetu 2 milijardi 23 milijonov 966.968 ljudi. Od teh odpade na Evropo 380.584.884 brez evropske Rusije, na evropsko in azijsko Rusijo 163,166.100, na Združeno hi Cen- I tralno Ameriko 168,706.450, Južno Ameriko 84,536.119, na Azijo eno milijardo 7-,446.604, na Afriko 144,652.969 in na Oceanijo 9,873.842.
Prav tako zanimivi so tudi podatki o naseljenosti. Gostota prebivalstva vsega sveta znaša 15.2 na kvadratni km. Od leta 1927 pa do leta 1931 je število prebivalstva narastlo za 218,012.223, gostota pa se je v tem času zvišala od 14.6 na 15.2 na kvadratni km. Če pomislimo, da meri površina zemlje 133.26&S73 kms in če upoštevamo gostoto in vse druge Pojave človeštva, potem se nam ni treba bati tako kmalu konca sveta.
Nas pa predvsem zanimajo podatki naše države. Na <}an zedinjenja 1. decembra 1918 je Jugoslavija imela približno 11,607.000 prebivalcev. Pri prvem Uradnem ljudskem štetju leta 1921 so našteli že 11,984.911, pri drugem leta 1531. pa že 13,930.918 prebivalcev. Naivni prirastek prebivalcev v prvem de-cenju je znašal v naši državi 16.24%. Zanimivo je, če primerjamo prirastek Prebivalstva v naši državi s prirastkom drugih držav. Pri tem opazimo, da je znašal v prvih desetih letih prirastek v Rusiji 25%, v Romuniji 15.6%, v Bolgariji 14.8%, v Nemčiji 10.9%, v Italiji 10%, v Češkoslovaški 7.2%, v Angliji 3.5%, v Franciji pa samo 1.2%. S tega fc razvidno, da je v naravnem prirastku Prebivalcev naša država takoj za veliko Rusijo, to je na drugem mestu. Po naših "anovinah izkazuje največji prirastek finska, in sicer 25.09%. najmanjšega pa »ravska banovina s 7.97%.
Naša država ima skupno 86 avtonomij’ tn®st: dravska banovina 4, savska ;	5,	primorska 8, drinska 9,
,	,10’ dunavska 15, moravska 5.
vardarska pa 8. Od celokupnega prebi-valstva odpada na naša mesta 1,939.235 Prebivalcev ali 13.90%. Zanimiva je tudi tabela o porastu naših mest. V zadnjih desetih letih je najbolj napredovala naša prestolnica, za njo Zagreb, dočim ,;e Maribor porastel samo za 8.5%, Celje Pa ie nazadovalo za 1.99%, starodavni Pttii pa kar za 4.31%.
Po narodnosti živi v nasi državi
S2.87% Jugoslovanov, 422% Nemcev. 3.9% Madžarov, 3.67% Arnavtov, 1.26% Turkov, 1.93% Rumunov, 0.11% Italijanov in 1.46% ostalih Slovanov. Po veri: je v naši državi 46.67% pravoslavnih, 39.29% rimokatolikov, 034% starokato-likov, 1.91% protestantov, 11.22% muslimanov, 0.54% izraelitov, 0.02% drugih veroizpovedi, brez konfesije pa je 0.01%.
Iz suhih številk je tudi razvidno, da se Jugoslovani ne ženimo preveč radi in da ljubimo samski stan. V starostni dobi med 25. in 59. letom se v naši državi oženi 77% samcev, 12.19% vdovcev in 0.59% ločenih mož. Od celokupnega števila prebivalstva uživa v uaši državi jarem zakonske sreče le 39.4%, zlato prostost pa uživa 522%, dočlm ostali odstotki žive na koruzi. Tudi nam številke povedo, da smo se še v dobrih letih veliko rajše ženili, kakor pa v zadnjih letih krize. Tako je na primer 1920. stopilo pred oltar 185 594 parov, leta 1930, pa samo še 130.315 parov.
V posameznih evropskih državah pa izgledajo zakoni v odstotkih takole: Rusija 10.6, Rumunija 9.2, Madžarska 8.7, Poljska 8.6, Nemčija 8, Anglija 7.8, Francija 7.6, Grčija 6.9, Italija pa 66 odstotka. Odstotki so mišljeni tu na vsakih 1000 prebivalcev. Če primerjamo veselje do zakonskega stanu v drugih državah, vidimo, da je naša država v tem le še na prvem mestu. Pri nas namreč odpadeta vsakih 1000 prebivalcev 10.04%.
Število zakonov pa nima posebnega vpliva na število rojstev. Leta 1920. je zagledalo v naši državi luč sveta 427.936 otrok, 1925. leta 441.831, leta 1930 pa 494.763. V odstotkih izgledajo rojstva v naši državi na vsakih 10C0 prebivalcev takole: 1920. 1. 32.3%, leta 1925 31.3%, leta 1930 pa 29 5%, dočim je imela Ru-sija leta 1930 43.9%, Romunija 35%, Grčija 30.9%, Bolgarija 30.6%, Poljska 30.3%, Italija 24.7%, Madžarska 232%, Češkoslovaška 21.5%, Francija \7A%\ Nemčija 16%, Anglija pa 15.8%. Tudi’ glede rojstev je naša država med pr vimi.
Na prvem mestu pa je tudi v umrlji vosti. Leta 1920. je pokosila smrt v naši državi 250.090 oseb, leta 1925 239.428, leta 1930 pa 261.478 oseb. V umrljivosti je na prvem mestu Rusija, kjer znaša odstotek na vsakih 1000 prebivalcev 19.4%, v Romuniji 18.9%, na Madžarskem 16.5%, v Franciji 16.3%, v Grčiji 16.2%, v Boleariji 14 8%, na Poljskem 155%, v Italiji 14 6%, na češkoslovaškem 14.3%, v Angliji 12.3%. v Nemčiji pa 11.2%.
Sokolske vesti
Letno zborovananie Sobota I
Preteklo soboto je imel svoj redni občni zbor Sokol I. Ves potek zbora je bila lepa in jasna slika dela sokolskih idealistov, ki orjejo težko ledino v V. okraju in se ne strašijo težkoč, ki se jim stavijo večkrat na pot. Občni zbor je otvoril iti vodil br. podstarosta Jože Mohorko. V svojem izčrpnem poročilu je orisal vse Uspehe in neuspehe društvenega dela. V splošnem pa je bilanca celokupnega dela zadovoljiva, še boljša pa bi bila, če bi društvo pri vseh merodajnih činiteljih našlo ono oporo, ki jo po svojem pomemb nem delu tudi zasluži Poročila ostalih funkcionarjev so bila podana obširno. Iz vseh je bila razvidna velika ljubezen sokolskih delavcev do dela. Iz posameznih poročil posnemamo najvažnejše.
Blagajna izkazuje v preteklem letu 93.969 Din prometa. Izdatki in dohodki se krijejo. Fond za sokolski dom je narastel na 15.776 Din. Vrednost Inventarja znaša 107.332 Din. Statistika prosvetnega dela izkazuje več uspelih predavanj, gledaliških predstav, lutkovnih iger in veliko število nagovorov pred vrsto. Tudi knjižnica je poslovala zadovoljivo. Delo v telovadnici je bilo živahno, čemur sta ”>la dokaz uspeli letni nastop in vestno Drinravljena akademija.
Po poročilih je vse navzoče v imenu *uPe pozdravil br. Janko Pirc, ki je podaril, da je župa ponosna na Sokola I,
ki je po svojem poslovanju in delu med prvimi v župL
Pri volitvah so bili izvoljeni: starosta br. Mohorko Jože, podstarosta br. Lukačič, načelnik br. Kert Jožko, načelnica s. Kos Ivana, prosvetar br. dr. Cerkve-nič, blagajnik br. Zotter Rajko, tajnik br. Mohorko Jože jun., gospodar br. Sosič Stane, novinar br. Bajt Drago, lutkovni odsek br. Pert Jožko, dram. odsek br. Bajt Drago, nar. obr. odsek br. Mohorko Jože sen., soc. odsek br. Wagner, knjižničarka s. Golež Ana, referent za čete br. Sosič Stane. V ostali odbor so bili med drugimi izvoljeni tudi: pukovnik br. Po-padič, polkovnik br. Putnikovlč, nar. poslanec br. dr. Pivko, br. Pajtler in dr.
Pri slučajnostih so se obravnavale smernice bodočega dela, ki bo v prihodnjem letu še intenzivnejše. Porok za to nam je dosedanje usoešno delo in pa vzorna složnost, ki je doma pri Sokolu I!
Iz Sokola Maribor I
V novem poslovnem letu je pričel Sokol Maribor I. še z intenzivnejšim delom. Za vse oddelke se je vpeljala Tedna telovadba, tako tudi za moški obrtni naraščaj. Razveseljivo je, da je prav imenovani oddelek jako številno obiskovan. Pa ne samo v telovadnici, tudi na odru sc bodo udejstvovali obrtni naraščajniki. V ta namen so si ustanovili samostojen dramski odsek.
Lutkovni oder uprizarja vsako nedeljo predstave, katerih povprečen obisk je 250 otrok.
Preteklo nedeljo pa je moška in ženska deca pod vodstvom br. Kerta uprizorila gledališko igro »Živa voda«. Igra je v vseh ozirih dobro uspela in so se mladi igralci postavili pred številno mlado publiko. Posebno so se potrudili lepa kraljična Šembilja, mnogo smeha pa je vzbujal poredni norček Rogo. Želeti je le, da bi deca često uprizarjala slične igre, ker vzbujajo najživahnejši interes med sokolsko in tudi nesokolsko deco.
V soboto, 3. febr. ob 20. uri pa uprizori dramski odsek izborno veseloigro i-Drzni plavač«. Igra se uprizori v Mariboru prvič. V nede’jo 4. febr. ob 16. url se bo igra ponovila pri najnižjih cenah. Kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj pride v kadetnico!
V marcu pa bo priredilo društvo mladinsko akademijo, na kateri bodo nastopili tudi obrtni naraščajniki s trodejan-ko »Kosovska drama«.
Občni zbor Pragerskega Sokola
Te dni je bil v sokolski dvorani na Pragerskem občni zbor tukajšnjega Sokolskega društva. Občni zbor, ki se ga je udeležilo častno število članstva je vodil društveni starosta brat Šegula, ki je, preden je podal poročilo, prisrčno pozdravil vse navzoče članstvo, prav posebno pa župnega odposlanca brata Ve-nutija. Iz starostinega poročila je razviden lep napredek društva, čeprav se je moralo društvo boriti z raznimi težko-čami.
Po prečitanju novoletne spomenice zveze so sledila poročila ostalih društve nih funkcionarjev. Tajnica Prinčeva je podala tajniško poročilo, ‘iz katerega posnemamo, da šteje društvo 52 članov, 15 članic, 13 naraščajnikov, 5 naraščajnic, 31 dečkov in 35 deklic. Razveseljivo je bilo tudi poročilo prosvetarja Brenčiča. Društvo je imelo 29 raznih prireditev, je naročeno na 6 listov in ima svojo knjižnico. V preteklem letu se je društveni Drosvetar udeležil tudi režiserskega in prosvetnega tečaja.
Vse društveno delovanje pa je bilo osredotočeno v tehničnem delu, kar nam priča skrbno sestavljeno poročilo društvenega načelnika brata Gerbica. Članstvo se je udeležilo vseh obveznih izletov in nastopov. Člani tekmovalci so se udeležili tudi župnih lahkoatletskih tekem v Mariboru, na katerih je brat Dolenc dosegel v teku na 1500 in 3000 m prvo mesto, brat Krepek pa 5. mesto v peteroboju, sestra Veršičeva pa prvo v teku na 60 m.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik brat Barbič je razvidno, da je imelo društvo lani 7000 Din izdatkov in da je vredno vse društveno premoženje okroglo 14.000 Din. Soglasno je bil sprejet predlog revizorjev, da se da odboru razrešnica. Nato so sledile volitve in je bil izvoljen za starosto ponovno brat Šegula, za podstarosto brat Majcen, za tajnico sestra Prinčeva, za prosvetarja brat Brenčič, za načelnika brat Gerbic, za podnačelnika brat Do-lenc-Varl, za načelnico s. Gerbičeva, za pcdnačelnico s. Veršič-Prinčeva, za odbornike pa br. Barbič, Krepek, Kac in Verglez ter s. Velikognetova. Za revizorja brat Topolovec in sestra Tuškova, v častno razsodišče br. Gostič. Skok, Mulej in Pretner.
Po končanih volitvah je pozdravil občni zbor župni odposlanec brat Venuti, ki je v svojem nagovoru izrazil veselje nad uspešnim društvenim delovanjem ter mu želel v novem letu novih uspe-iov.
bodo na razpolago v Sokolskem domu in meščanski šoli v SJovenjgradcu za vse tekmovalce-Sokole. Za ceneno hrano je preskrbljeno v restavraciji Sokolskega doma ter v drugih renomlranih lokalih. Reflektanti naj se po prihodu v Slovenj-gradec prijavijo v Sokolskem domu (Prehranjevalni odsek), kjer dobe po vplačilu nakaznice. Za tekmovalce bo zdravniški pregled v soboto od 16. ure dalje v dvorani Sokolskega doma v Slo-venjgradcu. Opozarjamo, da ne bo smel nihče tekmovati, kdor ne bo v soboto 3. II. tl. zdravniško pregledan. Prijave na startu se ne bodo upoštevale. Odhod tekmovalcev na start bo v nedeljo 4. tm. ob 530 zjutraj.
Pfuf
ČLANSTVU SOKOLA MATICE. Društveni blagajnik, ki posluje vsako sredo od 18. do 19. v društvenih prostorih v Narodnem domu, prosi vse članstvo, na] M čimpreje poravnalo letno članarino!
Tretje župne smuške tekme bodo 4. februarja t. I. v Slovenjgradcu, in sicer dopoldne v smuku in popoldne v slalomu. Na to prireditev opozarjamo vse sokolsko športno občinstvo in smučarje ter vabimo k obilni udeležbi. Tekme bodo na idealnih terenih v neposredni bližini Slovenjgradca, ki ima zelo ugodne železniške zveze. Brezplačna prenočišča
K uboju prevžhkarja Jožefa Petka.
Lansko poletje je bil prevžitkar Jožef Petek v Derstelji z železnim kolom ubit. Ubijalka Marija Herič je bila aretirana in je zločin tudi priznala. Pred kratkim se je vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru zadevna razprava in je bila Heri-čeva radi uboja obsojena na 4 leta ječe. Njen mož Jožef Herič je bil usodni dan, ko je bil izvršen uboj, baje odsoten od doma in je izvedel za uboj šele, ko se je vrnil. Govorice so se širile, da Marija Herič ni izvršila uboja iz lastnega nagiba in da mora biti nekdo sokrivec. Orožniki pri Sv. Urbanu, ki so vršili poizvedbe, so nabrali dovolj gradiva, da so v torek aretirali Jožefa Herica in ga izročili sodišču v Ptuju. Osumljen je, da je sokrivec uboja prevžitkarja Petka. Herič je nadalje osumljen, da je bil glavar tatinske tolpe, ki je ogrožala celo oko lico. Pričakuje se zaradi tega, da bo proces obnovljen.
Policijska kronika. V Ptuj se je priklatil 351etni brezposelni rudar Jožef De-lopst, pristojen v Topolšico, brez stalnega bivališča; beračil je od hiše do hiše v pijanem stanju in nadlegoval ljudi. V pisarni neke. tukajšnje tvrdke je postal tako brutalen in nasilen, da so morali telefo-nično poklicati policijo. Ko mu je stražnik napovedal aretacijo, se je postavil v bran in ga napadel z vso silo. Spravili so ga z velikim trudom na stražnico. Nasilneža so izročili sodišču, kjer dobi zaslu ženo plačilo.
Okrajni odbor Narodne obrane v Ptn-
ju je imel 27. januarja 11. svoj občni zbor v prostorih Narodnega doma. Zbor je bil prav dobro obiskan. Nastopili so razni govorniki, ki so tolmačili tendenco Narodne obrane. Kot izbornega in odkritega govornika smo zlasti občudovali g.
V	o j s k o iz Maribora, ki je žel za svoja izvajanja obilo priznanja. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Š a 1 a m u n o m na čelu.
Wno. v mestnem gledališču se trprt-zori v petek 2., v soboto 3. in v nedeljo
4.	tm. velefflm »V znamenju križa«, iz dobe preganjanja kristjanov in vladanja cesarja Nerona (64 let po Kristusu). — Predstave: Za mladino (po znižanih cenah) se bodo sporočile šolam; za okoličane (po znižanih cenah) na Svečnico ob 11. uri in v nedeljo ob 11. in 15. uri; za meščane: Na svečnico ob 18.30 in 20.30, v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 18.30 ir 20.30.
Z zemljo so barantali V Bosni in Hercegovini so prišli na sled velikim zlorabam piri agrarni reformi. Vlada je odr«y dila na ozemlju drinske banovine nai-strožjo preiskavo. Več osumljenih organov agrarne reforme je bilo aretiranih in oddanih v zapore sodišča. Obenem so bili storjeni vsi potrebni koraki za kritje škode, ki je bila povzročena državi in se je država vknjižila na posestva osumljenih.
Konferenca gospodarskih zbornic, ki
je bila sklicana včeraj v Beograd z namenom, da razpravlja o reviziji obrtnega zakona, je bila preložena na ponedeljek
5.	februarja. Konferenca bo predelata celoten obrtni zakon, prav posebej pa se bo bavila s seznamom trgovinskih strok, s trgovinskimi statistikami, organizacijo sodelovanja zbornic pri delu, ki je v zvezi s trgovinskimi pogajanji in tončno še s predlogom o zavarovanju trgovcev.
Stran 4
Mariborski »Večernih« .Infra
V	M a n o d ni, 'dne 1. II. 1934.
Don Is Diderot:
Skrivnosti	s
Koman.
42
»Odidite dalje,« je dejala, »stopite z nogo na moje telo, ker ne zaslužim nič boljšega,«
Tako se je vlekla njena bolest v leta. Redovnice so zaradi tega trpele in sovražile mene kot povzročiteljico njenega obnašanja. Ne maram še enkrat opisovati vsega trpljenja redovnice, ki v samostanu ni priljubljena, ker zadostuje že, če omenim, da je moje nerazpoloženje do redovniškega življenja še bolj naraščalo. To sem povedala tudi našemu novemu spovedniku. Njegovo ime je bilo don More!. Bil je temperamenten in star okoli 40 let. Poslušal me je z veliko pazljivostjo in želel izvedeti vse moje življenje do podrobnosti, razmere v družini, moj odnos do samostana; potem se je zanimal za moje zveze s predstojnico. Ničesar mu nisem tajila, vendar o tem poslednjem ni bil tako strog, kakor oče Le-moine. Komaj da je spregovoril o tej zadevi nekaj besed, meneč, da ni bilo v vsem nič pregrešnega, tembolj pa se je zanimal za mojo intimno mišljenje o samostanskem življenju. Čim več sem mu
pripovedovala, tem večje je postajalo njegovo zaupanje; ko sem se spovedala, je storil isto še on, pripovedoval mi je o svojih mukah, ki tudi niso čisto nič zaostajale za mojimi ter so se nenavadno krile z zgodbo mojega življenja. Tudi njega so bili proti njegovi volji zaprli v samostan, zato je prenašal le težko redovniško življenje.
»Draga sestra,« mi je dejal, »kaj naj storiva? Imamo samo en izhod, a ta je napraviti si življenje čim znosljivejše.«
Pri tem mi je dal celo vrsto nasvetov, po katerih se >e sam ravnal in jih spremil s sledečimi besedami:
»V duhovniškem poklicu postane človek srečen samo tedaj, če sam prenaša svoj križ; čim težji je ta križ, tem večja je zasluga; to je zamena zemeljske sreče za nebeško. Čimveč trpi pošten duhovnik, tem težje trpljenje si izprosi od Boga, in njegova prošnja je uslišana. Trpeti pa morava tudi jaz in vi, dasi naju ne čaka nebeška pohvala, ker nam manjka samoodrekanje, ki daje edino
vrednost vsemu trpljenju. Na oni strani groba bomo pogubljeni, četudi poznamo v tem življenju samo nesrečo. Živeč v pokori, smo mi prav tako prekleti kakor vsi oni, ki žive v bogastvu in slasti. Oni uživajo, mi se pa odpovedujemo, čaka pa nas vse ista bolestna usoda. Duhovniško življenje brez notranjega poklica je grozno in vlačiti moramo za sabo okove, katerih se nikoli več ne bomo rešili. Skušajmo jih skupaj zmanjšati. Sedaj lahko greste. Kmalu se bova zopet videla.«
Nekaj dni nato sva zopet govorila. Zopet sva skupaj tožila nad usodo, ki. naju je spajala s celim nizom skupnih trpljenj, ker tudi on je bil preživel enako strašno samostansko preganjanje kakor jaz. Nikoli nisem mislila na to, da bi njegovo pripovedovanje moglo ublažiti moje nerazpoloženje, pa je vendar bilo tako.
Sličnost najinega življenja se je povezala s sličnostjo najinih značajev: čim češče sva se pogovarjala, tem bolj sva ugajala drug drugemu. Njegovi doživljaji so bili podobni mojim, kakor so tudi njegova čuvstva in njegove misli ustrezal« mojim mislim in čustvom. Kadar sva o sebi že dovelj govorila, sva pričela pogovor o predstojnici. Kot spovednik je varoval neke skrivnosti, vendar sem mo-
gla iz vsega razbrati, da predstojničino stanje ne more dolgo trajati: vrniti se bo morala k svojim prejšnjim nagnenjem, ali pa bo izgubila razum. Občutila sem željo vprašati ga po marsičem, kar bi mi mogel razložiti, pa si nisem upala. Vprašala sem ga samo, če pozna očeta Le-moinea.
»Da,« je odgovoril, »to je človek velikih zaslug.«
»Bil je pri nas spovednik, pa so ga nenadoma premestili. Poznate vzrok?«
»Poznam ga, a ne smem govoriti.«
»Lahko se zanesete na mojo molčečnost.«
»Pri nadškoiu so se pritožili proti njemu zaradi tega, da stanuje predaleč izven samostana, da je prestrog, da preveč izprašuje in seje v srca redovnic sovraštvo do predstojnice.«
»Kdo vam je to rekel?«
»On sam.«
»Vi ga poznate?«
»Da. Govoril mi je tudi o vas.«
»Kaj, če smem izvedeti?«
»Govoril je, da ste vredni obžalovanja, da ne razume, kako ste mogli pretrpeti vse muke, da ne veruje, da morete biti srečni v samostanu in da ima namen . . To je zaupna stvar, o kateri ne smem govoriti.«
Seort
Prva motorna dirka s smučarji Mariborskega akademskega sabljaškega kluba.
Kakor smo že poročali, priredi Mariborski akademski smučarski klub skupno z Motoklubom Maribor v mesecu februarju tri cestne motorne dirke s smučarji. Ker so snežne razmere ugodne, bo MASK priredil že prihodnjo nedeljo 4. februarja prvo dirko, in sicer na progi Maribor—Kamnica in nazaj. Start za to dirko bo ob 14. na Koroški cesti (Strma ulica), cilj pa na Koroščevi cesti pri vhodu na igrišču ISSK Maribora.
Tekmovalo se bo v treh kategorijah, in sicer motorji do 300 cem, motorji nad 300 cem in motorji s prikolico. Doslej se je prijavilo 13 vozačev. Nadaljnje prijave sprejema MASK, Aleksandrova cesta 11/1, do sobote 3. februarja opoldne.
Pri dirkali morajo udeleženci upoštevati obstoječe cestnopolicijske predpise. Pravico do udeležbe imajo vsi vozači in smučarji, tudi neverificirani, če se v določenem roku prijavijo prireditelju. Ako so se posamezni vozači in smučarji dogovorili za skupen nastop, je treba to v prijavi navesti. V nasprotnem primeru določi vozača in smučarja prireditelj. Vsak udeleženec vozi na svojo lastno odgovornost in se morajo tekmovalci brezpogojno podvreči navodilom in odredbam prireditelja.
Od vsake kategorije prejmeta 1. in 2. plasirani vozač in smučar častno darilo s pismeno priznanico.
Po dirki bo ob 15.30 kilometrska dirka z letečim startom, in sicer na progi Kolodvorska—Maistrova—Koroščeva ulica do igrišča ISSK Maribora, kjer bo cilj.
Generalni trening za prvo dirko bo v petek popoldne. Tekmovalci se naprošajo, naj v soboto in v nedeljo opuste vožnje na dirkalni progi.
Vremensko poročilo 1. II. 1934. Rimski vrelec: 7.h —5, mirno, jasno, 60 cm pršiča, smuka idealna, skakalnica uporabljiva, sankališče izborim, cesta za sani dobra. Pohorski dom in Mariborska koča: 7.h —7, mirno, jasno, pršič 90 cm, smuka idealna. Ruška koča: 7.h —7, mirno, jasno, pršič 130 cm, smuka zelo ugodna, sankališče idealno. Klopni vrh: 7.h —6, mirno, jasno, pršič 145 cm, smuka idealna, skakalnica uporabljiva. Seniorjev dom: 7.h —9, mimo, jasno, pršič 130 cm, smuka idealna. Činžat nad Falo: 7.h —6, visoka megla, pršič 80, smuka zelo dobra. Sv. Lovrenc na Pohorju: 7.h —6, mirno, pršič 100, smuka zelo dobra, skakalnica uporabljiva, cesta za sani dobra. Ribnica na Pohorju: 7.h —6, visoka megla, pršič 90, smuka zelo dobra.
Mali o
Aazno
ZATEKEL SE JE VELIKI VOLČJI PES
brez ovratnika in brez znamke, star eno leto, temno rjave barve, s pokonci stoječimi ušesi. Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi proti nagradi v Gozdni ulici št. 31, Pobrežje. 406
KAM NA SVECNICO '
2. in v nedeljo 4. februarja? Vsi na pojedino klobas v gostilno Riedi, Pobrežje. 408
POCENI NA PRODAJ HIŠA
z vrtom na Teznem, Ptujska cesta. Vpraša se Vetrinjska ulica št. 11, I. Sprejme se tudi vložna knjižica.	405
LEP SADONOSNIK
in gozd, 15.500 kvad. metrov, uporabno za parceliranje stav bišč, zidanje tovarne, 5 minut od glavnega kolodvora, na pro daj. Vprašati: Tomšičeva 28. 381
Sobo odda
MIRNA STRANKA
brez otrok, išče stanovanje, sobo in kuhinjo v bližini kurilnice. Naslov v upravi lista. 388
Največje orgle so v Londonu.
London ima največje orgle na svetu v Royal Albert Hallu in so bile prav v zadnjih 6 letih restavrirane s stroški o-krog 5 milijonov dinarjev. Orgle tehtajo 175.000 kg in zavzemajo prostor 65.000 kvadratnih čevljev. Te orgle bodo sodelovale ob svoji ponovni posvetitvi na velikem koncertu, na katerem bo pelo 800 članov kraljevega pevskega društva.
JAMČIMO!
Pralne banje v največji izbiri
po najnižji ceni dobite pri sodarstvu Stilcer, Vojašniška ulica 7.	384
Posest
HIŠE ALI POSESTVA
od 20.000 Din dalje prodaja Posredovalec, Maribor, Frančiškanska ulica 21.	389
TRISTANOVANJSKA HIŠA
brez popravil, z vrtom, na prodaj, Radvanjska cesta 7. 383
Velika okat liska prodala
od l.f ebr uarja
v Mii čevljev JJai4ailitrlw ^D.llitso
Slovenska ulica 6.
403 Oglejte si izložbe!
POZOR
INVENTURNA PRODAJA ilmk«gi blaga
I
kakor
damskih, moških in otroških nogavic, raznih puloverjev, telovnikov, rokavic, elegantnih čepic i. t. d. po zelo znižanih cenah v modni trgovini
M. Tomažič. Maribor
Ulica 10. oktobra It. 4	12.t
ia bi ir^ral
rlK-M
LEPO OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom, z oskrbo ali brez, takoj oddam dvema gospodoma. Koroška cesta 41. Vojska.	393
Kupim
KUPIM MIZARSKO ORODJE, j
plačam takoj. Naslov v upravi« Večernika.	374
PARNI STROJ
(Iokomobilo) 50 HP in stružnico (Drehbank) kupimo. Manufaktura »Sava« Koroška c, št. 9.	359
Službo dobi
VELIKO. SOLNCNO SOBO
s posebnim vhodom, z vso opremo in oskrbo oddam dvema osebama s 15. februarjem. Betnavska cesta 29, Maribor. 392
LEPO, PRAZNO SOBO
oddam. Vprašati:	Fasswald,
Trg svobode 1.	386
gotovo ne bi .mučnega ueiu svoje žene in bi raje kupi! ceneno < blago za tla
%ARTOLEJ °° Dl" *•-
kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez tuje pomoči, ker ni potrebno, da je prilepljen ah pritrjen in se pri preselitvi lahko vzame seboj. Hišne gospodinje so navdušene za kartolej.
ker se isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji, predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom. Samo tvrdka
WEKA MARIBOR
skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanja in malo dela.
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanova nje po nizki ceni. Koroščeva ulica 5, II. ___________360
LEPO, VELIKO SOBO s posebnim vhodom, v I. nadstropju, oddam takoj. Maribor. Betnavska cesta 39 .	409
VELIKO SOBČL "
kuhinjo in klet za 250.— Din takoj oddam. Ptujska cesta 28, Tezno.__________________380
LEPO”OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom, z oskrbo ali brez. takoj oddam dvema gospodoma. Koroška cesta 41, Vojska.________________ 366
PRAZNO SOBO,
separirano oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 357
TRAJNO NAMEŠČENJE. Ugledna domača zavarovalnica nastavi takoj 6 ambicijoz-nih gospodov s širokim poznanstvom v Mariboru in dobrim nastopom. Ponudbe na upravo lista pod »Trajno in fiksno nameščenje«. 390
Ženitve
SEM DOKTOR, STAR 38 LET
imam veselje do življenja na deželi, se želim priženiti na večje posestvo. Dopisi pod »Plemenit značaj« na upravo Večernika.	402
Stanovanie
SOLNCNO TRISOBNO STANOVANJE
s kuhinjo in pritikliuami, v Magdalenskem predmestju, od dam. Vprašati: Koseskega ul. št. 133._________________ 387
LEPO STANOVANJE,
dve sobi s pritiklinami, takoj oddam. Koroška cesta 102, pri tličje.	363
ODDAM TAKOJ
solnčno, veliko sobo na dvorišču, dvema oseb. za 170 Din mesečno. Kolen, TTžaška cesta 5, Pobrežje.	372
DVOSOBNO STANOVANJE solnčno, v centru, takoj oddam mirni stranki. Naslov v upravi. 	369
Pojedina
domačih klobas, kašnatih ali jetrnih krvavic, dne 1., 2. in 3. februarja zvečer v gostilni ioslpine Slokan. Vojašniški trg 3. Priporoča se
gostilničarka. 3ss
OPREMLJENO SOBO oddam dvema osebama. Aleksandrova cesta 17, dvorišče. I. nadstropje.	370
lokal
VELIKE LOKALE
pripravne za skladišče v centru mesta oddam. Vprašati, Gosposka ulica II, pri hišnici.
400	______
Prodam
PISALNI STROJ
za Din 650.— proda mehanik Draksler, Vetrinjska ulica 11. 365
isarniškf
apir
in pisarniške potrebščine kupite najboljše v
II
MARIBOR Aleksandrova c. 13
l^d^konzorcii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik 1	STANKO DETELA v Mariboru.