Knji`evnost
Geografski vestnik 78-1, 2006
Drugi del je namenjen prikazom kulturno-prosvetne dejavnosti, ki so socializirale in plemenitile med~love{ke odnose in sploh `ivljenje na pode`elju. Za~etki kulturnega udejstvovanja segajo v leto 1863, ko je mlinar Lovro Stepi{nik ob podpori bistri{kega zdravnika, govornika na ljudskih taborih in de`elnega poslanca dr. Josipa Vo{njaka ustanovil na Zgornji Lo`nici Slovensko bukvarnico (~italnico) in Bralno dru{tvo. Nadalje sta prikazana ustanovitev in delovanje Prosvetnega dru{tva v Ven~eslu pri Slovenski Bistrici leta 1936, ki je nastalo iz Javne narodne knji`nice. Med pobudniki in vodstvenimi delavci novega dru{tva sre~amo tudi avtorja knjige, Julija Titla kot brezposelnega u~itelja.
Posebno poglavje je namenjeno osvetlitvi imena Ven~esl (Ven~eslav, Vencelj, Vaclav…), njegovi raz{irjenosti po srednji in vzhodni Evropi kakor tudi pri nas v Sloveniji. Prikazano je prekmursko naselje Ven~eslavci pa Domanj{evci s cerkvijo sv. Venceslava, ki se prvi~ omenja leta 1208. Podrobneje je opisana cerkev sv. Ven~esla pri Slovenski Bistrici, ki se prvi~ omenja leta 1251, pa nastanek in stavbni razvoj dana{nje `upnijske cerkve, ki je bila do leta 1900 obdana z obzidjem, kjer je bilo pokopali{~e. Zanimiva sta razmislek in pripoved o pisanju imena in kraja (= zaselka) Ven~esl, kjer so {e danes osredoto~ene vse krajevne upravne, cerkvene, prosvetne in vzgojne ustanove. Kraj ima urbanizirani videz in se razlikuje od neposrednega kme~kega okolja.
V zadnjem poglavju drugega dela knjige je nazna~en razvoj ven~eseljskega obmo~ja v lu~i kronike, in sicer od leta 1785 dalje. Kronika je veren in neposreden zapis o `ivljenju `upnijske skupnosti. V njej je mo~an poudarek na vinogradni{tvu in tegobah, ki so pestile to kmetijsko panogo v posameznih obdobjih. Omenjene so tudi vremenske ujme, ki so zajela {ir{a obmo~ja.
Dr. Julij Titl se z objavljenim delom vra~a v svoje rojstno obmo~je, ki ga s strokovno besedo in z dokumenti predstavi z geografsko-zgodovinskega in domoznanskega podro~ja. S knjigo smo dobili vpogled v vsakdanji utrip `ivljenja v krajih ob Lo`nici, ki so zajeti v `upnijo sv. Ven~esla. Poleg splo{nih krajevnih zna~ilnosti in posebnosti nas avtor opozarja na lego obmo~ja med Pohorjem in Dravinjskimi goricami, kjer so `e od nekdaj ugodne naravne prilike za gojenje vinske trte. Gospodarski pomen vinogradni{tva je prispeval k prevrednotenju tamkaj{njih vinorodnih »gora«, ki so postale privla~ne za premo`nej{e in uglednej{e prebivalce bli`njih in daljnih krajevnih sredi{~ kakor tudi za {tevilne pohorske kmetije. Z menjavo lastni{tva vinogradov je pri{lo tudi na tem obmo~ju do nastanka vini~arstva in socialnega sloja vini~arjev.
Titlovo delo nas opozarja, kako pomembni in dragoceni so izsledki tak{nih in podobnih, strokovno podprtih prikazov o stanju in razvoju manj{ih predelov. V njih neposredno za`ivi ~lovek s svojimi stvariteljskimi nagnjenji in sposobnostmi, kar se na zunaj ka`e v razvoju pokrajine in v njenem uveljavljanju na gospodarskem in drugih podro~jih.
Milan Natek
National Geographic Society: Slovenija
Ljubljana 2006: Rokus, zemljevid v merilu 1:400.000
Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU je v okviru zdaj `e ute~enega sodelovanja z ugledno svetovno zalo`bo National Geographic Society in doma~im zalo`nikom Rokusom izdelal zemljevid Slovenije, ki je iz{el kot priloga revij National Geographic Junior in National Geographic v slovenskem jeziku etr kot samostojna publikacija. Po zemljevidih Evrope in sveta je to `e tretji zemljevid, ki je nastal kot plod sodelovanja navedenih ustanov, vendar je v nasprotju z obema predhodnikoma v celoti rezultat dela Geografskega in{tituta, ~etudi njegove oblikovno-vsebinske poteze nezamenljivo in prepoznavno zaznamuje kartografski okvir dru`be National Geographic. Zemljevida Evrope in sveta sta bila namre~ le prevod in priredba `e pripravljenih kartografskih podlag, medtem ko je pri zemljevidu Slovenije ameri{ka dru`ba posredovala le napotke in potrebno programsko opremo za tipologijo, ki zvesto sledi tehni~nim in oblikovnim zna~ilnostim vseh njenih preglednih topografskih zemljevidov, vsebinska zasnova in izvedba pa sta bila v celoti prepu{~ena sodelavcem Geografskega in{tituta.
102
Geografski vestnik 78-1, 2006
Knji`evnost
Zemljevid poleg vodilnega preglednega topografskega zemljevida sestavljajo {e trije manj{i tematski zemljevidi v spodnjem delu lista, ki ponazarjajo (geografske) skrajnosti na{e dr`ave, kras (raz{irjenost kra{kih pojavov na apnencu in dolomitu, kra{ka polja, jame in brezna) in tipe pokrajin. Levo od vseh treh tematskih zemljevidov sta uokvirjena preglednica z glavnimi statisti~nimi podatki o na{i dr`avi ter njena zastava. Avtorica preglednega zemljevida je Jerneja Fridl, preglednico in tematske zemljevide pa je zasnoval Drago Perko. V posameznih fazah izdelave zemljevidov so sodelovale {e Meta Ferjan, Mateja Breg in Maru{a Rupert.
Ve~ji del potrebnih podatkov za izdelavo preglednega topografskega zemljevida, to je potek cest (vrisano je najnovej{e stanje avtocestnega omre`ja), voda, `eleznic, obalne ~rte in podobno, je bilo potrebno z vektorsko digitalizacijo zajeti iz razli~nih obstoje~ih zemljevidov v ve~jih ali enakih merilih. Glavni vir podatkov sta bila pregledna topografska zemljevida Republike Slovenije v merilih 1:400.000 in 1:250.000, ki ju je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije. Za sosednje dr`ave so bili uporabljeni zemljevidi Italije v merilu 1:200.000, Avstrije ter Slovenije in Severne Hrva{ke, oba v merilu 1:300.000. Sen~enje reliefa je bilo zasnovano na podlagi digitalnega modela reliefa. Za {tevilo prebivalcev v posameznih naseljih so bili tako za Slovenijo kot za sosednje dr`ave uporabljeni najnovej{i statisti~ni podatki. Za enega najbolj zahtevnih postopkov se je pokazalo zapisovanje zemljepisnih imen, saj posredovani ameri{ki fonti niso vsebovali {umevcev slovenske abecede in nekaterih drugih posebnih ~rk, ki jih je bilo potrebno zapisati pri imenih v Avstriji in na Mad`arskem. Zato je bilo potrebno na primer vsak veliki in mali ~, { in ` sestavljati iz c-jev, s-jev, z-jev in stre{ic.
103
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-1, 2006
Na preglednem topografskem zemljevidu so prikazana vsa naselja z ve~ kot 5000 prebivalci, manj{a naselja pa so vklju~ena tako, da je zagotovljena kar najbolj enakomerna gostota prikazanih geografskih pojavov in topografskih objektov ter njihovih imen. Vsa imena so praviloma izpisana v celoti, torej brez kraj{av. Tako kot na ve~ini drugih zemljevidov Slovenije so tudi tu pokrajinska imena zapisana le v vzpetem svetu (gorovja, hribovja, gri~evja, planote), medtem ko gosto poseljene ravnine niso poimenovane.
Ve~jezi~nost je omejena le na zamejstvo. Pri tem je bila uporabljena zanimiva dvojnost. V Italiji, Avstriji in na Mad`arskem so naselbinska imena na zgodovinsko slovenskem narodnostnem obmo~-ju zapisana s po{evnico; najprej je torej navedeno njihovo ime v jeziku ve~inskih narodov, ~emur sledi slovensko ime. Pri naseljih s slovenskimi imeni zunaj tega obmo~ja in na Hrva{kem so slovenski ekso-nimi zapisani v oklepajih za originalnimi imeni. Tak{en na~in je bil uporabljen tudi pri zapisovanju nenaselbinskih zemljepisnih imen, na primer imen nekaterih rek, jezer in vrhov, `al pa ga pogre{amo tudi pri imenih gorskih skupin, saj so na primer imena Gaitaler Alpen, Saualpe in Koralpe zapisana izklju~-no v nem{kem jeziku. Zemljepisna imena na dr`avnih mejah so zapisana dvojezi~no, pri ~emer je imenska razli~ica v jeziku mati~ne dr`ave dosledno postavljena na njeno stran dr`avne meje. Temeljno na~elo zapisa dvojezi~nih imen je bilo, da so slovenski endonimi zapisani s po{evnico, eksonimi pa z oklepajem, kar je usklajeno z odlo~itvijo Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije.
Predstavljeni zemljevid Slovenije je pomemben dose`ek slovenske kartografije, {e posebej, ~e ga merimo skozi prizmo na{ega partnerskega sodelovanja s svetovno uveljavljenim zalo`nikom. Naj si bo izdelek vsebinsko in izrazno v{e~en ali ne, zavedati se je treba, da je v zavesti dolgoletnih bralcev National Geographica dobodbra prepoznaven, to pa obenem pomeni, da, tak{en kot je, zadovoljuje radovednost in okus milijonov ljudi na vseh koncih sveta.
Drago Kladnik
Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 45-1
Ljubljana 2005: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, sozalo`nik SAZU, 112 strani, ISSN 1581-6613
V sodobna geografska preu~evanja je zajeta temeljna prostorska problematika, ki temelji na odnosu, poznavanju in vrednotenju ~lovekovih dejavnosti v okolju. Tako temeljna kakor tudi aplikativna preu~evanja so ~edalje vidneje podprta s sodobnimi raziskovalnimi metodami, ki temeljijo na mate-mati~no-statisti~nih izhodi{~ih. Zaradi tega je ~edalje ve~ vrednostno argumentiranih medsebojnih odnosov med osnovnimi pokrajinskimi sestavinami kakor tudi ovrednotenih soodvisnosti med nosilci dru`beno-gospodarskega in socialnega razvoja ter naravnimi sestavinami okolja. Najrazli~nej{i izsledki geografskih raziskovanj, ki so podprti in dokumentirani z empiri~nimi spoznanji, nudijo dragoceno osnovo za oblikovanje temeljnih geografskih zakonitosti, obenem pa tudi za njihovo aplikativno uporabnost v sklopu najrazli~nej{ih prostorskih ved. Ob vsem tem se pa~ moramo zavedati, da nobeno raziskovalno podro~je ne more slu`iti samo svojemu lastnemu namenu, temve~ so njegova spoznanja lahko le prispevek k ob~emu bogatenju vedenja o zna~ilnostih in razvoju posameznih obmo~ij in njihovih predelov ali pokrajin.
Zapisana spoznanja izhajajo iz prebiranja prvega zvezka 45. letnika revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. Tudi v tem zvezku, ki ga je uredil dr. Milan Oro`en Adami~, prevladujejo raziskovalni prispevki sodelavcev Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU, enega pa je prispeval Gregor Kova~i~ s Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem.
Uvodno razpravo Differences between 100-meter and 25-meter digital elevation models according to types of relief in Slovenia šRazlike med stometrskim in petindvajsetmetrskim digitalnim modelom vi{in glede na tipe reliefa v Sloveniji’ (strani 7-31) sta napisala Mauro Hrvatin in Drago Perko. Raziskava temelji na preu~itvi {tirih izbranih reliefno razli~nih obmo~jih, in sicer [krlatice v Julijskih Alpah, doline
104