Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. opjsi naj se frankujejo in p0- ,, uredništvu lista »Mir« Lelovec, Pavličeva ulica št. 7. P® jbni, pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. P o.kopisi naj se samo po eni strani sta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. ^opisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Leto XXX. L JSKL. J Glasilo feorcšBfih Slopencep Celovec, 9. kimavca 1911. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. St. 45. Štrajk c. kr. oblasti. j. . C. kr. oblasti na Koroškem štraj-aJ°, kadar je namreč treba izvršiti kako azsodbo najvišjih sodišč, ki ravno ni vre-arta po nemškem kopitu. Že večkrat so aih razne c. kr. oblasti in ministri pokazali svojo brezmejno postavovernost. edaj se skuša v tej čudni čednosti c. kr. Jstrijskih oblasti izkazati c. kr. naučno Rhnistrstvo. Dne 5. julija 1910 je razsodilo * ^r- državno sodišče na Dunaju, da imajo k entdanijelci in Strojanci pravico do slo- enske šole; državnemu sodišču je sledilo 'Pravno sodišče, ki je dne 16. februarja razsodilo ravno tako. Na razsodbe tega sodišča so c. kr. oblasti naravnost vezane, to se pra-1c- kr. oblasti morajo stvar uravnati ako, kakor je razsodilo upravno sodišče. * rod c. kr. oblasti, ki se m o r a j o ukloniti azsodbam c. kr. upravnega sodišča, je spa-alo dosedaj tudi — »c. kr.« naučno ministrstvo. Toda kakor vse kaže je postala tudi a »c. kr.« oblast ravno tako kakor »c. kr.« ezelni šolski svet avstrijske Turčije pokor-a dekla nemškega Volksrata (narodnega eta) ter dela samo to, kar ji ukaže njen gospodar — nemški Volksrat. Samo ako Paštevamo to razmerje med c. kr. šolskimi rastmi in nemškim Volksratom, moremo spineti, da »c. kr.« naučno ministrstvo še 0 danes ni našlo časa, izvršiti razsodbi dr-avnega in upravnega sodišča glede jezi-°vne uredbe šol v Št. Danijelu in na Stroj-JL »C. kr.« oblast — naučno ministrstvo rajka, ker bi moralo izvršiti stvar, ki nem-skemu Volksratu ni všeč. So res krasne raz-Piere v naši ljubi Avstriji, kjer tekmu-jejo »c. kr.« oblasti v tem, kako treba dajati vzglede o preziranju od cesarja potrjenih po-stav. Toda tudi mi smo že uganili, ikje prav za prav tukaj zajec v grmu tiči: naše na zunaj še zmiraj »c. kr.« oblasti oziroma za njimi stoječi nemški Volksrati hočejo na a način v slovanskih narodih Avstrije na umeten način napraviti mržnjo do države, no Avstrije. In če bi se jim enkrat to posre-cn°, tedaj hi imeli igro tudi že dobljeno, kajti tedaj bi naši prusaki samo čakali na ugodni trenotek, da bi poklicali pruske pi-kelhavbe v deželo pod pretvezo, da »slabotna« Avstrija ni več zmožna ukrotiti svojih slovanskih plemen ter zavoljo tega tudi ne more več zadostno varovati avstrijskih Nemcev. Da bi ta čas prišel čimprej, je že leta sem glavna skrb avstrijskih prusakov, ki sicer pri raznih slavnostih še zmiraj kličejo cesarju »hoch!«. Sveta naloga avstrijskih Slovanov je da avstrijskim prusakom prav temeljito prekrižajo račune, da preprečijo njih zle nakane s tem, da se sicer brezobzirno bojujejo za svoje v državnih temeljnih zakonih zajamičene pravice, da pa v svojem mišljenju ne dajo prostora mržnji, do države, do Avstrije in naj »c. kr.« oblasti še tako prezirajo od cesarja potrjene postave. Geslo vsakega avstrijskega Slovana bodi: Živela neodvisna, velika Avstrija! — Sramota in zaničevanje onim, ki hočejo napraviti iz avstrijsko-ogrske monarhije pokorno prusko provincijo. Še živi v Avstriji sedemnajst milijonov Slovanov, ki bodo znali storiti svojo dolžnost! Dnevne novice in dopisi. Rahločutnost državnega pravdnika, ki nam je v zadnji številki zaplenil cel uvodni članek, je res vsega posnemanja vredna in jo najtopleje priporočamo drugim državnim pravdnikom, ko bodo čitali, ne resničnih podatkov, ampak n. pr. lažnjive hujskarije ptujskega »Štajerca« proti slovenskim posojilnicam. To pa poudarjamo zato-, ker je res treba poudarjati, da se ne bo več zgodilo, da je bil n. pr. »Mir« zaplenjen zaradi notice, ki jo je pa smel objaviti »Korošec«. Ali za vse enako, ali pa za nobenega! Zaplenjeni uvodnik je bil prav nedolžen in se je tikal slovenskega posojilništva. Da takih konfiskacij ne bomo vtaknili mirno v žep, je samoobsebi razumljivo! Nov ravnatelj na celovškem učiteljišču. Naučni minister je imenoval za ravnatelja na celovškem učiteljišču profesorja na drž. realki v Ljubljani, g. Karla Schrautzerja. Kandidat nemškega »Volksrata« je bil pro- fesor Ebemhòcht na realki v Celovcu. Čeravno je bil predlagan kot prvi v terno, je propadel, ker je šel »los von Rom« in ker ne zna slovensko. Romarski vlak na Sv. Višarje na an- geljsko nedeljo je sijajno uspel. Udeležilo se je romanja 500 slovenskih Ižen in deklet, in sicer so bile skoro vse župnije Podjune zastopane. Slovenska trobojnica in avstrijski orel sta vihrala iz vlaka in sta naznanjala, da se tu vozijo Slovenke, ki imajo geslo: Vse za vero, dom, cesarja! Po celem vlaku je bilo najboljše razpoloženje in povsod se je culo petje, saj slovensko dekle brez slovenske pesmi sploh biti ne more. •— Vladal je najboljši red in pohvaliti moramo posebno južno in državno železnico. Imeli smo zadostno število lepih vagonov na razpolago. Iz Žabnic smo odšli vsi v slovenskih znakih ob 3. uri in smo dospeli na Sv. Višarje ob 6. uri. Č. o. Ladislav Jeglič nas je krepko in ljubeznjivo pozdravil in ko smo se pomikali v cerkev ter prepevali večno-lepe lavretanske litanije, so nam solze veselja zaigrale v očesih. Ena misel nas je prevzela: Mati celega sveta bo zdaj gledala in blagoslavljala slovensko koroško žen-stvo! — Č. g. dr. Lénard je imel pridigo ob pol 8. uri v natlačeni cerkvi. Noč je bila krasna in topla, zato so romance ali v cerkvi ali pod milim nebom prenočile. Drugi dan so sprejele vse svete zakramente. Najiskrenejšo zahvalo moramo izreči Ijubeznji-vim sinovom sv. Frančiška, očetom Frančiškanom, ki so neutrudljivo in vedno ljubeznjivo opravljali svoj sveti posel. Ob 11. uri smo se poslovili, a ne za vedno. Na svidenje! smo klicali. Pri Tebi, Mati nebeška, je dobro biti! Uradni popravek. Celovčanka z dne 1. t. m. je objavila: »Kakor se nam od uradne strani poroča, ne odgovarja dejstvom poročilo »Mira«, da je med rokodelsko razstavo magistrat pospeševal vlačugarstvo z izdajo nad 100 knjižic na prostitutke«. Nam je pa znano, da je bilo »Mirovo« razkritje gotovim gospodom strašno neprijetno in da so se posvetovali, kako naj javnost prepričajo o neresnici »Mirove« vesti. Končno je Podlistek. Sin-dedič. Božična črtica. Spisal R. B. Konec. Ijala ecej ^asa po onem dogodku Pj]aa Jermanka k sodišču v trg, se je pe- ^ __ trg, kamor je tevn ^°zvana, da izpove vse o zločincu, ka-|.a so bili ujeli. Potrl a strašna n°L 1° Je PBa popolnoma (lok;a- Morala je v posteljo in je ležala šivf0’ okrevala je le polagoma, toda prej-Prestar10^ 86 ^ n^S° vrn^li> Pila ie v Zato jo je tudi peljal gospodar Tone z iznf?m,j•^er J'e iožko hodila: konja si je bil ol! S i * Pri krčmarju, ki je sleparil ljudi »glavni« cesti, kot je sam rekel. in m <+^as* iokel konj po grapavi cesti, a 1 ln sin sta se razgovarjala to in ono. 1p »Kako je zapisano na onem listku, ki Je «d sodnije?« iim Padite v trg, pred one gospode, da reste’kak°in kaj je bno « » ak° hitro so ga vjeli, malopridneža!« »Gosposka ne čaka.« »Pa kako je bil oblečen, kakor kak gospod! Ne bi verjela, da so te vrste ljudje tudi taki.« »Taki so in še hujši«, je pritrdil sin. »Slišal se§i to od ljudi, ki so bili po svetu in zato vem. Obleka je obleka in srce je srce. Če je eno lepo, ni vedno tudi drugo.« Starka je umolknila in ničesar ni rekla na te sinove besede. Začela je moliti, zato, da bi se vsi hudobni ljudje poboljšali in ne nadlegovali ljudi in ne žalili Boga. Tone pa je molčal in gledal v strugo, ki se je vila pod cesto ter tuintam zamahnil z bičem, a ne po živali in iz potrebe, ampak samo tako iz dolgega časa. Kmalu sta bila v trgu. »Kam naj zavijemi, k »Petelinčku« ali h »Grozdu«? »Kamor hočeš, kamor hočeš.« In zavil je h »Grozdu«. Drugi dan je šla Jermanka na sodnijo. Ni vedela, kam bi pogledala, kako bi se držala in govorila, ko je stala pred sodnikom, ki je bil visok resen mož z zalizci, in njegovim pisarjem, ki je na levo oko malo Škilil, ter pred drugimi, več ali manj dostojanstvenimi gospodi. Strogi sodnik je izpraševal natančno, vsako dejanje in o vseh slučajih, kot da bi imel zločinca pred seboj, v vseh hudobijah izurjenega, a ne staro ženico, ki se je tresla pred njim. > Navzoči gospodje so poslušali in pritrjevali, zdaj sodniku, zdaj ženici; pisar pa je vse zapisal, besedo za besedo; hitel je in zato še bolj škilil. »To se ne strinja«, je rekel sodnik že dvakrat s povdarkom in zopet vprašal ženico: »Črno brado, pravite, da je imel?« »Črno, lepo brado, gospod.« »Čudno!« Gospodje so se spogledali pomenljivo in pisar je še bolj poškilil v ženico. »Morda nismo na pravem potu.« Sodnik je pogledal, kdo je to izgovoril. Ko je videl, da je njegov prijatelj, kateremu ni oporekati pameti, je pozvonil slugi. »Pripeljite zločinca, celica štev. 3!« Sluga je odšel in se vrnil čez nekaj časa z zločincem. Bil je to človek pri kakih tridesetih letih, obritega obraza in ne preveč zanemarjen. Gledal je uporno izpod čela in se je branil iti s slugo. Ko je zagledal zločinec Jermanko, ki ga j ni takoj zapazila, je obrnil obraz v stran in 1 je ni več pogledal. eden izmed modrijanov predlagal, da naj ■se pošlje Celovčanki uradni popravek. Sprejelo! Končno je na stvari vseeno, je li dajal magistrat naravnost knjižice ali je na kak drug način pospeševal vlačugarstvo. Dejstvo je, da je bilo magistratu znano, da so bile naročene 104 prostitutke in da jih magistrat ni pregnal. Še več! Molčali.so o zadevi, dokler se ni približal — konec razstave. Sicer pa takim uradnim popravkom nič ne verjamemo, in če so gotovi gospodje radovedni zakaj ne, jim povemo. C. kr. deželni šolski svel avstrijske Turčije je torej poklical oziroma predlagal za tečaj v svrho izobrazbe učiteljev za kmetij-ske-nadaljevalne šole — enega samega slovenščine zmožnega učitelja, kajti vsi drugi vpoklicani učitelji iz slovenske Koroške ne znajo slovensko toliko, da bi mogli napisati en stavek v pismeni slovenščini brez kakšne oslarije. Neznanju slovenščine tudi ne od-pomore to, da je tudi na tečaj vpoklicani »strammdeutseher« nadučitelj Krainz iz Mohljič celo v tistem famoznem odboru za novo začetnico za utrakvistične šole. Jako radovedni smo, kako bodo ti čudni slovenski pismouki mrcvarili slovenščino po bodočih nadaljevalnih šolah. Ali c. kr. deželnemu šolskemu svetu avstrijske Turčije ozir. g. deželnemu šolskemu nadzorniku Bendi res niso znani oni slovenski učitelji, ki niso samo popolnoma zmožni slovenskega jezika tudi glede strokovnih izrazov za kmetijski pouk, ampak v raznih kmetijskih strokah tudi že strokovno izobraženi, in sicer z lastnim prizadevanjem in z lastnimi žrtvami brez p rote k-cije in podpor slavnih c. kr. šolskih oblasti avstrijske Turčije. Sicer pa pride tudi za paše in bege avstrijske Turčije dan plačila! Dragoceno priznanje je objavil dne 5. t. m. »Karntner Tagblatt« o «Nemškem Volks-ratu«, ko piše: »Nemški Volksrat« razvija uprav živahno reklamo za svoj novoustanovljeni »Nemški dekliški dom«, ki se bode s pričetkom letošnjega šolskega leta otvoril. Kdor »Nemški V o 1 k s r at« i n njegove cilje pozna, vé takoj kakšen namen bo imel novi » D o m «. Najjasnejše so pa povedali sami pri občinski seji, kaj hočejo! Na vprašanje, če je mestni občinski urad volje podpirati novi »Dom«, je odgovoril nacionalec Neumann: »Jaz sem za podporo. »Dom« pa ne sme postati n i k d ar ,Nonnen-z u c h t a n s t a 11’ « (semenišče za redovnice). Temu svetovalcu je ušla «krilata beseda«, ki pa odkriva vse preveč honetne namene nemškega »Volksrata«. Mi bi te novice ne zabeležili, če bi ne hodili zastopniki istega nemškega »Volksrata« v imenu istega »Volksrata« pritiskat na kljuke v knezoškofijsko palačo; če ne bi v imenu interesa katoliškega življenja moledovali za nepotrebne nemške pridige ali radi »ljubega« miru (!) protestirali proti novo nastavljenim kaplanom itd.!) Pribiti smo hoteli samo nizko hinavščino in neodkrito- * v Vsi so zapazili ravnanje zločinčevo in čudno se jim je zdelo: kaj mora to biti? Zdaj ga je pogledala tudi Jermanka. Obraz, ki ga je videla samo od strani, se ji je zdel znan, a ne obraz zločinca v božični noči. Samo obleka je bila tista. Ali, obraz? . . . Gledala ga je nepremično in misli in spomini so se vrstili v njeni duši z največjo naglostjo . . . Stopila je bliže k njemu, roke so se ji tresle in"celo telo ji je trepetalo. Tik pred njega se je nagnila in ga pogledala v obraz ... Tedaj se je vsa stresla in planila predenj . . . On jo je pogledal . . . Dvoje oči se je srečalo, dvoje bridkosti, očitanj, začudenj in vprašanj brez konca. Starki je telo vzdrhtelo in pol v joku, pol v radosti se ji je izvil iz prs vzklik: »Moj sin, Janez, ti si!« \ In objela ga je stara Jermanka, svojega sina — dediča, izgubljenega . . . On pa je stal nepremično in dve solzi sta mu kanili na sivo glavo materino, ki je ihtela in ga klicala po imenu. Navzoči so čudom gledali ta prizor, ki je škilavemu pisarju izvabil solzo. Mati in sin sta se pomirila in se gledala mirno; sinu je nekaj ostalo v prsih. »Mati, odpustite! Črv maščevanja je bil in nevoščljivosti do brata . . .« srčnost teh ljudi, katerim ni nobeno sredstvo preslabo, če se le na kak način zada udarec katoliški veri, katero sovražijo še menda bolj kot Slovence! Da bi le za merodajne predstavitelje katoliške Cerkve na Koroškem ne prišlo spoznanje prepozno, da nemški »Volksrat« ne pobija samo Slovencev, ampak tudi C e r k e v. Nacionalni petelinčki pri železnici. Med Slovenci na Koroškem so na glasu kot vročekrvni nacionalni petelinčki nemški železnicni uradniki. Vročekrvnost jih pa včasih omami do smešnosti, kakor v nedeljo, 3. t. m. Romarski vlak S. K. S. Z. na Svete Višarje je imel seboj slovensko zastavo, ki je imela izprva na celi vožnji od Sinčevasi do Žabnic mir pred nemškimi petelinčki. Šele na povratku se je v Beljaku, ko je vlak že odhajal, spomnil neki sprevodnik, da teče po njegovih žilah nemška kri, in je zahteval, da naj zastavo Odstranijo; seveda se nihče za tako kaprico ni zmenil, ampak so se ljudje užaljenemu možiceljnu iz srca smejali. Potem pa ni bilo več miru. Na Vrbi se je moral blamirati postajenačelnik, v Kriyi Vrbi so nekaj kuhali, pa niso ničesar pametnega izkuhali. V Celovcu pa je že čakal uradnik s policajem. Udeležniki so se jima smejali, policaj pa sam ni vedel, zakaj da so ga klicali, nakar mu je šele eden izmed udeležencev povedal med veseljem drugih, da je mož prišel stražit slovensko zastavo. In mož je odšel. Je bilo vsaj nekaj zabave med potom! Pustni korzo v Celovcu. Celovška razstava je končala z velikim primanjkljajem, ki ga bodo seveda skušali skrivati in bodo oficielno objavili razmeroma male številke, kateri bo pa treba toliko verjeti, kakor raznim uradnim popravkom. Tako je n. pr. župan Metnitz vedel povedati, da ima razstava 9000 K primanjkljaja, istega dne pa je rekel vitez Burger, da ima -dotedaj že 20.000 K primanjkljaja. V resnici bo primanjkljaj velikansk in ga bodo povečini morali plačati — davkoplačevalci. Da bi si nekoliko pomagali, so naznanjali razne prireditve z velikansko reklamo, ki je privabila na razstavišče res veliko število ljudi. Tako na veselico narodnih noš, ki je naredila velik fiasko. Naknadno smo izvedeli, da so se narodno zavedni udeleženci iz Žile sprli z nemškutarijo. Pa tudi opravičeno! V Celovcu so se naceljni tisti dan grozno jezili, češ da je hil »Trachtenfest« čisto »bindisch«. Zapomnite si to, Zilani! Nehvaležnost je plačilo sveta! Minulo nedeljo popoldne so pa naredili po Celovcu razstavno maškerado, ki so jo imenovali »groiier Festzug«. Po mestu se je namreč vozilo pet našemljenih voz, na katerih so bili kot pustne šeme preoblečeni ljudje. Najbolj ga'je šc pihnil »Gambrinus« (vinski bog), sedeč na visokem sodu z vinsko steklenico. Manjkalo je samo še par Stroh-bratcev z žganjem! Skupščina S, K. S. Z, se vrši v nedeljo, 17. sept., od 3. do 5. ure pop. v veliki dvorani »ljudskega doma« v Ljubljani s slede- »Sin, nismo prav delali s teboj; ti si bil najstarejši . . .« Tedaj se je oglasil sodnik: »Odvedite ga nazaj v celico!« Zločinec je stal zopet mirno in gledal na mater, ki se je začudena obrnila do sodnika. »Zakaj? To je moj sin, ki se je vrnil. Zakaj ga zapirate?« »Ropal je in se hudo pregrešil zoper postavo.« »On ropal?« Pogledala je sina, čigar pogled je pričal: res je, prišel sem s krinko na obrazu in sem te oropal. Glej mati, globoko sem padel. Odpusti! — Rekel pa ni ničesar. Sluga ga je prijel za roko in ga hotel odvesti. »Glejte, gospodje, jaz sem kriva: dala mu nisem posestva; bil je najstarejši! . . .« Zaman, sina so ji odpeljali proti vratom. »Slišite, gospodje; jaz mu odpuščam, odpustite mu tudi vi . . .« Za sinom so se zaprla vrata in gospodje so se razhajali. »Zaprite mene in njega izpustite!« Nihče je ni poslušal. Par pomilovalnih pogledov in vse je bilo tiho. Zapustili so jo in šli. Ona pa se je zgrudila na stol. čim dnevnim redom: 1. Poročila Zvez za Kranjsko, Štajersko, Goriško in Koroško. 2. Poročilo Zveze Orlov. — 3. Poročilo o »Slovenski Straži«. — 4. Organizacija: a) pevskih odsekov; b) gledaliških odsekov; c) ženskih odsekov; d) odsekov za prirodoslovne zbirke v društvih S. K. S. Z. ■— 5. Ju' goslovanska Strokovna Zveza. — 6. Slučajnosti. — Vsa društva prosimo, da blagovolijo poslati k skupščini svoje zastopnike. Skupščina bo zelo važna radi organiziranja podrobnega dela v društvih. 'Po skupščini zvečer otvoritvena predstava »Ljudskega odra«: »Divji lovec«. Iz Spodnje avstrijske Turčije. Ali v Celovcu še vlada marijoneta nemškega »Volksrata«? Menda bo treba nabirati za njega, da bo imel za »rajižo«! Darovi za Slovenski Dijaški Dom. Darovali so čč. gg.: Fr. Kolarič, Celovec 3 K. Fr. Germitsch, Celovec 2 K. — Jakob Ponikvar, Ljubljana 2 K. —- J. Šporn, Ljubljana 2 K. — Anton Kržič, Ljubljana 20 K. — Di'-J. Knific, Št. Vid nad Ljubljano 5 K. — Pe-triček, Žalec 1 K. — Mihael Bulovec, Ljubljana 5 K. — G. Porenta, Št. Vid nad Ljubljano 5 K. — M. Korvič, Ljubljana 2 K. — Ko izražamo prisrčni »Bog povrni« vsem čč. gg. darovalcem, prosimo pred vsem preč. gg. duhovniške sobrate na. Koroškem naj nam ob začetku letošnjega šolskega leta ne odrečejo svoje pomoči, ko bomo na rahlo potrkali na njihova rodoljubna srca! Na gosposveškem polju blizu knežjega prestola je po cesti dirjajoč »glavopobil« povozil vola; poškodaval ga je tako močno, da so ga morali na mestu zaklati. Koliko nesreč povzročajo ti blazno vozeči hudiči! Nujno je treba močne metle . . . Št. Rupert pri Velikovcu. ( P o ž a r.) Dne 24. avgusta t. 1. je začelo goreti pri Skrajniku v Mrzlivodi. Zavoljo velike suše je v kratkem ogenj omenjenemu posestniku uničil vse pohištvo z vso letošnjo bogato žetvijo. Sreča je bila, da je veter vlekel le na severno stran, sicer bi bila pogorela vsa vas. Posestnik Skrajnik je tem občutneje zadet, ker mu je šele leta 1903. vse pogorelo. Poslopja so bila sicer zavarovana, ne pa tudi krma. Naj pridejo marljivemu posestniku v njegovi veliki nesreči na pomoč dobrotljivi ljudje s tem, da mu podarijo stavbenega lesa ali krme ali pa vzamejo nekaj živine v oskrbo ! Olšenica pri Velikovcu. (Pogreb.) Dne 1. t. m. je tukaj umrla nagle smrti posestnica Marija Rak, po domače Magiarica, v starosti 66 let. Rajna Miglarica je bila verna in zelo dobrotljiva žena. Ob obilni udeležbi je bila na pokopališču pri Sv. Neži pokopana. Naj v miru počiva! Krčanje. (Strela) je udarila 26. avgusta popoldne med silnim neurjem pri pd. G o 1 e j u. Lepa posest z vsemi spravljenimi poljskimi pridelki vred je postala žrtev ognja. Našemu zvestemu rojaku naj-prisrčnejše sožalje! Iz Lipe nad Vrbo. (Požar in blaga src a.) Dne 29. avgusta ob desetih dopoldne Sluga, ki je vstopil, jo je peljal na hodnik, kjer jo je čakal Tone in jo začuden izpraševal, kaj je bilo. Odpeljala sta se takoj domov in Jermanka je morala v posteljo, bila je napol mrtva . . . III. Janeza so obsodili v večmesečno ječo, katero je prestal s par posti na teden in je po prestani kazni zopet izginil neznano kam. Ljudje so pripovedovali, da se je ustavil tiste dni tujec pri fari, ki je obiskal pokopališče in klečal dolgo na Jermankinem grobu, molil in prosil odpuščanja . . . Revica je bila umrla kmalu potem, ko je prišla iz trga in je še na zadnjo uro imenovala Janezovo ime. Čas pa je bežal naprej in ljudje so pozabili zločin in Jermanko in njenega sina-* * * Le tedaj so oživili zopet spomin na to, ko je nekaj let pozneje zgorelo Jermanovo posestvo, zažgano od neznane roke. '»Janez je morda,« so rekli, a vedeli niso ničesar. Bilo je tudi neverjetno: saj je bil skesan in kaj naj bi ga gnalo nanovo k maščevanju? goreti v dimniku p. d. Lampove dimnik 'la Potoku. Goreče saje, ki so letele iz Tudi na stre^°» 80 taisto kmalu užgaie. nju ptocovo posestvo je bilo kmalu v og-tutli t i ollVaino moramo omeniti, da so se ttim k°spodje, letovičarji iz Vrbe, z last-srejea^t0mobil°m pripeljali na mesto ne-Vre(1 ter so se z veliko vnemo z drugimi p0^l^ložili rešilnega dela. Predno so pa dici !SCe za;Pustili, izročil je eden teh v res-diku u/^Hitih gospodov domačemu g. žup-skee- ^ za Pogorelce; drugi pa, grofov-diovi s^anu> °d dela ves uniazan, se ni sra-j2] w med navzočimi zbirati milodarov. pov cd Je nabrano svoto v znesku 18 K 20 h 2Pi Zacemu župniku. Pa tudi v Vrbi je še žun • v ta namen ter je dne 31. avgusta na g ddi urad v Lipi zopet poslal lepo vsoto sel • ^^rano J6 tore j bilo 199 K 20 h. Ta zne-r J® v nedeljo, dne 3. t. m., gosp. župnik o *1 med hvaležne pogorelce. Dobili so: K' V- 42 K, J. g. 56 K, A. H. 20 K, A. Š. 40 K, nik ^ ^ ^ 44 20 h. Blagim dobrot- ton01^ na^ P°de v imenu pogorelcev tem po-hir jzredena najsrčnejša zahvala za pleme-n 1 mraz dejanske ljubezni do bližnjega! °g Plačaj! sta ^*ipa. (Velik požar.) Dne 29. avgu-0 °t> pol 11. uri dopoldne je izbruhnil 1,: dj iz dimnika Lampove hiše na Potoku, Vn, le vsled velike suše in pomanjkanju v. Ue kr je vc. njeno gospodarsko poslopje ter dov0 {malu zanesel na zraven stoječo Steč- ki se de ] Vo ] tajVse tri objekte, ki so last Aleša Štoca, do ^ vPePelil. Le božji previdnosti in napor-sov u nekaterih okoličanov je pripi- ^.dti uspeh, da se je posrečilo obvarovati kat 'Lumpovo gospodarsko poslopje, 2 erega se je plamen že skoraj dotikal, in Ved stoječo Klupprovb hišico. Prišle so irt tFordoč požarne hrambe iz Vrbe, Rožeka , drnčal, a vsled pomanjkanja vode niso Sesf • st°Piti v rešilno akcijo. Ker je bil po-jji diik zavarovan v primeri s škodo le za ski ° s^0t° in so mu zraven zgoreli vsi polj-ot)]> ^djdelki, krma, drva, stelja in veliko An ^Ve’ J® škoda ogromna, in beda velika, jjtdmjeum zato na usmiljena srca s poniž-na Prošnjo, da bi prišli ubogemu posestniku cja pom°ič. Kdor hitro da, dvakrat da. Milo-kj. ? sPrejme iz prijaznosti Falle Zdravko v P kateri se bodo v »Miru« izkazali. k v k*!»6 nad Vrbo. (Nevarna cer-okre da vlomilca.) Pretečeno nedeljo bji^k 4. ure popoldne sta dva vlomilca raz-(]a , v tukajšnji cerkvi nabiralnik, misleč, jdddeta Bog ve koliko našla notri. Ko sta W delu, je prišla slučajno v cerkev ja kmetica. Ko sta jo zapazila, rekel je b)»aa vlomilcev: »Wir sind arme Teufel und j)a(jVchen Geld« ter je kmetico sunil, da je jo ‘a na kolena in se močno pobila. Nato ftj], . Popihata; cerkev sta od zunaj zakle-^Pt'ln božala proti Podravljam. Kmetje in fGt.. ie> ki so ravnokar bili na kegljišču Ho-čin eve gostilne, so zasledovali bežeča zlo-iti jL.Eden vlomilcev se je na begu obrnil Cetpe v- sanrokresa ustrelil proti preganjal-V]0'.' idi se povsem, da sta prav nevarna da&p .Ca cerkvenih nabiralnikov. Eden je v do yCi Pastil v cerkvi svojo palico v zame-rav a aajdene vinarje. Kakor slišimo, je kvi ® taisti dan bilo vlomljeno tudi v cer-Y»in• ^rbi. Torej pozor pred takimi obisko-\daših cerkva! prjg, Lve. (Za pogorelce) v Ukvah je Vi(|u° P° g. Jož. S v a t o n u , župniku v Št. dtu Podjuni 10 vreč ržene moke; Bog ki SQla®aj njegov trud in vsem darovalcem, Pri2a , ako naglo priskočili na pomoč hudo (larov d.Pdi sorojakom. V ta namen je tudi kr0riai g. J. Kopač, svečar v Gorici, 30 kvg^j’ Priporoča se vsem slovenskim cer-Predstojništvom pri nakupu sveč. d a.) j ‘lak. (Nesreča in smrt r o j a -dez p va 1863.'porodil se je v Velikovcu Jajc Čevh^er- tP° kratki ljudski šoli izučil se Postaveai>stva- Ker ie hi! zdrav in čvrste «lužil s’ sPrejet je bil med vojake ter je do-d'l, gto^Pia leta v Sarajevu. Ko se je povr-°U Pd je z drugimi tovariši k železnici, |°t kot delavec. Pozneje bil je dolgo r .Gdao 0v°Onik na progi Beljak—Ponteba. f1^0 te^6 i® zavedal svojega maternega je-.'dlj s, «e ni sramoval klicati na postajah a hi j|P'1>ska imena. Obžaloval je pa tudi, dateci pel priložnosti izpopolniti se v mili ^vvlascini. Pred štiri leti skočil je nje-Sr®Č0> y ^z tira ter ga je vlekel seboj v ne-®s pretresen in zrahljan životaril je dalje v začasnem pokoju ter skrbel za ljubo ozdravljenje zlasti v tolažbo in prid številne družine. Ali 11. avgusta t. L podlegel je groznim bolečinam na planini Volanik pri Beljaku, na letovišču. Vsled srčne kapi zaspal je mirno v Gospodu, ločen od svojcev in od celega sveta. Bog mu bodi milost iv ! V pobožni spomin ga priporoča zapuščena družina. Ali in kako jo preskrbi zdaj ravnateljstvo c. kr. državne železnice, se še nič ne ve, četudi so znane postave. Šmihel pri Pliberku, (Zlata p o r o -k a.) Na god sv. Roka smo imeli zlato poroko, katero so obhajali Pongračevi starejši v Dolinčicah. Cerkveni obred je izvršil njun sin č. g. dr. Gregor R o ž m a n. jPri Šercerju smo se potem nekoliko okrepčali, pri čemur so- nas zabavali šmihelski tamburaši in pevci, ki so se nabrali iz povabljenih gostov. Prav »fletno« in po domače smo se imeli. Seve ni smelo manjkati običajnega kontra-kontrofiranja. Unuk zlatoporočencev je prinesel iz pliberškega mosva »obskurno kamro« in — začeli so se delati »prijazni« obrazi. Ker je g. Janko kot bližnji sorodnik zlatoporočencev tudi sam hotel biti na kontra-fiji, zato je bil izbran izvrševalnim organom pri kontrofiranju gostilničar sam — seve v tej stroki še katehumen ali novinec. Pokazal je pa, da zna še več šteti kakor samo do »tri«. Ker je g. gostilničar pri »kontrofiranju« delal sam »prijazen« obraz, smo> se skušali drugi še bolj prijazne delati, vsled česar se je menda iz prijaznosti pokvarilo nekaj plošč. Slednjič se je pa tudi ta špas srečno končal. Zlatoporočence pa naj mili Bog ohrani še obilo let v zdravju in milosti! Kazaze pri Dobrlivasi. (Nevarnost p ozara) smo imeli pri nas v nedeljo, dne 27. avgusta. Popoldne ravno med blagoslovom se začuje pred cerkvijo klic: »Gori! Gori!« Vse drvi, ko se božja služba hitro prekine, na kraj požara. Pri pd. Čaperniku se je vnela slama pod skednjem. Če ne bi bili vrli možje in fantje hitro na mestu in ne bi bili zvalili gorečih otepov doli po hribu in tako vzeli ognju hrane, hi bila zgorela cela hiša in lahko tudi še precejšen del vasi. In vzrok? Najbrž neki mož, ki je ležal ne več trezen zaradi premnogo zaužitega alkohola na slami in prižigavši si pipo vrgel še tlečo užigalico na suho slamo, ki se je zavoJjotega vnela. Našla se je namreč tam cela škatljica užigalic in ljudje so videli moža tam ležati in potem oditi. — Možje in mladeniči, hoj alkoholu, po domače žganje imenovanemu, proč od njega, ker napravlja povsod le nesrečo! Podravlje. Nov prerok je vstal v osebi Zebra, ki se usti po gostilnah, da bo za to skrbel, da bodo Slovenci z vsemi štirimi zleteli pri prihodnjih občinskih volitvah v Vernbergu iz občinskega odbora. Slovenci, skrbite za to, da se ne uresničijo prerokovanja tega preroka iz nemškutarskega testamenta. Šmahjeta nad Pliberkom. (Učitelja D e r b u c h a) hvale v nemškonacionalnih listih ni kraja ne konca. Za nemškonacio-nalnim »Freie Stimmen« je pricapljal seveda nič manj nemškonacionalni »Grazer Tag-biatt«, ki pravi o učitelju Derbuchu, d a dela na tihem kot prosvetitelj v n em š k o n a r o d n e m smislu. Treba bode torej temu ptičku precej natanko gledati na prste in to tembolj, ker se je menda že začel prilizovati šmarješkim kmetom kakor volk v ovčji koži. Enkrat za vselej bodi gospodu učitelju povedano, da med nami ni tal za nemškoliberalno agitacijo, naj »Siid-marka« in »Šulferajn« še tako mastno pitata gotove ljudi! Pošteni slovenski kmietje smo in kot taki hočemo ostati zvesti svoji veri, svojemu rodu, svojemu cesarju in veliki, neodvisni Avstriji. Odločno se bomo postavili proti ljudem, ki hočejo med nami delati za grdo nemčurstvo, ki hlapčuje oni stranki, katere zadnji cilj je: Avstrijo razbiti in njene cvetoče dežele spraviti pod pruske pikelhavbe. Proč z ljudmi, ki delajo za veleizdajalsko gibanje! Živela neodvisna velika Avstrija! Prevalje. (Učitelj P r e g 1 a v ), ki je po izpovedbi njegovih sošolcev na učiteljišču v nemščini bil tako slab, da mu je celo parkrat izpodrsnilo in je dobil v od njega sedaj tako ljubljeni nemščini takrat lepo 'številčico »5«, hoče nositi v našem poštenem slovenskem kraju veliki nemškonacionalni zvonec. Poleg tega seveda tudi pridno zabavlja čez »farje« ter hoče bržkone s tem, nemčurskega učitelja jako vrednim dejanjem izkazati spoštovanje do onega stanu, kateremu so pripadali tudi oni, katerim se ima »gospod učitelj Preglav« prav za prav zahvaliti, da je danes »gospod učitelj« in ne mesarski pomočnik. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je g. u č i t e 1 j P r e g 1 a v najel šolarje, da so nosili po Prevaljah laž njive Šumijeve plakate, v katerih je ta enakovredni bratec »gospoda učitelja« Pregiava na prav nesramen način zmerjal koroške Slovence in med njimi delujoče slovenske koroške rodoljube. To ne samo protivzgojno, ampak tudi ne postavno izrabljanje otrok od strani g. »učitelja« Pregiava niso obsojali samo slovenski starisi, temveč je tudi marsikateri prevaljski Nemec majal z glavo radi počenjanja tega čudnega ljudskega — »vzgojitelja«. Ako bi kaj takega zakrivil slovenski učitelj, bi ga nemčurji takoj naznanili okrajnemu šolskemu svetu in ta bi mu s sicer pri njem nenavadno naglostjo obesil na vrat — strogo disciplinarno preiskavo, iz katere bi gotovo ne izšel — nekaznovan. Toda ker je g. »učitelj« Preglav zagrizen nemčur, ni samo ostal nekaznovan, ampak c. kr. deželni šolski svet ga je za pridno delovanje za Šumija še pohvalil s tem, da ga je poslal na deželne stroške na Dunaj v tečaj za rokodelski pouk. Res čudne stvari se dogajajo na Koroškem in prav imamo, ako imenujemo Koroško — avstrijsko Turčijo. Dcbrlavas. ( O b č i n s k e . v o 1 i t v e) se vršijo pri nas v četrtek, dne 14. t. m., in sicer voli najprej tretji razred od pol 9. do pol 11., drugi od pol 2. do 3., prvi od pol 4. do 4. ure. Imenik izkazuje 23 v prvem, 83 v drugem in črez 400 volivcev v tretjem razredu. Slo-venci-volivci, volite može slovenskega in krščanskega prepričanja, može, ki bodo iz ljubezni do kmeta delali za blagor kmeta, ne pa v občinskem odboru gledali na svoje osebne koristi! Spodnji Dravberg. Slovenska priloga nemških Gospodarskih poročil za Koroško naznanja v številki z dne 1. septembra 1911, da so prignali na semenj v Traberk 600 volov in tercov. Ne vemo1, kdo so tisti »terci«, tudi videli jih nismo na sejmu. V Labudski dolini imajo Nemci in sosednji Slovenci dosti »tercov« — tako pravijo’ namreč juncem — pri nas so pa »terci« slaboumni ljudje, teh pa ne gonijo na sejme na prodaj. Mogoče kje drugje. To si naj zapomni g. urednik Poznik! Djekše. ( H e i n o v a očetovska skr b.) Znani dopisnik »Klagenfurter Zeitung« je poročal svoj čas, da na dješkem pokopališču človeške kosti kar tako ležijo okrog, da jih glodajO' psi. Deželni predsednik ni imel nujnejšega opravka, nego da je dal zadevo preiskati po okrajnem glavarstvu. Tedaj se je uradno dognalo, da je dopisnik »Klagenfurter Zeitung« lažnik in obrekovalec, toda Hein, ki mu je dopisnik znan, ga je pustil nekaznovanega, čeravno je v Heinovi moči kaznovati ga. Pa saj se poznamo! Hein išče madežev, četudi jih ponavadi ne najde, le pri — slovenskih duhovnikih. — »Freie Stimmen« so z dne 21. avgusta zopet objavile dopis, tičoč se cerkvene slovesnosti povodom cesarjevega rojstnega dne. Dopis vé poročati, da je z zvonika visela velika slovenska zastava in na nasprotni strani vzadaj komaj en meter dolga cesarska zastava. S tem se je hotelo gospoda župnika očrniti ko nepatriota. Svet, začudi se in strmi! Hein je zopet začutil potrebo potolažiti svojo radovednost in je dal zadevo preiskati po — orožnikih, ki so zastavo — zmerili in končno našli, da ni dolga en meter, ampak tri in pol metra. Svoj čas je bila dolga celih pet metrov, kakor slovenska zastava, ker pa se je bila ob koncu raztrgala, so jo morali za toliko odrezati. Poudarjati je treba še, da je zastava imela častno mesto na zvoniku, spredaj na desni strani zvonika. Zadeva je sicer naravnost smešna. Kaj Heina brigajo, kako dolge zastave da razobešajo patriotični Slovenci na cesarjev rojstni dan! Naj bi se raje pobrigal za škandal, da nemški nacionalci, tudi taki, ki so v državnih službah, na cesarjev rojstni dan sploh ne razobešajo zastav ali pa povečini samo frankfurtarice. Toda za take reči so gospod deželni predsednik slepi! Naj bi raje povohal pred nosom v Celovcu frankfurtarice, ki žalijo patriotični čut Slovencev, ki prihajamo v Celovec, z javnih šolskih poslopij! Tu hi naj deželni predsednik Hein posegel vmes, ker mu zapoveduje postava, da z nobenega šolskega poslopja ne sme biti razobešena druga zastava kakor cesarska! Mož postaja pa menda že senilen, da iz samega sovraštva stika tam, kjer ga nima nič srbeti. Vsaj dosedaj ima Hein pri cerkvenih slovenostih zaenkrat samo pravico — molčati! Najmanj povoda za, kako vmešavanje pa ima na Djekšah, kjer se v cerkvi cesarske slovesnosti opravljajo tako slovesno, kakor ne lahko kje drugod. — Kar sicer dopis v »Freie Stimmen« trdi, je tudi zlagano. Res tudi ni, da bi se bili leto-vičarji izjavili, da ne bodo več prišli na Djekše, ker so vendar že dan poprej — odšli, razu n znane ek scentrične gospe Hòf-ferer, isoproge distriktnega zdravnika v Velikovcu; ta, germanka, pa se je že lani usajala, ker so v slovenski župniji in v cerkvi s slovensko službo, božjo slovenski pevci — peli cesarsko pesem slovensko. To je seveda tudi letos slov. zastava bodla. Tej dami, ki se odlikuje po čisto posebni oliki, bi bilo, treba najprej puščati in šele potem bi se moglo ž njo o slovenskih zadevah pametno govoriti. Za njo se pač ne bomo jokali, če je ne bo več v Djekše! — S takimi oslarijami in zlobnimi lažmi torej polni Heinov varovanec predale praznih nemških listov in bo v zahvalo za to dobil od Heina še pohvalo. Paša je vreden svojega pašalika! Guštanj. (Kaj je društvd »Siid-mark«?) Kakor je znano, so naši Nemci in posilin enači ustanovili podružnico društva »Sudmark«. Kaj pa je »Siidmark«? To društvo ima namen ponemčevati Slovence, je torej nemškonacionalno bojno društvo Podpira nemške obrtnike, tako je baje dobil kotel j ski mizar Jamšek neko, vsoto, v ta, namen, da je delal zgago v kotel j ski občini in da bo ostal zmiraj kuhan in pečen Nemec! To društvo pa nakupuje tudi slovenska posestva, V Št. liju na Štajerskem je pokupilo mnogo posestev, poklicalo nemške družine iz raj ha tja in jih naselilo na slovenskih posestvih. A ti ljudje, ki so prišli, niso naše vere, ampak so Lutriš vere. In tako, bo dobil Št, lij kmalu tudi lutriš cerkev. Vidite, to je tisto društvo, za katero so naši Nemci napravili letno veselico ali kakor pravijo »Sommerfest«. Kar je nas poštenih Slovencev in kar je v guštanj ski fari poštenih kristjanov, ti torej' ne morejo, in ne smejo biti člani tega društva. Gledali bomo pa, da se prihodnjič enkrat z o d b o r n i k i društva pomenimo, da se bomo bolj spoznali. Proti takim ljudem, ki so odborniki »Siid-marke« in ki podpirajo-društvo, se bomo borili z vsemi močmi. Dobro je, da spoznamo, kdo je naš sovražnik! Velikovec. (Za « S u d m a r k o «) je od čistega dobička darovala lani tukajšnja nemška »Sparkasse«. Dovolila je namreč 50 K za »Volksbiicherei an der Biirger-schule« (ljudsko knjižnico na meščanski šoli). Kako znajo javnost farbati! Na meščanski šoli je napis: »Sudmarkische Volks-biicherei«; v svojem letnem poročilu je pa tukajšnja nemška hranilnica izpustila besedo »sudmarkisch«. Značilno! Velikovec. (N a ,š i otroci.) Že pogostokrat se je kritikovalo neuljudno in neolikano obnašanje tukajšnjih šolskih otrok, zlasti na meščanski šoli (ali pravilno ponemčevalnici). Naši nemškutarski učitelji se pač na vse pretege potijo, da iz Slovencev naredijo nemškutarske fanatike. Da bi pa otrokom poleg mnogega nepotrebnega učenja vcepili v srce tudi pravo vzgojo, kar zahteva tudi postava, so menda že davno pozabili. Najbolj se odlikujejo šolarji, pa tudi šolarice, na naši meščanski šoli, tako da so se že celo Ijudskošolski učitelji pismeno morali pritoževati zoper neotesano obnašanje učencev na tej nepotrebni ponemčevalnici. Pametni stariši, tudi nemški, neradi izročajo svoje otroke tej prisil j evalnici (Pflichtscihule), ker bi sicer itak ne mogla obstati, kljub temu, da mora največ kmečko ljudstvo za njo plačevati vsako leto okroglo 30.(100 kron. Učenci in učenke iz velikovških šol se navadno odlikujejo s tem, da ne znajo pozdravljati. V prvi vrsti seveda ne poznajo, ko izstopijo iz šole, več svojih katehetov; pa tudi posvetnim učiteljem se to godi. Sicer pa je to Velikovčanom z malimi izjemami sploh že prirojeno, da pozdravljajo nekako prisiljeno, če sploh sicer v tem oziru storijo svojo dolžnost. Ravnatelj meščanske šole sam se je izrazil pri neki priliki o meščanskih šolarjih: »So malo robati . . .« Kako drugače pa se obnašajo otroci iz slovenske šole v Št. Rupertu! Z neko dostojno, prikupljivo in neprisiljeno prijaznostjo te pozdravljajo. Pri teh se pač takoj opazi prava krščanska in slovenska vzgoja. Slovenski stariši, ako hočete imeti dobro vzgojene otroke, ki bodo vaš ponos, pošljite jih v šentrupertsko šolo! Društveno gibanje. Koroške Marijine družbe imajo v nedeljo, na praznik Marijinega imena skupen shod: Ob 10. uri je v Podgorji v Rožu pridiga in slovesna sveta maša, potem odhod v Št, Jakob v Rožu, kjer je ob 2. uri blagoslov s petimi litanijami, nato pa v Narodnem domu zb or o vanj e. Pridite, ki se zanimate za Marijine družbe! Podravlje. V nedeljo, dne 17. t. m. ob priliki zborovanja podružnice »Slovenske straže« pri Mariji na Žili pri Vošperniku v Podravljah priredi izobraževalno društvo »Sloga« veselico. Na sporedu so dve igri: »Šalca kofeta« in »Prepir med sosedi«. Začetek ob pol 4. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. Izobraževalnim društvom! Slov. kršč. soc. zveza za Koroško je založila Jurčičeve spise (7 knjig). Čudimo> se, da so jih dosedaj izobraževalna, društva še malo naročila. Opozarjamo torej vse društvene knjižničarje, naj se takoj poslužijo te priložnosti in jih naročajo. Knjige se ne prodajajo, vendar se prosi za 5 K odškodnine. S. K. S. Z., Celovec, Pavličeve ulice 7. škocijan pri Podjuni. Slavnost petletnice društvenega obstanka in poslovitev vojaških novincev - društvenikov se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. Obsežen in zanimiv spored prihodnjič. Vse domače in sosednje prijatelje društva kakor počitničarje hoče ta dan vrlo razveseliti odbor »škocijanskega bralnega društva«. Izpita za veroučitelje za Srednje šole so se udeležili sledeči gospodje: Anton Niggas, katehet v Celovcu; G vi don ZernattO', katehet v Špitalu; Jožef Sanegger, katehet v Beljaku; dr. Jurij Jager, vodja nemškega katoliškega dijaškega doma v Celovcu; Franc Kogler, kaplan v Šmartnu pri Beljaku in Jožef Watzinger, katehet v Trgu. Izpit so prestali vsi. Odstopila sta od izpita gg. Karl Mayrhofer, katehet v Beljaku in Robert Krappinger, župnik v Waitschach. Cerkvene vesti. Prezentirani so sledeči gg. župniki: Peter Kugler v Greifenburgu na mestno župnijo Volšperg; J.Silhavy v Steuerbergu na župnijo Sirnitz; Karol Hraba v Djekšah na župnijo Šmarjeta v Rožu; Ivan Sekol na župnijo Vogrče. Prestavljeni so: Gosp. kaplan Valentin Mòrti v Sveče; g. Joso Rudi iz Sveč v Dvor; g. Florijan Joham iz Št. Vida ob Glini v Greifenburg. Novo nastavljeni so: O. Pij Žankar iz frančiškanskega reda kot provizor v Žab-nice; o. Adolf Čadež je prestavljen v Kostanjevico pri Gorici; g. Salez Vodošek iz istega reda kot provizor v Ovčjivesi; g. J. Wog-ner, poprej dominikanec v Gradcu, kot mestni kaplan v Št. Vid ob Glini; g. J. Klò-cker, duhoven v Ameriki, kot provizor v Kaning; g. Peter Schnepp iz solnograške nadškofije v Št. Gandolf. Razpisane so župnije: Greifenburg do 6. oktobra t. 1. (patron presv. knezoškof), Djekše do 6. oktobra t. 1. inkorporirana kol. kapiteljnu v Velikovcu), K o t ma r a-ves do 13. oktobra t. 1. (patron verski zaklad) ; K r a s s n i t z v Motniški dolini do 10. oktobra t. 1. (patron knezoškof). Raznoterosti. Ob koncu svojega življenja priznal umor. V kaznilnici v Karlau v Gradcu je že dolgo vrsto let zaprt Sebastijan Besser, ki je bil svoj čas zaradi ropa in drugih zločinov od deželnega sodišča v Celovcu obsojen na dosmrtno težko ječo. Mož se je v zaporu postaral in morda ne bo več dolgo živel. Kaznjenec spoznava svoj zločin in se r brez dvoma kesal svojih hudodelstev. Pi’e“ nekaj dnevi je priznal, da je pred približn0 36 leti na koroški meji, nedaleč od Zeh' wega z nekim drugim umoril nekega čloV; ka. Zaradi pozabljivosti vsled starosti u1 mogel več povedati natanko, kdaj in kje »e je to zgodilo. Spominja se še samo, da jjj leta 1873 ali 1874 z nekim tovarišem prosu pozno na večer pri nekem kmetu za preii°' čišče, pa ga ni dobil. Jezna sta se nato odstranila, Na potu sta se domenila, da se Pineta h kmetu in mu zapustita pošten sp°' min. Oba sta se vrnila in sta kmeta umorila in oropala. Kako je bilo ime njegovem^ tovarišu se Besser ne more več spominjati pač pa ve, da so se vršile vsled tiste# umora natančne preiskave in da je bil° vsled umora mnogo ljudi v preiskavi in za' poru. Policijski pes izsledil tata. Vedno boli se množijo slučaji, da za policijo, dresiran1 psi izsledijo zločince. Dne 30. avgusta se j1' n. pr. odlikoval službeni policijski pe: »princ« v okraju Turnav na Češkem. V vad Bohlin je proti trem zjutraj dospel neki vlomilce skozi hlevska vrata v stanovanje za' konskih Stransky, ki sta bila na glasu kot bogata. Tat je vzdignil mizno ploščo z menico vred, kjer je bilo gotovine in lepotičk v vrednosti 500 K. Tat je odnesel mizno ploščo na kakih 300 korakov oddaljeni gozdF rob, kjer .so ga pa zmotili in pregnali od posestnice na pomoč poklicani sosedje. Pes je povohal miznico in ustavil najprej eno- žensko na polju. Izkazalo se je pa, daje dotic' na ženska pomagala nesti miznico nazaj ^ hišo. Pes jo je nato s prostora, kjer je le_žn-la miznica, udrl čez, travnike in gozdove ^ hiši brusača Hlubučka v tri četrt ure oddaljeni vasi Klokoš. Tam je pes ustavil sture j šega Hlubučkovega sina Jožefa, ki je Pa tajil, da bi isto noč šel od doma, Konečno je priznal, da je hodil isto pot kakor pei&> tajil pa je tatvino. Tatvino pa so mu dokazali; našli so cev od njegove pipe, ki je le' žala v bližini, kjer je pustil miznico. Dvajset let po nedolžnem zaprt. Iz Pitts-burga, Pa., poročajo: Oger Andrej Toth, k1 je bil po dvajsetletnem zaporu izpuščen i2 državne kaznilnice, kjer bi moral sedeti Za čas svojega življenja za hudodelstvo, katerega pa ni storil, dobil je pokojnino od milijonarja Andreja Carnegie po 40 dolar jeV na mesec. Toth je bil obsojen soudeležb6 umora nekega stražnika v Carnegievih Je' klarnah v Braddocku, Pa., vendar je eden od pravih zločincev, ki je potem šel na Ogrsko, priznal na smrtni postelji, da j6 Toth nedolžen, da ni bil v nikakšnl zvezi 2 umorom in na podlagi tega je bila Totha po dvajsetletni ječi zopet dana prostost. Andrej Carnegie je odredil, da se mu izplača dosmrtno po 40 dolarjev mesečno. Toth b° odšel na Ogrsko, da se zopet združita z ženo, katere ni videl, odkar so ga zaprli. Nekaj o ruski narodni himni. Nedavno se je po slovenskem časopisju razpravljal0’ je-li slovenska narodna himna »Naprej zastava Slave« izvirna kompozicija, ali P°' snetek po neki gorenjski narodni pesih1-Podoben prepir imajo sedaj na Ruskem-Nek glasbeni zgodovinar je namreč izjavil» v »Revue Historique«,, da je ruska,nacionalna himna »Bože cara hrani« navaden pla' gijat. Himno je komponiral za vlade carja Nikolaja I. nek amaterni glasbenik, po imenu Lvov, ki je zapustil razun tega še neka! glasovirskih skladb, ki pa so v splošn6111 brez posebnega glasbenega pomena. Melodija ruske himne je baje popolnoma posnel) po nekem starem holandskem koralu, k1 se prepeva ob velikonočnih praznikih Iia Nizozemskem. Lvov je menda ta, na Rm' kem neznani koral enostavno prepisal. I’!) satelj članka »Revue Historique« je objaG tudi holandski koral, ki se popolnoma nj6' zna z rusko himno. To odkritje je seved^ vzbudilo na Ruskem mnogo vznemirjeni in v časopisih se vrše obširne poleinikL) Branilci Lvova trdijo, da je holandski ral plagijat in je na doslej neznan nacl1. prišel z Ruskega na Nizozemsko. Glasbe11^ kritik lista »Novoje Vremja« je pisal 2^ natančnejše podatke nekemu prijatelju m Holandskem ter je dobil odgovor, da je ral šele nekaj let znan na Holandske11 » drugi kritiki pa trdijo nasprotno. Sp01 vprašanje bo torej ostalo še nekaj časa rešeno. Recepti za kuhanje vzbujajo pri gospodinjah ^dtiQ dosti zanimanja, zlasti pa, ako se tičejo jedi, r r? dajo lahko zaradi svoje lahke prebave in velike jdnosti tudi bolnikom in rekonvalescentom. Ku-izk "a ?3ro^ura za u f e k e“ vsebuje 107 takih prein a?eri^ originalnih kuharskih receptov za bolne zdrave in se dobiva v prodajalnah tega preparata zastonj. 185 Od hlapca do milijonarja. John W. Ga-es iz Čikage, ravnatelj mnogih železniških ( ružb in organizator jeklenega trusta, ki je Uittrl v Parizu, je pričel svoj kapitalistični Pohoti s praznimi žepi. Rojen je bil 1. 1855 ^ Oupage County ter je služil spočetka pri ^ttietu kot hlapec, pozneje pa je dobil služ-0° v neki železninarski trgovini. Od tu je Pošel v neko drugo trgovino z železnino in ooz nekaj let je odprl že lastno prodajalno. Meseca marca leta 1900 je bil predsednik attteriške družbe za jeklo in žice, enega naj-^ečjih trustov z akcijskim kapitalom 18 ml-hjonov dolarjev. Nenadoma brez kake napovedi je Gates odredil, da se ustavijo vsi °ht’ati v jeklenih tovarnah in 4000 delavcev bilo naenkrat brez dela. Na vprašanje je odgovoril: »Naša družba dela, ne da bi ji Pilo treba dajati pojasnil. Zapira in odpira *v°je tovarne, kadar se nam zdi primerno.« Rdi se, da je bil Gates za en ali dva mili-J°ba bogatejši, ko so jeklene tovarne zopet PGčele delati, kot pa v času, ko so jih za-Pdi. Gates je bil udeležen tudi pri številnih železnicah in industrijskih podjetjih. Kot drasten igralec pa je nekoč presenetil na Pekem zborovanju metodiste, ko je pozival Pdadino, naj ne igra, niti ne sklepa stav, Piti ne špekulira. Nekoč je Gates v brzo-daku med Čikago in New Yorkom priigral oPO.000 K. Pred izvolitvijo Mac Kinleya za Predsednika je stavil, da bodo akcije paci-hške železnice poskočile za dvojno vsoto. . Pley je bil izvoljen, akcije so poskočile še VlŠje in Gates je dobil skoro 15 milijonov. . Osamosvojitev ruskega kme a. Na pod-:agi carskega ukaza z dne 9. novembra 1906 ib Zakona z dne 10. julija 1910 se je na Ru- 'skein začel razpuščati »Mir«, t. j. skupna Posest zemlje ruskih kmečkih občin, in na-Ptesto' tega uvajati za kmete osebno last žemlje in posestva. Ako se pomisli, da ima Rusija 100 milijonov kmečkega prebivalstva, ki je dosedaj skoro brezpravno in brez kulture životarilo in bilo brez pomena v kulturnem in političnem življenju, ako se Pomisli, da se z navedeno agrarno reformo ,a ogromna kmečka masa preustvari v krepak in zaveden kmečki stan, ki si bo utrl Pot tudi do kulturnih virov, potem se nam ahpre perspektiva velike ruske bodočnosti. Goveda stvar ne bo šla tako hitro naprej, na ?b mah se tako dalekosežni preobrat ne da '^vršiti, na milijone slabičev in nesposob-Pežev bo tudi zapadlo proletarijatu — toda Vebdar, kar bo ostalo, to bo trdno in ne-Romljivo, to bo temelj, na katerem bo šele parilo stala Rusija — le tedaj seveda in do-lej, dokler bo njena postavodaja smotreno 'pl°vala za dkrepitev kmečkega stanu. — tekom treli let se je razdelilo med kmete že jtPecej zemlje, na tisoče skupnih kmečkih ’Pein se je razdražilo, kmetje so se razšli a svoja zemljišča in si tam postavili do-PPve. Na prejšnjem selišču je osamljena , stala le šnopsarija. Ruskih notranjih zmed 0 konec, kakor hitro bo ruski kmet samo-, v°j zaveden gospodar na svoji zemlji. Ta-0 sodijo poznavalci Rusije. Za kratek čas. Nabira J. M. Med seboj. Ro enem letu se srečata zopet dva kla- sn ,>>^°> Prijatelj, kako pa to, da si tak go-P°d postal — v svili in cilindru?« ij »Pred par meseci sem otvoril v Bero-hu bogato banko.« »Beži, beži! S kom, kaj in s čim?« »kam s pilo in vitrihom.« Prašek za bolhe. kiiv, ^tlada gospodinja pride v prodajalnico uPovat praška za bolhe. ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla j voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. I Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. uj "...—.i———mTTTWJMJ—«mi«——■ Prodajalec vpraša: »Za deset ali za dvajset?« Mlada gospodinja: »Ne vem koliko jih je, saj jih ne morem sesjeti.« Ni si vedel drugače pomagati. Neki stotnik je dobil novega purša, ki pa je bil jako neukreten. Kavo, ki jo je moral nositi stotniku vsak dan iz kavarne, je zmirom napol zlil. Stotnik je vpil, da je bilo joj. Naenkrat pa prinese purš kavo v salci nerazlito. Zadovoljno ga pohvali stotnik in reče še: »Kako si pa danes naredil, da si lepo prinesel vso kavo?« »Ja, veste, gospod stotnik,« pove prav po otročje purš Jaka, »ko so mi dali v kavarni kavo, sem jo takoj polovico srknil v svoja usta in zunaj pred Vašimi durmi sem jo zopet nazaj pljunil v šalco.« Slabo priznanje. Oče (ki je svojemu slabo nadarjenemu