■L'si Edini slovcnsk^ dcevnik v ZJedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzcmši nedelj in praznikov. GLAS NARODA r List slovenskih delavcev v Ameriki. Theoniy^ Slove«? daily* in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. — ■ 1 HIT PISARNE: 4*87 OOITUAJTDT. Bam Matter, lutmb« KL IMS, aft the Peel Ofiee al *ew Tort. V. T„ amder the Aeft el Oongreee of Ma rek S, 1871 TELEFON PISARNE: 4887 CORTLAXML NO. 291. — ŠTEV. 291. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 12, 1908. — SOBOTA, 12. GRUDNA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVI Predsednik Roosevelt preti s sodiščem. NEK NEWYO RŠKI ČASOPIS JE POROČAL, DA SE JE PRI IZDAJI BONDOV GOLJUFALO. Pri tem fio imeli baje višji vladini uradniki lepe dobičke. PRED KAZENSKO SODIŠČE. Bogata žena je V New Yorku .*e zatrjuje, da je talk, zvezi ni pravnik dobil od predsednika Roosevelta vprašanje, zamo-re li ▼ predsednikovem imenu nastopiti kazenskim potom proti nekemu newyorSkemu velikemu dnevniku kteri je nedavno poročal, da je mnogo najvišjih uradnikov naše republike dobilo lepe denarje od bondov, ko je je izdala vlada v svrho gradnje panamskega prekopa. Vlada je izdala za $40.000.00» bondov in omenje-mi list je trdil, da je tudi baje predsednik Roosevelt dobil lepo svoto de-marja. Roosevelt je sklenil, da bode na vsak način pričel kazensko postopati proti omenjenem časopisu, da tako čuva dostojanstvo zvezinih višjih ■radnikov, to tem bolj, ker je jasno, da se kaj tacega, kakor očita omenje-ai list uradnikom, nikdar ni 7.2?odilo. Novi predsednik in revizija tarifa. NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK BODE SKLICAL POSEBNO ZASEDANJE KONGRESA. On je prepričan, da bode kongres skrbel za pošteno revizijo. IZJAVA. -o- Washington. 11. dee. Novoizvoljeni predsednik William II. Taft. je včeraj izraz'1 nado. da bode zastopniška zbornica potem, ko jo po svojej inau-guraciji okliče k posebnem zasedanju, na pošten in temeljit način izvršila revizijo tarifa. Včeraj je o tem govoril s zborniškim predsednikom Cannonont i na zgoraj omenjeni način se je izrazil tudi proti raznim članom zastopniške zbornice. zla-ti pa proti onim. ki so člani odseka za pota in sredstva. O revizij: tarifa se ni posvetoval d (i seda j - - >la;ii s ata. kajti odkar se mudi v Wa»hingtonu, je imel vedno v-e polno opraviti, tako. da še ni imel časa obiskati nijednega senatorja. V < -talem je pa Taft prepričan. da bode senat novi tarif potrdil, kak« r hitro se to zgodi v znstopniš-kej zlmrniei. Vse to se strinja že s prejšnjimi izjavami novega predsednika. ki je večkrat izjavil, da bode skrbel za to da se izvrši poštena revizija tarifa. Glede predsedniškega merta v za-stopniškej zbornici se Taft s sedanjim predsednikom Cannonom še ni posvetoval, toda brezdvomno so to storili že njegovi zastopniki. Včeraj je tukaj vršil sijajen banket ▼ počast novemu predsednika. Cena vožnja. od Avstro trt« tim. dvm rijska MARTHA WASHINGTON odpluje dne 19. decembra. "ALICE" odpluje dne 30. decembra. on 14 dni t Trmi. Ydfatf rutfe im Now Torfca: do Trata ali Reke.........$31.00 do Ljubljane.............. 31.60 do Zagreba................ 3J-JO NJENA MATI SE JE VSLED ŽALOSTI ZASTRUPILA IN IZVRŠILA SAMOMOR. Varani soprog je razpisal veliko nagrado onemu, ki najde njegovo ženo. PENNSYLVANSKI ROMAN. Uniontown, Pa., 11. dec. Bogat trgovec s premogom, Willjam A. Stone razposlal je po vsej Ameriki 20.000 cirkularjev s sliko in popisom svoje žene, ki mu je ušla z nekim Emerv Martinom, ki ima v tuk. mestu malo prodajalnico. Žena je ušla svojemu možu, na nespameten način, ki jo predstavlja v dokaj Čud-nej luči, kajti ostavila je svojih petero otrok. Njen mož je sedaj razpisal tudi $2.500 nagrade, ko jo dobi oni, ki najde njegovo ubeglo ženo, kakor tudi onega, ki jo je pridobil za beg. Mrs. Stone je po zatrdilu njenega moža izredno lepa in je stara 30 let. kakor tudi njen galan. Njen mož je imel pa to smolo, da Šteje dvakrat po 30 le*. Ubegli parček je odnesel seboj veliko svoto denarja in kakor se zatrjuje, je bežal ali v Evropo ali pa na Filipine. Ostavljeni mož je voljan roparju njegove rodbinske sreče in časti, izplačati $5000, ako mu dovede ženo nazaj in hoče tudi odstopiti od vsakega nadaljnjega zasledovanja njegove žene in njenega galana. Pri tej aferi se je pa zgodilo tudi nekaj žalostnega, kajti Mrs. Lottie .T. Ingalls, mati ubegle žene, se je vsled žalosti radi njene hčere zastrupila, in včeraj so jo našli v nje-nej sobi mrtvo. Dvomiti je. bode li varani soprog še kedaj videl svojo ženo. kajti ušla je že 2. dec., ne da bi jo pričel takoj iskati. Grozna najdba. Razkosano truplo. NA PROGI ULIČNE ŽELEZNICE SO NAŠLI V GORENJEM NEW YORKU RAZKOSANO ŽENSKO TRUPLO. Posamezni kosi mesa in obleke bo bili raztreseni šest blokov daleč. GROZEN POGLED. V soseščini 3. Ave. in 139. ulice, v New Yorku je vladala včeraj zvečer velika razburjenost, kajti na severnem tiru ulične železnice so našli krvavo odvoženo žensko nogo. Množica je o tem takoj obvestila nekega policaja, kteri je grozno, v črno nogavico oblečeno najdbo, odnesel na policijsko postajo na Alexander Ave. -Jedva, da je tje prišel, že je prišlo poročilo, da so našli na Harlemskem mostu žensko truplo z le jedno nogo. Tudi truplo so prinesli na policijsko postajo. Pokojnica je bila majhna, kakih trideset let stara. Obraz je bil tako razmesarjen, da jo je le težko prepoznati in tudi ostalo truplo je polno poškodb. Posamezni kosci mesa in obleke so bili raztreseni dva bloka daleč. Poleg obleke so našli tudi malo denarnico, v kterej je bilo nekaj nad pet dolarjev denarja. Pri nesrečnici niso našli ničesar iz česar bi bilo sklepati kedo da je, le na levi roki je imela poročni prstan. Brezdvomno jo je povozil in usmrtil voz ulične železnice." Sedaj se vrši preiskava, da se dožene, kteri voz jo je povozil. Živinska kuga v Pennsylvamji in drugod. PITTSBURŠKE KLAVNICE SO DOBILE DOVOLJENJE, DA ZAMOREJO ZOPET PRIČETI Z POSLOVANJEM. Položaj z o žirom na živinsko kugo se je nekoliko poboljšal. CANADA V SKRBEH. Položaj na Balkanu. Zavedni Cehi. ČEŠKO VOJAŠTVO JE PRIŠED-ŠI V BOSNO PRIREDILO RODOLJUBNO DEMONSTRACIJO ZA SRBE. Ko je prišel 36. pešpolk v Bosanski Brod, so pričeli vojaid kričati "živela Srbija!" DEMONSTRACIJE V MOSKVI. NEWYORSKI TATOVI. V 6 mesecih so oplenili 200 stanovanj. Včeraj so v našem mestu prijeli John Bradyja, kteri je vlomil v stanovanje igralke Florence Leidy na zapadnej 44. ulici, in pri sodišču je priznal, da je od meseca maja nadalje s svojimi pristaši vlomil v najmanj 200 hiš. kjer je dobil za tisoče in tisoče dolarjev plena. Brady takoj po aretaciji ni hotel ničesar govoriti, in nijednemu policaju se ni posrečilo pridobiti ga za to. da bi kaj povedal. Znano je le toliko, da je kradel po stanovanjih tako. da se je povsodi predstavljal kot inšpektor plinarne. Šele potem, ko je prišlo več okra-dcnih strank k sodišču, kjer so lopova spoznale kot inšpektorja plina, se je udal in pričel pripovedovati, kako je od maja nadalje kradel. Brady je bil do minolega maja mo-tornian pri uličnej železnici. Tedaj je pa zgubil svojo službo in njegova rodbina je pričela stradati. Ker ni nikjer mogel dobiti dela, je končno pričel nastopati kot pregledovalec plinovih napeljav po hišah, ktere je jK>tem oropal. Obiskoval je le take hiše. o kterih se je že preje prepričal. da možkih ni bilo doma. V vseh slučajih so ga žene lepo sprejele in so mu dopustile, da je obiskal vse sobe, in sicer v njihovej odsotnosti. Na ta način je v par mesecih obiskal nad 200 stanovanj, v kterih si je prilastil raznih vrednostnih predmetov v skupnej vrednosti $10,000. Bradyja so obdržali v ječi, ne da bi mu dopustili položiti denarno jam-čevino. -o- -- Ukradeni dragulji zopet najdeni. Richmond, Va., 10. dec. Tukajšnja policija je dobila za $15,000 draguljev in za $250 denarja v zlatn. Vse to je bilo namreč minoli petek ukradeno gospej C. E. Buckovej, ko se je vozila iz New Yorka v Richmond. Dragulje so našli v stanovanju zamorskega porterja Sam B. Tuckerja, kterega so že v soboto zaprli, ker se je nahajal v onem Pullmanovem vagonu, v kterem se je Tuckerjeva vozila, dasiravno tu ni imel kaj iskati. MEDNARODEN TRUST SMODNIKA. Ustanovili so ga v letu 1897. Columbus, Ohio, 11. dec. Pri zve-zinem posebnem komisarju Mahaffey so včeraj pregledali pogodbo, kojo so sklenile tukajšnje družbe, koje se bavijo s fabrikacijo smodnika, z evropskimi družbami. Pogodbo so te družbe sklenile v letu 1807, sicer za dobo desetih let. <■ lasom pogodbe so se vse družbe zavezale, da bodo svoje izdelke prodajale za jednake cene. in da bode vsaka družba morala plačati $50.000 kazni v slučaju, da prelomi sklenjeno pogodbo. Pogodilo je podpisalo sto ameriških družb in vse one, koje se bavijo s fabrikacijo smodnika v Evropi. Pogodba razdeli tudi ves svet v posebne okraje. Mexico spada po tej pogodbi Zjed. državam, doeim je Južna Ameriki razdeljena med Evropo in Zjed. države. Angležka Honduras in vsi zapadnjeindijski otoki spadajo k tovarnam trusta v Evropi. Pittsburg, Pa., 11. dec. V tuk. klavnicah so pričeli včeraj zopet z delom, kajti vlada je preklicala karanteno, kojo je odredila, ker se' je v klavniei pojavilo več slučajev živinske kuge. Klavnice so vestno de-sinfieirali, in od tedaj se ni pripetil nijeden slučaj nevarne bolezni. Zvfe-zina vlada je danes naznanila, da se zamore živina razpošiljati zopet iz vseh držav in v vse države, le New York, Indiana in Maryland, tvorijo izjemo. Ottawa, Ont., 11. dec. Ker se je v neposrednej bližini eanadske meje pripetilo vee slučajev živinske kuge, so canadske oblasti izdale najstrožje odredbe, da se bolezen ne zanese tudi preko meje na canadsko ozemlje. Avtomobili, ki vozijo po mostovih med Canado in Zjed. državami, v nadalje ne bodo smeli prekoračiti meje, ker .ve je bati, da ne prineso seboj bacilov živinske kuge. Tudi vsak človek, ki prihaja preko meje, se mora podvreči strogej desinfekciji, predno dobi dovoljenje priti na canadsko ozemlje. o VOLITVE V HAYTIJU. Obe zbornici republike Hayti sta sklicani v svrho izvolitve novega predsednika. Port an Prince, Hayti, 11. dec. — Hay t ski kongres se snide dne 17. t. m., da izvoli postavnega predsednika. General Antoine Simon, ki sedaj u-pravlja provizorična predsedniška dela, bode brezdvomno izvoljen pred-; sednikom. V vladinej palači je general Simon včeraj sprejel v avdijeneo večje Število hankarjev in trgovcev, ktere je začasnemu predsedniku predstavil finančni minister. Sprejem je bil . prisrčen in iskren. Vsi so Simonu obljubili, da bodo vlado podpirali pri njenih finančnih potežkoeah. OBILO DELA. V državah Nove Anglije se sedaj pridno dela. Mechanicsville, Conn., 11. dec. V tovarni volnenega blaga od French River Manufacturing Co. so dobili toliko naročil, da morajo sedaj noč in dan delati. V tovarni dela 500 delavcev. Boston, Mass., 11. dec. American Woolen Co., ki ima v državah Nove Anglije in v državi New York trideset tovarn, je svoj promet tako povečala, da sedaj le še 30% njenih strojev ne dela. Trgovina z blagom se je izdatno povečala in družba dobiva vedno nova naročila. ——o— ■ Roparji oplenili banko. Kansas City, Mo., 10. dec. V mestu Maize, Kan., so roparji udrli v tamošnjo državno banko, kjer so z dinamitom razstrelili blagajno in si prisvojili kacih $6000. Prebivalci so se radi razstrelbe v bančnem poslopju probudili in so pričeli roparje zasledovati, ne da bi se jim to posrečilo. Roparji so odjezdili na pripravljenih konjih. - Mraz v severnih delih New Yorka. Malone. N. Y., 11. dec. V gorovju Adirondacks je zavladal izreden mraz. Pri Beaver Lake kazal je to-, plomer 28 stopinj pod ničlo. V po-' krajini krog Loon Lake so imeli 20 1 in pri Lake Titus 18 stopinj pod ' ničlo. Jednaki mraz vlada tudi v vseh drugih krajih Adirondaekov. Viharji na Atlantiku. St. John's, N. F., 11. dec. Parnik Carthago, ki je pred tremi tedni od-plul iz Hamburga v New York, dospel je po viharnej vožnji v tukajšnjo luko, kajti zmanjkalo mu je premoga za nadaljno pot proti New Yorku. Kmalo potem, ko je parnik osta-vil Hamburg, pričel je na Atlantiku divjati vihar, tako da so velikanski valovi neprestano razlivali preko krova. Večkrat se je parnik tako nagnol, da se je možtvo balo, da se potopi. Na poti so morali mnogo blaga pometati v vodo, da so rešili parnik. Valovi so odnesli dva rešilna čolna in več priprav na krovu. Obsojeni ponarejale! denarja. Chicago, HI., 11. dec. Tukajšnje sodišče je sodilo razne ponarejalce denarja, ki so sami pri po znali svoj zločin. Obsojeni so bili: Edward Whjeed in 'Edward Westcott, vsak v lOletno ječo v Leavenworthu; Gustav Bayer v štiriletno ječo; Harry Michaels je dobil pet let in George Anderson tri leta. Obsojenci so ponarejali petake, kterih so veliko množino spravili v promet, in sicer večinoma v Chicagn in v raznih južnih državah. Dunaj, 12. dec. Iz Bosne prihaja za Avstrijo žalostna, toda za večino avstrijskega prebivalstva vesela vest, iz ktere je posneti, da se Avstrija ne more zanesti niti na ono odbrano lojalno vojaštvo, koje je skrbno odbrala, da z njim nastopi proti Srbiji in srbskemu prebivalstvu Herccg-Bosne Avstrija je prisiljena vsled resnega položaja pomnožiti vse posadke v obeh nesrečnih deželah, in ker je nemškega in ciganskega vojaštva že zmanjkalo, pričela je pošiljati sedaj tudi slavjanske polke v Bosno. Tako je dospel včeraj v Bosanski Brod 36. pešpolk (češki). Jedva da so čete o-stavile vlak. že so vojaki pričeli navdušeno kričati: "Živela Srbija in živeli Srbi!'' To so smatrali častniki za upor vojakov in vsled tega so nad nje poslali takoj lojalne nemške vojake, kteri so uklenili 160 vojakov in jih odgnali v zapore v Sarajevu. Vojaki, ki so na tako lep način pokazali, da .so zavedni Slovani, bodo sicer mnogo prestali, toda Avstrija je v vojaškem pogledu vsled tega dogodka, takoj zgubila polovico svojega vpljiva. Moskva, 12. dec. V tuk. glediČu so včeraj predstavljali neko dunajsko opereto, v kterej nastopi tudi nek avstrijski častnik. Jedva se je avstrijska uniforma pojavila na odru, že so pričeli gledalci demonstrirati proti Avstriji z kričanjem: '"'Doli z Avstrijo!" Dubrovnik, Dalmacija. 12. dee. Ogrsko-lirvatsko parobrodno društvo na Reki je dobilo od avstrijske vlade naročilo, naj pripravi potrebne paril ike za transporjt 8000 vojakov v ■ Dalmacijo. Posebni parniki so pri-I pravljeni za transport provijanta in , -treljiva. Jednako naročilo je dobil i tudi avstrijski Lloyd v Trstu, kakor j tudi parobrodno društvo Austro-Americana. Lloyd in Austro-Ameri-eana -ta dobili nalog za prevoz 70 tisoč vojakov, koje IkhIo poslali v j kratkem v Ivotor in Dubrovnik. Iz Trsta je že odplul prvi parnik v Dalmacijo z 5000 vojaki, .ločim odpluje danes i/. Reke jeden parobrod v. 1400 vojaki v Dalmacijo. Ti vojaki ostanejo v Dalmaciji in le mali lel se jih napoti v Hercegovino. N'a vseh železnicah na Ogrskem, ki vozijo proti bosanskej meji, so dane- prenehali voziti trgovsko blago, kajti tovorni promet so ustavili za dobo desetih dni. Ves ta čas bodo železnice razvažale vojaštvo in vojne potrebščine. Železnica v Gružu, Dalmacija. je dobila nalog, naj vsaki čas ima pripravljenih dovolj vlakov za prevoz vojaštva iz Dalmacije v Hercegovino. Vsi postajenačelniki, kakor tudi agent je parobrodnih družb so dobili nalog, naj hitro prouče mobilizacijske določbe, tako, da bode mobilizacijski promet reden. Pred tremi dnevi je prišlo v Met-kovič 50 pogorskih topov z potrebnim možtvom. Baterije so poslali naprej v Hercegovino po reki Neretvi. Dalmatinsko vojaštvo še ni dobilo povelja za mobilizacijo in splošno se trdi, da domače dalmatinsko vojaštvo sploh ne bode mobiliziralo, kajti na Dunaju so prepričani, da Dalma-tineem ni zaupati, ker so Srbom mnogo bližji, kakor Avstrijci. To je tudi vzrok, da ie Avstrija poslala v Dalmacijo toliko tujega, oziroma nemškega in madjarskega vojaštva. Dunaj, 11. dec. Avstrija še vedno hiti z vojnimi pripravami. Sedaj je vlada odredila, da se kolikor mogoče hiti z gradnjo tavriške železnice. Poleg tega je vlada tudi sklenila pozvati vse rezerviste, ki žive v inozemstvu pod zastave. Dubrovnik, 11. dec. Avstrijska vojna mornarica ima bilježiti prvo z gubo radi Balkana, dasiravno se vojna ie ni pričela. Blizo Gruža kraj Dubrovnika je avstrijska torpedov-ka Huzar zavozila na pečine in se potopila. Utonil ni nihče. Petrograd, 11. dec. Med Avstrijo in Rusijo so se zopet pričela posvetovanja glede prireditve mednarodne konference o položaju na Balkanu. Tozadevna avstrijska nota je prišla včeraj iz Dunaja v Petrograd, toda 1 nje vsebini, dosedaj ni nič znanega, V ministerstvu inostranih del izjavljajo, da so z avstrijsko noto zadovoljni, kajti nota izjavlja, da je Avstrija povsem zadovoljna z sklicanjem kongresa. Danes se tukaj zatrjuje, da Rusija ne bode nastopila proti Avstriji, ako slednja privoli, da se razpravlja pri konferenci tudi o Hereeg-Bosni. UMOR NA DUNAJU. Ruski morilci so na Dunaju umorili nekega zlatarja. Dunaj, 11. dec. Ruski morilci, ki žive baje na Dunaju, so včeraj nmo-rili zlatarja Frankfurterja, čegar truplo so našli zvečer. O morilcih, ki so baje cifuti iz Rusije, dosedaj ni sledu. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ■Z.EL leto 1909 je dobiti s poštnino vred za 30ct. Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič*ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvu "Gla» Naroda", 82 Cortlandt St., New York. Premogov rov v plamenu. Mahanoy City, Pa., 11. dec. Premogov rov Suffolk, ki je last Philadelphia & Reading Coal & Iron Co., je v plamenu. Goreti je pričelo v rovu predvčerajšnjim in dosedaj so bili vsi poskusi ogenj pogasiti zaman. Tudi dva bližnja premogova rova sta sedaj v velikej nevarnosti, da ne nastane v njih požar. Vsled požara je nad 3000 premogarjev prisiljenih z delom počivati. City Hall na dražbi. Marion, Ind., 11. dec. Pogodbenik William H. Minnick, kteremu dolguje tukajšnja mestna občina večje svote za gradnje cest, je vložil predlog, vsled kterega naj se mu dovoli prodati mestno hišo ali City Hall in mestne ječe. Razvaline potopljenega parnika. Sault Ste. Marie, Ont., Canada, 11. dec. Parnik D. M. Clemson se je brezdvomno z vsem možtvom potopil, kajti pri Grand Marais je vrglo va-lovje razvaline imenovanega parnika, med temi tudi jedno kajito, na kopno. Na parniku je bilo 27 mornarjev. kteri vsi so utonili. Parnik je ! bil last Provident Steamship Co. i I Ljubosumnost. V liakersfieldu. Cal.. je trgovec E. N. Blacker prišel v stanovanje igral-, ca Adrian Planka, 11a kterega je pričel takoj streljati in ga je smrtno I ranil. Nato se je javil oblastim. Sprla sla se radi trgovčeve žene. Mati in otrok ubita. North Haven, Conn., 10. dec. Na železniškem mostu, ki vodi preko reke Quinnipiac, je vlak povozil gospo Felicijo McCardovo, ki je nosila v naročju svojega štiri leta starega o-troka. Oba sta bila na mestu ubita. Otroku je vlak odtrgal glavo. Drzni roparji. Spokane. Wash., 11. dec. Blizo postaje Hillyard so ti-ije dobro oboroženi roparji napadli ekspresni vlak Great Northern železnice, nakar so oplenili poštni voz in odšli. Ako bi roparji oropali tudi ekspresni vagon, potem bi dobili $20,000, koja svota denarja je bila v tem vagonu. Koliko so odnesli, dosedaj še ni bilo mogoče dognati, in tudi sledov roparjev šerifovemu možtvu ni bilo mogoče dobiti. Potres na Siciliji. Messina, Sicilija, 11. dec. V Monte Albano se je pripetilo več jakih potresnih sunkov, vsled kterih je prišlo med prebivalstvom do velike panike. Cerkev, kakor tudi več javnih in zasebnih poslopij je bilo poškodovanih. Brazil najame državno posojilo. Rio de Janeiro, Brazil, 11. dec. — Predsednik Penna je dovolil, da vlada jamči za posojilo v znesku $75,000,000, da se tako pospešuje pridelek kave. Večina tega denarja se bode porabilo v državi Sao Paulo. Castro v Franciji. Vladina opazovanja. PREDSEDNIK REPUBLIKE VENEZUELE SE JE SMEL V BORDEAUXU IZKRCATI. Včeraj se je že posvetoval z nekim uradnikom ministerstva inostranih del. OBRAVNAVE MED OBEMA DEŽELAMA. Bordeaux, Francija. 11. dec. Vene-zuelski predsednik ('astro je dospel včeraj v tuk. mesto iz La Guayre. Takoj ko je dospel parnik v luko, je odšel nanj nek uradnik francoskega ministerstva inostranih del, ki se je nekaj časa posvetoval s predsednikom, nakar se je vsa Castrova družba izkrcala. Kakor se zatrjuje, je dobil dotični uradnik od Castra zagotovilo, da bode Castro skrbel za to, da pride med obema deželama do poravnave. Uradnik je odšel na parnik, takoj, ko so ga privezali k pomolu in je zahteval, da želi z predsednikom govoriti med štirimi očmi. Po preteku pol ure — med tem je prišel dvakrat iz kabine — je vladin komisar ostavil parnik. Ko so kasneje uradnika vprašali kaj je govoril s Castrom je dejal, da se je v imenu vlade prepričal o Castrovih namenih. Ker mu je Castro zatrdil, da prihaja v Evropo kot zasebnik, se mu je potem izkrcanje dovolilo. Policija opazuje nekega potnika tretjega razreda parnika Guadeloupe, ker je postal sumljiv vsled svojega zadržanja napram venezuelskem predsedniku. Tudi hotel, v kterem se i«* Cast 10 nastanil, čuva policija. Detektivi so tiuli sledili nekemu Asir-su. ki je prišel z i-tim parnikom. kakor Castro n opazuje tudi nekega dmzega potnika. Oba sta se najbrže ukrcala na parnik na otoku Trinidad, kjer je Castro dobil grozilna pisma od brata nekega eenerala, kterega so preje na predsednikovo povelje ustrelili. Predsednik Castro ni hotel sprejeti nijelnega časnikarja. Izjavil je tudi, da bode potem, ko ozdravi, obiskal Špansko, koja je vedno prijatelj-k i občevala z Venezuelo. Novi vojni tajnik. Washington, 10. dee. Predsednik Roosevelt je priposlal senatu v potrditev Luke D. Wright a iz Tennessee, ki je bil nedavno imenovan vojnim tajnikom naše vlade. Senat je predsednikovo imenovanje takoj potrdil. Osnarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35....... 50 kron* 20.50....... 100 kros za 200 kron za 102.50....... 500 kron za 204.50....... 1000 kron za $1018.50....... 5000 km Poštarina je všteta Pi.1 teh vsotah. Doma se nakazane vsota popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nafte denarne pošOjatve izplačuje c. kr. peStnl hiwiffiri urad ▼ 11. de 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znetje po Domestic Postal Money Order aH pa New Tork Bank Draft PRANK SAKSEL CO., 82 Cortlandt St., New Tork. N. 6104 81 OWr Ave., N. E. 01^!»- " "*V ' -. v , * E3 i ii GLAS NARODA" (Slovenk Dally.) _ *ned and published by the K0VENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A VEG, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place o< Business of the corporation and •ddrenpf-A >f above olticerp: Kii Cortlan«lt Mfreet, Borough of Manhattan, New York QKy, V- Y. žalovati: ker bode zgubil svojo boljšo polovico, in ker je pomagal mestnim grafterjem s tem, da se je v mestu porabilo manj vode... Amerika Slovencem. Z veseljem in radostjo naznanjamo tem potoni cenjenim našim naročnikom in rojakom ter rojakinjam ši- $3.00 rom Amerike, da smo z današnjim i 4'(J0 dnem z združenimi močmi zavednih 2.00 in narodnih ameriških Slovencev pri-4.50 korakali do prvega TISOČAKA za 1*75 sklad spomenika naših narodnih mu-1 cenikov Adamiča, Lundra in Rodeta, kakor tudi v podporo nesrečnim žrtvam z dne 20. septembra 190S o priliki krvavih dogodkov v beli naši Ljubljani na Slovenskem. Dne 30. decembra nakazali smo zopet v to svrlio "Združenemu narodnemu odboru" v Ljubljano znesek 500 kron, torej do sedaj skupaj , nakazano tekom 40 dni 1165 kron, Dopisi brei podpisa in oeobnoati se ne . •ataenejo 1,1 sicer: dne 30. oktobra IGo kron, Denar naj se blagovoli pošiljati po dne 27. novembra 500 kron in dne "Spremembi lcr«Ja naročnikov 500 »abra™ P° prosimo, da m nam tudi pi-ejAr»|e uredništvu "Glasa Naroda". brivutldCe naanam, da hitreje naj- Kakor se nam poroča, odposlali so demo naslovnika. . . , . , . ... , Dopisom in poeiljatvam naredite naelov: zavedni clevelandski rojaki pred "GLAS NAHODA" kratkem tudi 1000 kron. kar je vse I.Cortlandt Street,____New Yo,k City, hvale in priznanja vredno. Ka leto velja list za Ameriko in Oanado........ m jpol leta........ M teto u mesto New York . . „ pol leta ta mesto New York N Evropo u vse leto .... m >. .. pol leta . . . . u „ ,, četrt leta . . . . ---- ▼ Bvropo pošiljamo skupno tri številke. "€RLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vaemsi nedelj in praznikov. «OLA8 NARODA" ("Voice of the People") every daj, except 8 and a ye and Holidays. Subscription yearly $3.00. <_Advertisement on!»greement. Skice o Italiji, 0 poljedelstva pri starih narodih. Kesanje grehov... Spisal Drago Komac. Kaj pripoveduje Hesiod 800 let pred Kristovim rojstvom. — Grškega kme- 1 Nekoč sem se mudil na Koroškem. (Konec.) V verskem oziru nam podaja Italija jako značilno sliko. Italija je Čt^ko^ccZZ^ ^a- ta Prekosi v mnogem RimljanT - Pi- se bil tiskati starega varja. Misliti bi torej bilo, da je satel* ° P*3edd*vu iz te dobe. , bližina glavarja tako velike verske Skrbna *ri Branih; ' Mlada :in polna :nad sva , bda lo- družbe, kakor je rimsko-katoiiška, ~ poljedel- e a pred davnimi leti Zdaj pa, ze tudi na prebivalstvo lepo vplivala. i d° konca 18. stoletja; moz, sem pnsel k njemu. Gotovo je med italijanskim ljud- nailki se četen -^d temmnn borovci m •». J svetn smrekami stoji hišica ob jezeru, ka- stvom mnogo poboznosti, toda nobe- , . . . 'mor so 1111 pokazali pot k ruoiemu na država na svetu nima zopet to- j O poljedelstvu starih kulturnih prijatelju. liko brezvercev, kakor Italija. Do- | narodov vemo malo. Izjemo delajo čim znaša povprečno število talcih, le Rimljani, o kterih so nam ohra- ki nimajo nobene konfesije, v Ev- njeni najnatančnejši podatki. ropi štiri na tisoč, jih je v Italiji Pozvonil sem; star mož mi je prišel odpirat. Poprašal sem ga po pri-, . , . , , , „. . ,. .jatelju in odgovoril mi je: . . „f MO|m , , Je Z1VGl m d6la P1" P°lJ.e: . -Da, gospod je doma, ali ne vem, glasom zadnjega štetja (1901) vseh delec, nam opisuje najtocneje grški aU yag vsprejme> kajti nima Qavade Telefon: 4687 Cortlan.lt Koncem tedna. Kraljica Tiljemina zopet pričakuje prestolonaslednika. Še vedno f Ali že zopet?___ * * ♦ A' ltvišjih krogih*' Zjedinjenih držav se je letos sklenilo za 20% manj porok, kakor druga leta. Ljudem brezdvomno pomanjkuje denarja za ženitovanj^ka potovanja in vsled tega si morajo na drug način pomagati.. . • • * • V kongresu se zgražajo, ker je predsednik v svojej poslanici zatrjeval, da je kongres korumpiran. Se- V dogovoru smo s clevelandskimi rojaki glede neke jako važne točke, in sicer, da bi naj se omislil na onem luo veličastnem spomeniku narodnih žrtev primeren napis, nanašujoe se tudi na ameriške Slovence, ako nam L:a bode hotel 4'Združeni narodni odbor" v Ljubljani dovoliti. O tem poročamo pozneje. Da bodemo pa opravičeni do tega 841,368, torej 2o na 1000. Seveda pesnik Hesiod, ki je živel okoli 800 igrajo posebno ulogo pri tem politic- ' let pred Kristom. Po Grškem in v ni momenti. j srednjih maloazijskih deželah so se- Židov živi med Italijani samo 36 jali zlasti pšenico in ječmen, poleg tisoč, v Avstriji jil« imajo 1 in četrt • tega pa tudi razno sočivje. V po-milijona. Zato tudi antisemitizma sebno ugodno ležečih delih omenjene poznajo; v Italiji se je povspel nega ozemlja so gojili jako skrbno Žid celo do vojnega ministra. j vinsko trto, olivo in figovo drevo. V ljudskem šolstvu je Italija se- Obdelovanje polja je bilo zelo pri-veda na zelo nizki stopinji: Analfa-' prosto in na mnogo nižji stopinji, betov ima Italija 49 odstotkov, ali j kakor dela danes najprimitivneji ev-tudi na tem polju kaže napredek, i ropski kmet. Domače živali so imeli Leta 1S72 jih je imela 69 odstotkov, v glavnem iste, kakor jih imamo mi: leta 1882 62 odstotkov. Med 10,000 j konje, govejo živino, ovce, koze. Ali rekruti je na Nemškem le troje an- stari grški kmet se za svoje živali alfabetov, v Italiji jih je 3060! Av- i ni brigal. Navezane so bile same strijske statistike v tem oziru nima-' na-se in iskati so si morale po ob-Slabše nego v Italiji je, reci-; sežnih pašnikih primerno hrano, ka-mo, na Srbskem (5210) in Ruskem i kor so same najbolje vedele in znale. (6170). Živine pa je imel Grk jako mnogo, Pomanjkanje ljudskošolskega po- ker je potreboval pridelke živinoreje Slovensko katoilško potip* društvo svete Earban uka je v veliki meri krivo, da se ita- še v mnogo večji meri za svojo hra- lijanska industrija ne razvija tako, no in obleko, kakor pridelke polje- kakor druga: tovarnarji močno to- delstva. žijo nad neinteligeneo delavstva, ki . Vse drugače je bilo razvito polje-napisa, naj bode na »a sveta dolžnost j je je za finejše in komplicirano delo delstvo starih Rimijanov v današnji delovati z vsemi močmi in silami na . komaj usposobiti. Italiji, kar spoznamo lahko že iz teto. da naberemo vsaj še jeden tiso-( Indnstrijo pa ovira še mnogo boij ga. da se je bavilo jako mnogo pi-čak, saj bi vendar za toliko številno i pomanjkanje premoga. Italija pro- sateljev tega naroda s poljedelstvom množico ameriških Slovencev ne bilo j ducira premoga na leto niti ne pol | v svojih spisih. M. Portius Cato, milijona ton. a potrebuje jih 14krat ! Terrentius Varro, Verarilius Maro in cela druga vrsta pisateljev nam kaže preveč. Pokažimo našim sobratom >nkraj oceana našo požrtvovalnost Hko Zato ^ mora importinlti iz za sveto narodno stvar ter ljubezen v kar je izvr^a med 1S88 do stare domovine. in 19Q3 , dve mi,ijardi hr NiS Razni slovenski gg. trgovci, obrt- ni s J>etroIejem. za kterega je niki, dalje uradniki vseh Jednotinih | 7%Tjr]a v tem »asu nad dvesto milijo_ daj naj kongres "in corpore" prične podpornll) druglev naj se zavzemaj0 j . pravdo proti predsedniku!... | za to stvar in d K lx)d(?mo zaže-1 " v svojih spisih, s kako čudovito skrbjo in spretnostjo je gojil stari Latinec svoje polje tako. da se je povspel v tem tako visoko,, kakor komaj kulturni narodi do konea 18. Ijeni «-ilj. da se bod<» morda smol ble-Poročali smo v včerajšnjem izda- š«*ati za večne ("ase vklesani zlati nanju "(Uasa Naroda . da se je te- j,is na dotičnem spomeniku z besedami: "Večen spomin narodnim mu- kom jed nega dneva v New Vorku ločilo 107 zakonskih parov. Kcdor je videl vesele obraze onih, kterih obravnave so bile preložene na kasnejšo dol»o. ta bi tudi sam želel, da se loči... • * • A propos ločitev: tudi pri 4'šmir-popirju" so se ločili in od vsega je ostala še sledeča kolekcija krasnih eksemplarjev: stari čifut, ki kot du-Ža bizmnsa premišlja na ona leta, ko je bilo marsikaj še vse drugače, in ko z "bankami" še ni imel opraviti...; potem zastavonoša tajčtur-narjev. nekdo, ki se uči pisati itd. Vse skupaj je pa nekak mixtum com-positum, iz kterega odseva čifutska komanda, ki se je ukoreninila celo v družinsko življenje tako. da se mora tu jesti pristno. jh> rabiju posvečeno košer-meso z neobhodno potrebnimi "maces"'. Se malo in ljubljanski dijalekt se spremeni v oni a : la "Sarah haste gemoclrt. jech bob; gesoeht, dn soliste neeht'*... čet likom! Ameriški Slovenci!" I redni št vn "Glasa Narodta". Vodne sile so torej njeni edini pri- • stoletja. pomoček. In teh ima Italija v ohi- Poljedelsko orodje je obstojalo iz lici. Pred desetimi leti je opisala pluga in brane; kot ročno orodje je I opscbua |m> ministerstvu sestavljena služila lopata, motika. vile in grab-knmisija vse italijanske vodne sile lje. Konstrukcija teh priprav je bi-in našla, da reprezentirajo take, ka- ' la odvisna od kakovosti zemlje in od kor so v sedanjem položaju, nad pol-t ret ji milijon (2.642.040) konjskih LISTNICA UREDNIŠTVA. sil. Ob majhni regulaciji bi se dalo Jer. K., Reillv, Pa. Obžalujemo, • spraviti število na pet milijonov. To-toda dopisa, tieočejra se }x>polnoma rej ravno toliko. kolikor jih ima zasebne zadeve, oziroma sodčkov pi- < Francija. ve, ne moremo priobčiti. Hvala za novoletno voščilo. Pozdrav! IV. Wald (T), Milwaukee, Wis. Kolonijo v Vašem mestu moramo obžalovati, ako je res, kar Vi pišete. Vendar pa mislimo, da je večina ta-mošnjih rojakov taka, da se popolno- Ttalijani so pričeli svojo naravno silo v zadnjem času kaj lepo uporabljati. Mesto para jim goni stroje električna sila. Izmed sedmih največjih načina dela. Kdaj je najboljši čas oranja kakor o številu, globini, širini in smeri brazd, so obstojala naj-toeneja pravila, kakor jih je samo potom izkušenj težko zaznati. Gnojili niso samo z gnojem iz svojih hlevov. ampak tudi s človeškimi eks-krementi, nadalje s krvjo, mesom, dlakami kož. listjem, pepelom, sajami. mavcem, vapnom in malto. vsprejemati.'' "Prosim, le izročite gospodu mojo posetnico!" Kimaje z glavo odšel je starček v hišo. Nisem dolgo čakal in že je prihitel starikav gospod k meni. "Jože, zdravstvuj, prijatelj, kaj j pa tebe nosi todi?!" "Bogumil, Bog še živi —" Objela sva se ter stopila v hišo. "Jože, oprosti, da te vodim iz zunanjega življenja v drugo življenje; kajti med tem zidovjem vlada sveti samostanski mir, veličastno, tiho je to življenje, ki vlada po teh prostorih. Ne pozdravlja, ne sprejema te i nobeden, razun mene in mojih sanj. ; Pojdi z menoj in videl boš — ta mir, to tiho---" Vstopila sva v malo sobico. Eno okno je bilo obrnjeno tja na jezero s pogledom v ozadju na strme vrhove i gora, kterih teme se je belilo snega. Drugo okno je gledalo v zaraščen gozdič za hišo. Tam ob oknu, proti i jezeru, je stal mehek naslonjač, ob njem mizica. V severnem kotu bila je pisalna miza, ob njej bogata knjižnica. Nad njo je visela pokrajinska slika — jesen v gozdu. Ornmenelo listje leži na tleh, gole veje štrle v ozračje. Ozka stezica vodi skozi gozd. Tik velike smreke ' stoji leseno znamenje — križ —, zraven tega klopica. Vse diha na sliki težko-trudno in prav jesensko. Na drugi strani sobe visi ravno ista pokrajinska slika — gozd v zimi. Debela plast snega odeva znamenje. klopieo. drevje, zemljo. Tja po stezi se vidijo globoke stopinje v sne- j iru in za njimi je krvava sled. Svetišče se mi je dozdevala ta so- ! bica. Veličastno je bilo vse. "Jože, vidiš, tu je moj dom —i v tej sobici posedam in sem zopet Zjedlnjene države Severne Amet lik«, Sedež: Forest City, Pa, rtr^odn.31, I901 v irite-^ ^^^^ —-o—o—■ . . . ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZU ZA.VEBL, P. O. Bvx 374, I>r—> Podpredsednik: MARTIN" OBEBŽAN, Box 61, Wee _ L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Fok*t City, P^ IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 K 60th St., Cleveland, OMh Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. o. Box 637, Tozmt CXty V* NADZORNIKI: MABTIN GEBČMAN, predsednik porotnega edbora, Wcfe, KA&OL ZA T. AR, L nadaornik, P. O. Box 547, Forest (Hty, FRAN KNAFELJO, II. nadzornik, 909 Braddock Atom dock, F*. ^^ FRAN Sunk, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, P&. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAV Jib OB RE GAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wfflock. Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Eox 622, Forest City, Pa Dopisi naj ae pošiljalo L tajnika: IVAN TELBAN, P- O. Forest City, Pa Druitvsno dado je "GLAS NARODA.' ZA BOZIC in NOVO LETO pošiljajo Slo- ____ venci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER CO.. Žito in sočivje sta. biUi glavni pri-elektraren v Evropi sta največji dve j delek rimskega poljedelstva: pšenica, v italijanskih rokah. Yizzola sul t ječmen in kaša: fižol, leča in lupine, ma zaveda, da so Slovenci, in da' Tieino (23.000 konjskih sil), Pader- j Pridelavali so tudi razne vrste repe, taki tudi v nadalje ostanejo. Kar no sull'Adda (15.000), Morbegno i pese in detelje. V veliki meri so gn-se pa tiče "svinca", Vas pa mora-1 sull'Adda (7500). Z njimi tekmuje j jili lan. konoplje, srorščico. redkev in največja nemška v Rheinfeldenu oh mak, s kterimi so delali dobro kup- Poljedelskih strojev v našem svinca mo oj>ozoriti, da se zelo čuvate, ker ni izključeno, da bi imeli v kratkem Romi (15.000) in dvoje francoskih ! čijo. opraviti z zvezinim sodiščem, državnim pravništvom in tudi zvezino pošto. Pismo ostane pri nas kot dokaz. V STARO SO SE V ostalem >«• pa zamor«1 družba pri "Jmirpopirju" nazvati tudi s pridevkom: "Many «>f a kind." lagala je rojakom o nekem bondu v znesku $15,000. kar se je DOMOVINO PODALI: .'Josip Kopač iz Steelton, Pa., v Zagreb; Josip Seuk iz Conemaugh, I'a.. v I'reser; Rudolf in Imbro Radič iz Touragua. Pa., v Zagreb; Fran r.kazalo Rrentin iz Bessemer, Pa., v Reko; za laž. Prisl«' bodo še drujre laži na dan in — pa kaj naj pišemo, ko je vendar naravno, da kdor laže. tudi —... • * • ''Kralj Edward je obolel na reu-tnatizmu." (Times.) Na mnoga ja ljeta!... • * • "Mrs Cbesbonnijrh se je usmrtila radi melanh«»ličnosti." (Sun.) Ved- .Tonasre-sur-Rbone (18,000) in Chev-! smislu niso poznali, pač pa so upo-res-sur-Rhone (14.000). Primerjamo rahljali za sejanje majhno priročno vs«> svetovne države, jK>tem stoje v : pripravo. Da je treba vrsto sadeža prvi vrsti Zjed. države severo-ameri-, na isti njivi zapored menjavati in ške (330.000), za njimi Canada I v kterem redu se zgodi to najbolje, (230.000). takoj nato Ttalija i so vedeli tudi že Rimljani prav (210.000. Nemčija stoji na šestem dobro, mestu (81.000). Avstrija na devetem 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. "Prepozno, vedal." — prepozno sem se za- (1(5.000). V I^aeiju suši posebno delniško podjetje slovito Pontinsko močvirje s pripravami, ki jih spravlja v tek vodopad Amaseno (2000 konjskih Zagreb; Josik Zm-'sil*- Človek se spominja nehote na W. Va„ v Lokev; | ljubljansko močvirje in vodno silo Mat. Majdič iz Brooklyn, N. Y., v Mengeš; Ivan (Jjetelič iz Mariner Harbor, N. Y„ ■ daršič iz I »avis. FVanjo Ploščic iz Havre de Orače'Sav«* okolo šmarne Gore in drugod, v Metulje; Ivan Barič iz Walker- j Italija je dobila leta 1890 prvo elek-ville, Mont., v Črnomelj ; Ivan Simec I trie.no železnico v fivropi (iz Floren-iz Calumet, Mich., v Črnomelj; Josip ; ce v Fiesole). Na železnici iz Mila-Stokalo iz Bisbee, Ariz., v Reko; | na v Ceresio vozi na dan 36 vlakov Andrej Prhaš iz Conemaugh, Pa., v i seni in tja; med temi osem brzovla-Ljubljano; Janez Koren iz Cleve-' kov 1*» 80 kilometrov na uro. Želez- jedna in ista neumnost! Vsled kind. Ohio, v Ljubljano; Atefan Zilu-; Lece-Colico-Chiavenna in Coli- kterega vzroka pa je postala melanholična f. .. • * * Naše sufra:r«*tke bi prav lahko prisilili, da bi molčale: vse ženske v deželi naj bi glasovale, hočejo li dobiti volilno pravico ali ne. Mi smo namreč uverjeni. da je pri nas mnogo vee žensk, nego sufragetk... • * • Večerni listi miitole srede so bili zopet enkrat nad vse zanimivi: objavili so popis (louldove ločitve zakona z vso mogočo natančnostjo... • * • Predsednik je j>osla) kongresu nič in Štefan Kosovič iz Omaha, Neb., v R«'ko: T van Štefani«" in Ivan flolohič iz San Francisco, Cal., v Novo mesto: Josip Stampfel iz Rickets, Pa., v Kočevje; Fran Trampuš iz Imperial. Pa., v Medvode; Kosta Kajmika iz New Yorka v Belgrad; Ivan šikonja iz Wilkesborn, Colo., v Trebuče; Marko škoda in Janez Arko iz McKinley, Minn., v Mokro-| nog; Mijo Učinevič iz McKinley, Minn., v Zagreb; Anton Srebot z o-troei iz Leadville, Colo., v Št. Peter; Pavelj Rapant iz New Yorka v Bremen; Tomaž Pavlič z družino iz Bar-' herton, Ohio, na Bloke. Vsi ti potniki to kupili parobrod- •vojo zadnjo poslanico, saj tako se ne listke pri tvrdki Frank Sakser zatrjuje. Vendar pa nikakor ni iz- Co., 82 Cor+landt St., New York. ključeno, da ne bode predsednik -* — — — ♦- Roosevelt na splošno zahtevo poslal Sziczynski duševno zdrav. Sodni kongresu št- j«-.lno poslanico, ki b-nle travniki ~o podali -voj izvid o duše bolj "zadnja ... ,-evnem -tanju Sziczvnskesra, moril-• * • i <*a srališkega namestnika ter izjavili, Neka ženska na zapadu je vložila proti svojemu možu tožbo na ločitev sakona, ker se od poroke nadalje še ni kopal. Nesrečnika je dvojno ob- da je isto docela normalno in isti vsled tega odgovoren za svoj zločin. Prihodnja obravnava p*-oti njemu bo bržkone koncem decembra. eo-Sondrio meri vsaka 150 kilometrov v dolžino; vsaka torej toliko, kolikor znaša proga Trst-Bohinjska Bistrica. Kdor potuje po Italiji, se ne more dovolj načuditi, v kolikih vaseh je Iz spisov omenjenih avtorjev, ki poročajo tudi, kako skrbno so negovali Rimljani živinorejo, so zajemali snov vsi kasnejši pisatelji poljedelstva tekom celega srednjega veka do koncem 18. stoletja. Poljedelski li* teratje kasnejših evropskih kulturnih narodov citirajo v enomer svoje stare rimske prednike. Ko se je rimska oblast razširjala vedno bolj po vsem tedaj znanem svetu, ko si je rimsko eesarstvo podvrglo vso srednjo Evropo in za nekaj easa celo Anglijo, se je pričel tudi Rimljan izseljevati iz svoje preob-ljudene italijanske domovine v nove dežele. Ti kolonisti so zanesli take navade in nauke svojega domačega poljedelstva tujim narodom, predvsem v današnjo Francosko, Nemčijo in Anglijo. Mnogo tega se je sicer v viharnih časih in krvavih bojih napeljana električna razsvetljava. 1 ljudskega preseljevanja izgubilo, ali Na nekterih posestvih se jo uporablja v obdelovanje polja (oranje, košnja itd.). Tako posebno v provinci ji Cuneo pri markiju Montezemolo in na posestvih znanega konservativnega politika Conte di Asarta pri Vidmu. Že iz tega kratkega sestavka sledi, da se marsičemu tudi Avstrijec lahko v Italiji nauči. XXX. Zimski čas je za nčenje SV ANGLEŠČINE "VB Posebna ponudba za december. Pojasnila daje zastonj . SLOVENSKA KORESPONDENČ- NA ŠOLA, Box 181 Sta. B, Cleveland, Ohio. (7-12—8-1, tor, Bet, sob) ko so nastali zopet mirnejši časi, ko so se naselili novi narodi med stare, so se učili zopet od teh in tako danes lahko rečemo: kar zna danes evropski kmet, se ima v veliki meri zahvaliti svojim znajdljivim prednikom že davno zamrlega naroda. KOLEDAR ZASTONJ. Vprašajte Vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za izvod SEYERO-VEGA SLOVENSKEGA ALMANAHA za leto 1909. Ta koledar vsebuje razna navodila in priporočila, ki so zako dobra za vsakdanje življenje. Prepotreben je za vsako hišo. Dobite ga brezplačno, ako vprašate zanj v lekarnah. Ako ga nimajo, pa pišite naravnost na nas. W. P. Severa, Cedar Rapids, Iowa. srečen. Tu zrem tja na jezero in sanjam o minolih dneh. o njej, ki me ''Tu vidiš drugo sliko — življenje je tako vzvišeno, udano ljubila — o j Marice! svoji umrli Marici. Ta sobica je bila ; Težka zima tlači njeno dušo. Pot njena, ko je živela. Tu pri tem oknu j g°ri jej ni bil težaven; saj je zaha-je posedala ter mislila na-me, ko sem j jala tja gori iskat tolažbe, molit za-jo jaz pozabljal, zanemarjal ter div-jnie! In krvava sled je moje dejanje jal za drugimi, ne meneč se za to, da — moje dejanje — moja hvaležnost imam doma žensko bitje, ki me naj- I udano zvesto ljubezen — ljubezen udanejše ljubi. ! žene! V tem naslonjaču je slonela ter ; F>an spoznanja me je dvignil, da plakala za menoj, ki se nisem vračal sem zavrgel nekdanje želje, da sem cele tedne k njej. Vsa soba je pol- ! nastopil pot novega življenja, ki sem na britkih vzdihov — njene blage .ie Rem posvetil — spominu na Ma-duše. * i rico! Jože! In jaz sem zavrgel njo —j Tn v tem življenju sem srečen, njen pozabil sem jo. Peklenska strast me duh plava nad menoj in je z menoj je objela in živeti sem začel z drugo; j srečen!" — — a Marico, ki je nisem umel, dokler je | ♦ * * živela, in ki sem jo poročil radi denarja jaz — ubil!-- Ubil sem jo, če ne dejanski, pač pa z mukami, ki sem jih jej naprav- Ijal.--- Tu vidiš sliko: Jesen je bila. Vsako popoludne je hodila Marica tja gori v gozd k razpelu. Tam je molila za-me, tam se je tolažila. In nekega večera dobili so jo ljudje, klečečo pod razpelom — mrtvo l Srčna kap — tuge in bolesti! Listje je šumelo ter molilo za njo, listje je padalo ter poljubljalo njeno mrzlo lice! — Oni dan sem se zavedel — ono popoludne zakričala mi je vest: ubijalec! — Jože, grozno sem trpel, ko sem po njeni čital njen dnevnik — pisan v polni ljubezni do mene, brez najmanjšega očitanja. Črtice zadnjega dneva njenega življenja so mi odprle oči — vzbudile vest.'' Prijatelj je odprl miznico ter potegnil iz nje lično vezan zvezek ter pričel: 23. novembra 1884. — Jesen je zunaj. Vse umira in kmalo nmrem tudi jaz! Kako rada bi še živela, pričakovala potrpežljivo onega dne, da bi prišel k spoznanju — kako te ljubim! Toda bojim se, da ne uča-kam. Še zadnji poljub, Bogumil, in bodi srečen z drugo, ko ne moreš biti z menoj! Bogomil, ljubim te, ljubim z vso dušo. a ti ne umeješ moje udane ljubezni. Gorje je meni —• toda v tešilo mi je, da si srečen ti, oziroma, da se domišljaš, da Te osrečuje — ona. Bogumil: Marica Te bo večno ljubila. Popoludne sva šla v gozd k onemu razpelu. Ko sva dospela predenj, odkril se je prijatelj in tudi jaz. Razpelo je bilo še isto, staro, raz-pokano, samo klečalnik je bil nov in pod Križanim je visel okvir, v kterem je bil napis: "Tvojemu spominu živim!" * * • Šumljal je gozdič nad nama. Ve-trič je dihal prijetno ter gladil osivelo glavo Bogumila. S pripognjeno glavo, solznimi očmi stal je tam pred Križanim — starček, skesan svojih mladostnih grehov! Mir je vladal, le zdaj pa zdaj je vzdihnil gozd. Zlati žarki so se prikradli skozi vejevje ter posijali starčku v oči, kakor bi mu hoteli obrisati solze. — — — Vnovič je gozd zašepetal — glasneje — tolažbe poln — — — "Bogumil — Marica te ljubi!" VINO V STARIH ČASIH. Ze od pamtiveka se je rabilo vino kot zdravilo za razne bolezni, zlasti pa v slučaju telesne oslabelosti in slabega prebavljanja. — Newyorski umetnik Mr. E. V. Nadhernv je izdelal krasno sliko, ki predstavlja mlad par v uradu starodavnega grškega zdravnika. To sliko je kupil Jos. Triner, izdelovatelj ameriškega grenkega vina, kteri je dal sliko reproducirati. To sliko dobi vsakdo v obliki koledarja za leto 1909, kedor pošlje znamko 10 centov. — Jos. Triner, 616—622 Ashland Ave., Chicago, HL (3x sob 12-12) KAil KASTOP2TIKL kteri to pooblaščeni pobirati naročnino za '' Glas Naroda'' in knjige, kakor tudi sa vse druge v našo strok* spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan St&riha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. Depue, 111.: Dan Badovinae. South Chicago, III.: Josip Kom* pare. La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shaltz. South Range, Mich.: Ivan Barii. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gonže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan KovaJU in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. T.: Jovan MiliA. Cleveland, 0.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: 1C. Jnstia. CoDemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa: Geo. M. Shulta, Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Iraa Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Seme. Young-wood, Pa.: Nik. L Grba. West Jordan, Utah: Anton PalWL Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Trataik ia Josip Cunts. Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-rišaik o A. Justin. Vri nsii zastopniki so ■ ««■» |a dalje časa ▼ poslovni sveži, vsled ia-•ar jih rojakom naj topleje priporočamo. Kje sta brata IVAN in MIKLAVŽ KREBELJ ali VRE BE LJ T Doma sta iz Suhorja pri Košani na Notranjskem. Naj se mi zglasita; zakaj t povem v pismu. — Rev. Joe. Tomšič, Box 11, Foreet City, Pa. Jugoslovanska Katol. Jednota. 'nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: FRANK MEDOŠ. predsednik, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN GEKM, podpredsednik, P. O. Box 57, Braddoak, Pa. OEX>. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. *EAiKS KERŽIŠNIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. IVAN GOVZE, blagajnik, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: lAUOJZLJ VIBANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. ft Globe S*t., So. Lorain, O. IYAN PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. O. Box 641 Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 116 — 7th St., Calumet, Mi«k POROTNI ODBOR: IVAN KERŽJŠNIE, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Sardine, P«. IVAN N. GOS AR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. rVAN MERHA-R, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vrb ovni »dravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 71L N. Chicago St. Joliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov ki drug« listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOU2E, P. O. Box 106, Ely, Minn., po avojem aaatopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj podljejo duplikat vsake požiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vee pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZiSNTK, Box 138, Burdine, Pa. Pridejaai morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "OLAS NARODA...... Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Prijeta lahkoživka. Policija je dne 20. nov. aretovala v Ljubljani 18-Vtno lahkoživko Ano Krevsovo. ro-«ium iz Vrh peči pri Rudolfovem, ker ,ie nedavno nekomu ukradla 30 K. Orožništvo je dne 26. nov. v Begunje eskortovalo sedem žensk, in sicer so bile Štiri kaznovane pri okr. sodišču v Celju, tri pa pri dež. sodišču \ Ljubljani. Med drugimi je bila znana, že večkrat predkaznova-na .Tera Juvanova in ona Križaneeva iz Tržiea, ki je v SSt. Vidu zastrupila svojesra sedemletnega sina t«jr bila potem obsojena na vislice, pozneje I »a pomilosčena v 151etno ječo. Kri-/.ančeva je v zaporu povila in je vzela otroka seboj. Dobra prijateljica. Dne 25. nov. je pridružila na Mestnem 1 r.ru neki služkinji 28letna kuhariea Marija Trupe, k: j<* prišla iz Koroškega in o prosila, da bi pri nji prenočila. Ta j<. je r<-- peljala v Šiško, kjer sta pri neki stranki prenočile. Ko je pa zjutraj «lužkinja v-tala. je opazila, • la ji je izginil i/ denarnice bankovec za 10 K. Prijateljico .je policija prijela in jo izročila sodišču. Nekoliko o položaju slovenskih podčastnikov. Po 20. septembru podčastniki slovenske narodnosti pri vseh vojaških oddelkih v Ljubljani nimajo ravno razveseljivega položaja. Sekature s strani častnikov in dennncijaeije od tovarišev samih so na dnevnem redu. Na podlagi takih denunrijacij vsled narodnosti je bil oddan v preiskovalni zapor narednik 27. domobranskega polka Zidanšek, proti rač. podčastniku Krž.... je naperjena kazenska ovadba, a jih pride baje še nekaj na vrsto. Nič boljše ni pri tuk. bataljonu 17. polka, pri kterem kaže zagrizeni nacijona-lec rač. podčastnik Jonke svoje strupeno sovraštvo do tovarišev Slovencev. ki jih je tudi že ovadil. Pri zadnjem podčastniškem zabavnem večeru, ki je vršil v kazini seveda, izrazil >e je omenjeni Jonke nasproti nemškpmu nacijonalnemu nadporoč-niku Oalletu (nečaku znane Line), da se slovenski tovariši demonstrativno ni~o hoteli udeležiti veselice v kazini. To je bil povod, da .je prevzel nadzorstvo nad takimi zabavnimi večeri neki stotnik 27. pešpolka Belgijcev. — In k term so bili vsi pozvani. dn -e n.orajo opravičiti, zakaj so izi se bo le — zahte udeležujejo. Kdor tetra ne -tori, se b moral zagovarjati pri dotičnemu nemškemu -t .tniku. — T>;ie 2. decembra ofHildne so imeii vsi podčastniki ararniz'je sknpen obed — v kazini! — Tako se je začel križev pot za slovenske podčastnike. Nad 28000 kron je dosedaj nabranih za žrtve 20. sept. "Združeni odbor" je nabral že nad 20.000 kron, dr. Gregorčič nad 6000 kron in na-odne dame 2.000 kron. tali. Nato se je ukrenilo, da > vršili v~i taki večeri odsihdob kayini. da sp pa bode tudi ilo. da j:h vsi podčastniki Občina Črniče na Vipavskem je imela dne (i. nov. starešinstveno sejo. v kteri so starešine soglasno protestirali zoper nasilje in kruto ravnanje z nedolžnimi žrtvami povodom ljubljanskih demonstracij. Družbi sv. Cirila in Metodija se je nakazala vsakoletna podpora po 50 K. Za ljubljanske žrtve je bilo odpo-slanili mestnemu magistratu v Ljubljano 20 K. Sklenilo >e je tudi napraviti vse napise v slovenskem jeziku in naprositi mestni magistrat ljubljanski, naj bi imenoval eno izmed ulic v Ljubljani "Ulica 20. septembra 1008." Narodna Šiška je v zadnjih burnih dneh opetovano pokazala, da čuti z globoko užaljeno slovensko metropolo. Ogorčenje med Šiškarji radi krvavih dogodkov v Ljubljani je bilo splošno in ni čuda. da so dali vrli fantje in dekleta duška svoje razka-čenosti s tem, da so pognali Belgijce v beg. Birokraškim krofom —. ki imajo pač čut za razžaljeno čast kakega oklofutanega zakonolomskega uniformiranea. ki pa o razžaljenem narodnei ponosu nimajo najmanjšega pojma —, možati nastop Šiškar-jev seveda ni ugajal in so sklenili Šiško občutno s tem kaznovati, da so celi garniziji. torej tuili domačim na-:im fantom prepovedali zahajti v Šiško. Ta malenkostna maščevalnost vojaških krogov seveda Šiškarjev ne bo oplsšila. . nov. oprostilo 23 let staro Virginijo Danelotti, kuharico iz Cerv injana, ki je bila obtožena detomora. ker je 2G. maja t. 1 v luteranski cerkvi v Trstu odložila novorojenčka, ki je potem umrl v bolnišnici. Porotniki so potrdili vprašanje. da se je pregrešila proti varnosti življenja vsled duševne zmedenosti. Demonstracija v gledališču. V Gorico je prišla nemška gledališka družba iz Berolina, ki predstavlja , Ibsenova dela. Gledališče je bilo polno. Ko se je dvignil zastor, so začeli kričati znani laški kričači na galeriji: "Evviva 1' universita italiana a Trieste! abbasso il governo" itd. potem so začeli peti "patriotične pesmi", kričali so tudi "abbasso i k studenec, kterega je pa dal še izkopati globlje. V globočini 40 metrov pa se je naenkrat zgodila eksplozija. Metalo je pesek, premog in kamenje 40 do 50 metrov visoko. Strokovnjaki menijo, da so se nabrali v globočini plini, kterim se je odprl izhod in so bruhali 7. vso silo :ia Jan. Eksplozije so se ponavljale celih osem dni in se je z velikim trudom komaj posrečilo nevarno luknjo zamašiti. Nemški buršaki nameravajo imeti prihodnje leto o Binkoštih nekako zborovanje v Celju. Ker je to samo provokacija celjskega in okoliškega slovenstva, že danes protestiramo proti zborovanju. Drugače se bode-mo sami branili proti *'izobraženim" pretepačem, razbijačem in preiskovalcem tujih žepov (glej slučaj Ben-čič v Ptuju). Mestni zastop celjski je seveda z veseljem pozdravil sklep teh nemških 11 junakov'". HRVATSKE NOVIČK Deželni zbor hrvatski bo neki sklican Še letos k zasedanju. Kakor poročajo "Novosti", je baron Rauch pripravljen k temu pod pogojem, da deželni zbor dovoli proračun: takoj na to da bi predložil volivno reformo. "Hrvatska" pripominja k term. da se baron Rauch in njegova zvita klika jako motita, ako mislita da bo večina sedla na ta lini. Večina ne bo hotela najprej sankcionirati nezakonitosti, da bi se ji potem predložila volivna reforma. Hišna preiskava pri "Srpskem Sokolu" v Zagrebu dne 24. nov. ni imela nobenega uspeha. Policija ni našla ničesar obtežilnega. Število orožnikov v Zagrebu zmanjšano. Zagreb je zapustilo 35 orožnikov. Sedaj jih je v mestu še 70 nad normalnim številom. BALKANSKE NOVICE. Izredne priprave v Avstriji Budimpešta. 25. nov. Vsi rezervni vojaški zdravniki se skličejo k praktičnemu tečaju o vojni kirurgiji. Iz Velikega Varadina je pokliean v Ze-mun 3. bataljon 37. polka za pomno-žitev mejne straže. V Stolnem Belem gradil so nadomestni rezervisti 39. polka nujno poklicani k orožnim vajam. RAZNOTERO STL Šole za češke manjšine. Odposlanstvo čeških poslancev je bilo pri bar. Bienerthu, ministru-rojaku dr. Žač-ku in pri voditelju naučnega mini-sterstva pl. Kaneri ter urgiralo ustanovitev čeških manjšinskih šol in nabavo učilnic. Baron Bienerth je obljubil. da bo o tem razpravljal z dr. Začkom, pl. Kanero in nemškim mini >trnm-rojakom dr. Schreinerjem. D, OHIO Kdor je prijatelj dobrega žganja naj nam pišeiin ol nas dobi zastonj en poln kvort najboljšega Straight žganja. Security Co. 253 So. Water St. Chicago, III. line: Naslov : Austrijski tobak. Pakeljc pravega avstrijskega tobaka velja tu v Ameriki 8c, — bala 50 pakelj-cov $4; pakeljc Tipo, avstrijskega tobaka za meSanje 4c , — bala $2. Obe vrste za poskuSnjo pošlem za loc. poštnine Erosto. V zalogi imam vse avstrijske to-ake za pipe in cigarete, dišite po cenik. ANTON LOGAR. 26 E. 119th St., NewYork. N.Y. H Trinerjevo ameriško elixir grenko vino ftCClSTCREO je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno upliva na živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak koriaten del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odetranja iz telesa nepotrebne delce hrane. Kadarkoli je slast do jedij slaba se čutite trudne je vase spanje nemirno je vaša obrazna barva bleda je prišel čae, da rabite IHIIEBJEVO (M1EMŠK0 ELIXIR GRENKO VINO. ker uredi ves prebavljalni sistem. Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri čisto, obrazno barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Babite ga pri vseh težavah prebavljanja. Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 garantira za čistost. Joseph Triner, South Ashland Avenue, CHICAGO, 111. Neprecenljiva je Trineijeva stivovica in borovička. Vprašajte pri vaših znanca. TRETJA KNJIQA. > IZ BAGDADA V STAMBUL (Nsdal j« vanje.) "Za koliko oseb?" "Za mene, ago, za dve ženski in služabnico. Nato si pa najamem še služabnika, ki me ne pozna." "Upam, da vse jaz lahko preskrbim. Zapovej, da blago nalože." "Koliko kamelskih poganjačev vzameš s seboj?" "Nobenega. Jaz in Halef zadostujeva." "Emir. to ne gre. Ti vendar ne boš gonil kamel." 11 Zakaj ne? Ali naj vzamem s seboj ljudi, ki me bodo v Bagdadu in Gadinu nadlegovali?" "Stori, kar hočeš, ker vem. da bo prav." Služabniki obložijo kamele in zvežejo eno za drugo. Na odhod je bilo vse pripravljeno. "Sedaj pa mi izroči še pooblastilo, ki me priporoča pri tvojih ljudeh," prosim mirco. "Tu, vzemi moj pečatni prstan!" Ta"ko >e je približal čas po>lovitve; age ne opazim nikjer in meni se tudi ni ljubilo iskati njegove druščine. Do Gadina smo rabili tri ure, ker so kamele korakale le počasi svojim tovorom. Služabniki so bili zelo začudeni, ko dospemo z bremenom na dvorišče. Toda takoj skličem vse k sebi, jim pokažem pečatni prstan njih gospodarja in zabičim. da morajo o.l slej naprej mene poslušati kot prej ago. To poročilo jih navidezno ni kar nič užalostilo. Od služabnikov zvem. da je lastnik hiše bogat veletrgovee, ki stanuje v zapadtieni predmestju mesta Bagdad: iiekje v pritličju je bilo že dovolj blaga, ktereea je aga pripeljal s seboj; tja ukažem, da prinesejo tudi novo blago, nakar -klenem, da šele jutri vse natančneje pregledam, ker sem bil že preutrujen. Ko prišreni sedlo, dobim svoto denarja kot je obljubil mirca. Halefu izročim nadzorstvo nad služabniki, sam pa poiščem Angleža. Ležal je v selamliku. stegnjen kot je bil dolg in širok po mehkih blazinah. Njegov nos se je premikal kot po taktu, in iz široko odprtih ust se je razlecralo gromovito smrčanje. "Sir David!" Takoj plane pokoncu in zgrabi za nož. "Kdo tukaj? Oh! Ah! All right! Ste vi. master?" "Yes! Kako se pa počutite?" "Izvrstno, krasno! Je zelo lepo v Gadinu!" "Poglejte mene. kako se potim! Vročina na prostem je prav strašna!" J "Well! Ulezite se in spijte!" "Imam še mnogo druzih opravkov. Najprvo pa hočem jesti." "Samo zaploskajte z rokami, pa bo adut takoj prišel v sobo!" "Ste že poskusili?" * "Ves! Žal. da -atana nisem nio»el razumeti! Sem z.ahteval steak, pa mi prinese čebulo: sem zahteval vino. o.i mi pa prinese dateljne. Grozno!" "Torej bom videl. <"e >e meni posreči!" Zaploskam iu takoj ~e prikaže sluza. ki je prej stregel agi. Najprvo mu povem, da sem sedaj jaz gospodar v hiši. "Gospod, zapovej. kako naj te imenujem!" reče. "Mene imenuj emirja, in ta n irea jxdeff mene je bej. Takoj nama pripravi večerjo." "Kaj hočeš jesti, emir?" "Kar imaš. Ne pozabi sveže vode! Ti si torej načelnik kuhinje?" "Da. emir. Upam. da boš 7. menoj zadovoljen." "Kako te je aga plačeval?" "Spisal sem račun kolikor sem potreboval za kuhinjo, in aga me je plačal vsaka dva dneva." "Dobro, tako hočem tudi jaz delati. Pojdi!" "V kratkem času se je šibila pred menoj miza najbolj izbranih jedil kar jih more nuditi Bagdad. Lindsay je začel krepko zajemati. "Ali ste se znebili aduta, ki se imenuje agarjnaster?" me vpraša. "Da; začasno je ostal pri svojem gospodai^u. Bojim se, da se kuje proti meni maščevanje." "Pshaw! Bojazljivec! Ali veste, kaj narediva po jedi? Peljiva se s konjsko železnico v Bagdad in kupiva novo obleko!" "Izvrsten načrt, jaz sem zraven. Pri tem lahko takoj poizvem, kar potrebujem glede Hasanovega blaga. Iščem namreč pripravnega trgovca, ki mi bi odkupil vse, kar mi je Hasan izročil." "Ah! Oh! Kaj pa je?" "Krasne stvari, ktei'e se proda za sleparsko ceno, ker se lastniku mudi. Da sem jaz bogat mož, bi vse kupil." "Imenujte mi nekaj stvari!" Vzamem perzijsko pisani cenik, in mu preberem nekaj imen. "Ah! Oh!" zakliče. "Koliko pa veljajo te stvari?" Imenujem mu svoto. "Ali je toliko vredno?" "Dvakrat vec med brati." "Well! Dobro! Lepo! Ni treba iskati kupca. Poznam moža, ki vse kupi." "Vi? Kdo pa je?" "David Lindsay je! Yes!" "Ali je mogoče. Sir? A3i, kako težke skrbi me s tem oprostite! Toda kako je z denarjem. Sir? Mirca hoče imeti denar takoj!" "Denar? Pshaw! Denar je tukaj! Toliko ima David Lindsay-bej vedno pri sebi!'' "Kakšna sreča! V tem smo se torej zjedinili; sedaj pa pridejo na vrsto še one stvari, ktere je aga pripeljal iz Perzije v Gadin." "Je veliko?" "Moram šele pogledati. S seboj imam zapisnik vseh stvarij; jutri hočem zavoje odpreti, da cenim blago; šele potem lahko vem, kakšno ceno naj zahtevani." "Lepe stvari, kaj ne?" "Gotovo! Poglejte na primer saraeenske verižne oklepe, trije kosi, krasna redkost za vsako zbirko; meči iz lahorskega jekla in še bolj dragoceni kot oni iz Damaska; mnogo steklenic pravega rožnega olja, srebrni in zlati brokati. prave preproge, perzijske odeje iz kermanske volne, celi zavoji najbolj dragocene svile. Vse je tako dragoceno, da je sploh nemogoče kupiti. Kdor bi vse te stvari sedaj kupil in jih pozneje v Evropi prodal, bi naredil lepo premoženje zraven." 'Premoženje! Ah! Oh! Me nič ne briga premoženje! Kupim vse za sebe!" "Vse. Sir! Tudi v tem zapisniku imenovane stvari?" "Yes!" "Toda, Sir, pomislite vendar na velikansko svoto denarja, ktero morate plačati!" "Velikansko? Za vas, pa ne za David Lindsava. AH veste koliko denarja imam?" "Ne. Po vaših razmerah vas še nisem nikdar spraševal." "Torej ne klepetajte preveč! Moje premoženje je veliko, ze le veliko! Yes!" "Mislil sem že, da ste milijonar, toda tudi milijonar mora premisliti, predno izda tolike svote denarja za blago." "Ni dosti! Vredno je vse! Sicer nimam toliko denarja pri sebi. da bi v>e naenkrat plačal, vendar poznam ljudi. Bom papirje napisal, podpisal David Lindsay na papir, in dobil mnogo denarja. Well! Bomo jutri blago ogledali!" " Dobro. Knvnal bmn nepristransko, ker ste vi moj prijatelj in tudi mirca j«* moj prijatelj. Pozval bom sem izvedence, ki bodo blago cenili, nakar se pričneva pogajati." "Well! Sedaj pa v mesto, da se preoblečeva!" "Vzemite čibtik s seboj. Sir! Trg obiščeva kot prava mohamedanca." Ko še povem svojemu Halefn, da se vrneva najbrž že pred večerom iz mesta, poiščeva z Lindsayem konjsko železnico, ki je bila pa skoro v pred-potopnem stanju. Okna so bila pobita, naslonjači in sedeži so zginili, in voz ste vlekli dve ubogi konjski pari, kterima so pri vsakem koraku za-Šklepetale vse kosti. Vendar prideva brez nezgode v Bagdad. Prva pot naju pelje seveda v skladišče oblek, kjer se popolnoma na novo preoblečeva. Lindsay je plačal tudi za mene, ker mu nisem mogel ubraniti. Tudi na Halefa nisva pozabila, ker sem tudi zanj izbral primerno obleko. "Kam sedaj, master?" vpraša Lindsay. "Vino, rakije, kavama!" odvrnem. Lindsay se potuljeno posmeje in po kratkem iskanju dobiva kavarno, da se pri škudelici dišeče kave in pri turškem Čibuku pustiva obriti in olepšati. Halefovo obleko je nosil za nama poseben možak, ki se vsede pred vrata kavarne. Na sebi ni imel druge obleke kot nekak predpasnik okoli života, vendar se je držal kot kralj. Bil je pač prostorojeni Arabec. Zakaj neki je ta puščavski sin postal navaden dninar v Bagdadu? Njegova zunanjost me je tako zanimala, da ga pokličem k sebi in mu velim naj se vsede k moji mizi. (Dalge prihodnjič.) Gompagnie Generale Tiansaiiantip (Francoska parobrodna družba.) sv« Me. IfflEKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAK Poštni parnild so:] *La Pro.ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mot TLaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 *La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ 'LaTouraine" „ „ „ ..................i0,000 „ 12,000 „ " *La Bretagne*'................................ 8,000 „ 9,000 * * "La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE#STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. ?armiki •dplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur IcDolndne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., N. J La Bretagne 17. dee. 1908 *LA SAVOIE 21. jan. 1906 •LA PROVENCE 24. dee. 190« *LA LORRAINE 28. jan. 1909 •LA LORRAINE IL dee. 1908.*LA TOURAINE 4- febr. 1909 *LA TOTTRAINE 7. jan. 1900 La Bretagne 11. febr. 1909 La Bretagne 14. jan. 1909 *LA PROVENCE 18. febr. 1909. POSEBNA PLOVTTVA. Wovi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. Parnik CALTFORNIE odpluje dne 12. dee. v Bordeaux, dragi in tret£ rasrsd od pomola 84 M. IL, vsz»o*js sap. 44. s£m t+mm dragega rssrWs da lam: fM.M In vifljs. ;£*rnika ? iu&smsTisl jntajs pz t ** TtfaKSA, W, Kozrninski, generalni agent ta saoiwL Deaborn St.. Chlcajfct Vš % ŠTEV. 1005. — GARANTIRANO POI) '»FOOD & DRUGS ACT, 30. JUNIJA, 1908. Preprečenje kašlja se najhitreje naredi, :»ko se rabi Severov balzam za pljuča. Prepreči vnetje, vstavi kašelj in zdravi prizadete prostore. Severov balzam za pljuča zdravilo na ktero se je zanesti, da bode najbolje delovalo zoper kapelj, prelilajeuje, bolečine v grlu iu vnetje pljuč. Po pametni rabi t«-ga. zdravila si je mnogo ljudi že olajšalo bole-eiue in s > bili po)K>lnoma ozdravljeni. Cena 2.1« . in 50c. Gosp. John Težak Wardner, Idaho, piše: "Jaz sem se prehladil pri delu v rudniku, ker sem delal »n nekem mokrem prostoru. ratii sem krče v fjrlu in bolečine, pa bil sem ozdravljen po Vašem balzamu za pljuča, kteri res zasluži vse pohvale." NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH. ZDRAVNIŠKI NASVET POŠLJEMO ZASTONJ. Cenile knjig, katere se dobe v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 COBTUANDT STREET, NEW YORK, IN. V KATAR V ŽELODCU je trda bolezen in je jako težko ozdravljena, ako se zastara. Ako bo pa že zgodaj začne zdraviti z dobrim zdravilom, se vendar prežene. Najboljše zdravilo za to pa j« Severov želodčni grenčec. Ta izvrstna tonika uredi vse prebavne organe in ozdravljenje prav kmalu pride. To je navadna zdravilna tonika. Cena 50c in $1.00. VNETJE OBISTI, Brightova bolezen, napake na jetrih, bolečine jeter, otrpnela jetra, vnetje jeter, kamen v ledvicah, kamen v žolču in vse druge bolezni ozdravi Severovo zdravilo za obisti in jetra. Dolgost rabljenja tega zdravila in tisočer-niki, ki so bili ozdravljeni priporočajo to zdravilo vsakomur. To je najboljie zdravilo zoper hrbtobol in teško puščanje vode. Ceno 50c i n ti. Severov 1909 Slovenski Almanah je pripravljen za razdelitev. Vprašajte po njem pri vaših drugistih. Dobite ga zastonj* W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga.) platno, rudeča obreza 75e., broširana 60e. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v platno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT. vezano v slonokost $1.50. j MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. j NEBEŠKE ISKRICE, vezano v plat-, no 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25c. j RAJSKI GLASOVI. 40e. j SKRBI ZA OrŠO. zlata obreza 80c.< fino vezana $1.75. : S RUE JEZUSOVO, vez. 60c. i SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. I SV. URA, zlata obreza, fino vezano ! ,j $2.00. j VRTEC NEBEŠKI, platno 70c , slo- j nokost imit. $1.50. UČNI KNJIGE. ; ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan 20c. ! AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40s. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90s. EVANGELIJ, vezan 60s. GRUNDRISS DER 8L0VENI-SCHEN SPRACHE. ressn «L26. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40e, mali 30«. HITRI RAČUNAR, 40s. KATEKIZEM mali 15«, velflri 46a NAVODILO KAKO SE POSTANI "DRŽAVLJAN ZJEDEN. DRŽAV, 5c. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PESEM, nvvss. 75s. PODUK SLOVENCEM ki m hoi^o naseliti v Ameriki, Ms. PRVA NEMŠKA VADWICA, ROONI slovensko — SLOVAR 40s. ROČNI ANGLEŠBO SLOVAR, 60s. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel. fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c. SPRETNA KUHARICA, broširova- no 80c. SPIS OVNI K LJUBAVNTH IN ŽE- NIT0VANJSK3H PISEM, 25c. VOŠČILNI LISTI, 20c. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE Z A VERE, 50s. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- CO 10c. ANDREJ HOFER 20s. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e., ne vez. 70c. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20c BARON RAVBAR, 20c. BARON TRENK, 20e. BELGRAJSKI BISER, 16s. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20s. BOŽIČNI DAROVI, 15e. BUCEK V STRAHU, 25s. BURSKA VOJSKA, 30s. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10s. CAR IN TESAR, 20e. ČAROVNICA, 26c. CRNI BRATJE, 20 et CERKVICA NA a^'Ai.T CESAR FRAN JOSIP, 90s. CESARICA ELIZABETA, 16s. CIGANOVA OSVETA, 90s. OVETINA BOROGRAJ6KA, 46 et. CVETKE, 90s. ČAS JE ZLATO. 20s. DAMA 8 »IIWJAMT, odobe, komad 5e. da- cat 30c. Ave Maria. 10*;. Aibnm n.e>la New York e kraaniai slikami iresta 40e. OPOMBA. Naročilom je priložiti (lenarim \ rednost b«-