BORCI GENERALA MAISTRA
Odlikovanje v rdeči šatulji
Pokojnl Jože Rupnik, predsednik borcev za severno mejo Slovenije, mi je lanl nekaj mesecev pred>smrtjo v klubu upokojencev v Knafljevem prehodu predla-gal, naj bi jaz pisal o še žlvečih borcih za severno mejo. Vsi t! nekdanji bord so sedaj stari okrog 90 let Rekel ml Je, da ga bolezen vedno bolj napada, da ne more več prelivatl svojih mlsll na papir. Obljubil sem mu, da bom to nedokončano delo opravil po svojih sposobnostih. Pogovoril sem se s tremi borcl, prila-gam pa tudi seznam tistih, ki živijo danes na območju občine Center.
V sedmem nadstropju v sobi številka 147 Dotna starejših obča-nov na Taboru v Ljubjjani sem obiskal Ernesta Majerja, rojenega 4. avgusta 1894 v Buzetu v Istri. Odprl je rdečo šatuljo, ki jo je imel pred seboj na mizi. V ryej so vsi dokumenti od leta 1915 da^je. S ponosom mi je pokazal odliko-vanje, ki ga je prejel kot Maistrov borec.
Majerjev oče je bil cestni nad-zornik, mati pa gospodinja. Os-novno šolo je obiskoval v Gorici, prav tako pa tudi učiteljišče, ki ga je dokončal leta 1913. Njegoyo pr-vo službeno mesto je bilo učitefi v Lazaretu pri Kopru.
Leta 1915 so ga vpoklicali v av-stroogrsko vojsko. Dodelili so ga v Radgono, v tržaški bataljon. Ker so v tedaiyi vojski potrebovali čim več mladih oficiijev, so ga poslali na štirimesečni tečaj na Dunaj. Pridobil si je čin podpo-ročnika. To je bilo leta 1917. Na-slednje leto poleti se je javil k pro-
stovoljcem - Maistrovim borcem za severno mejo. Boril se je po raznih krajih Koroške. Po zmagi se je vmil v domovino. Šest let je nato služboval v prosvetnem od-delku taktratnega sreskega načel-stva v Slovenskih Konjicah, na-daljnjih petnajst let pa je živel in delal kot prosvetar v Laškem.
V začetku druge svetovne vojne so ga kot zavednega Slovenca are-tirali in deportirali v Kruševac. Z ryim je šla tudi njegova žena Pa-vla. Svoji dve hčerki - Vlasto sta-ro 18 let in sedemletno Bredo pa je dal v skrbstvo ženini sestri, ki je živela v Lgubljani. Tako sta bili hčerki nekaj časa pri Grudnovih.
Ernest in Pavla pa sta delala v Kruševcu v odboru, kjer so skrbe-li za šolaiye btrok internirancev. Ker pa sta imela otroke v tako imenovani Ijubljanski pokrajini, sta dobila dovoljerge, da sta se lahko vraila v to »italijansko« provinco. Kmalu, ko je prišel v Ljubljano, so ga začeli snubiti, da bi se vključil v prosvetni poklic. Ni hotel služiti okupatorju, raje se
je zadovo^jil s skromnimi prejem-ki, kj jih je dobival kot admini-strativni delavec v Grudnovi pi-sarni.
Po vojni se je zaposlil v ministr-stvu za prosveto Slovenijo. Upo-kojil se je leta 1950. KJjub temu pa je delal honorarno še 22 let prav na istem mestu.Leta 1960 je dobil red dela s srebrnim vencem.
Po ženini smrti je začel boleha-ti. Danes živi Ernest Majer na in-tenzivnem oddelku doma na Ta-boru. V okolju se počuti zelo do-bro in se ne pritožuje. Hčerka Vla-sta ga stalno obiskuje in nudi vso pomoč. Mlajša Breda pa živi v Pa-rizu. Redno mu piše lepa in dolga pisma.
»Povedati moram še to« - pravi triindevetdesetletni Maistrov bo-rec Ernest Majer, »da se ukvaijam tudi z rekreacijo. Vsak dan hodim po hodniku v sedmem nadstropju gor in dol. To storim gotovo sto-krat dnevno. To me poživlja.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vinko Bavcon
/SEZNAM BORCEV                           A
ZA SEVERNO MEJO -OBČINE UUBLJANA CENTER
1.  ALBIN ČISTAR, Ljubljana, Dom upokojencev, Zrinjskega 2
2.  VLADO JAKLIČ, Ljubljana, Čo-pova 42
3.  ERNEST   MAJER,    Ljubljana, Cankarjeva 16
4.  JERNEJ    PAULIČ,    Ljubljana, Rozmanova 12
5.  ing. CIRIL REKAR, Ljubljana, Veselova 8
6.   FRANC SLEMENŠEK, Ljublja-na, Nazorieva 12
7.  SLAVKO SVAJGER, Ljubljana, Cankarjeva 10
8.  ANTON ŠINKOVEC, Ljubljana, Trdinova 7
9.  FRANC TELBAN, Ljubljana, Hr-vatski trg 3
10.  FRANC TRINKAUS, Ljubljana, Poljanski nasip 10
11.  JAKOB VILHAR, Ljubljana, Pet-kovškovo nabrežje 33
12.  jpŽE ŽABJAK, Ljubljana, Zar-nikova 5 a
13.  FRANC ZIVIČ, Ljubljana, Breg 4
14.  BRANKO   LILLEG,   Ljubljana, " Resjieva 22
SLUZBA ZA 7.ADEVE PNVALIDOVIN V                BORCEV NOV OBČINE CENTER  /