r v e dni praznujejo naše žene I pomemben jubilej — 20-1 letnico prve državne konference Antifašistične fronte žena (AFŽ), ki je bila od 6. do 8. decembra 1942 v Bosanskem Petrovcu na osvoboje-I nem ozemlju. š če hočemo dojeti pravi po-I men tega praznika, moramo j poznati veličastno pot, ki so j jo prehodile naše žene v zad-I njih desetletjih, predvsem med } narodnoosvobodilno vojno in | v povojni izgradnji, pot, polno I naporov, žrtev in nenehnega I boja proti okupatorju in za j pridobitev enakopravnosti na j vseh področjih družbenega I življenja. Vsi se še dobro spo-j minjamo dni pred dvajsetimi j leti, ko je bila naša domovina \ eno samo bojišče, pogorišče, j morišče, ko je okupator brez j usmiljenja pobijal može, otro-1 ke, žene. V tem boju žene niso 1 stale ob strani, nasprotno, ne-| malokrat so bile v prvih vr-1 stah borcev, potrpežljivo so j prenašale vse napore in poho-| de, pokazale so pravi lik naše | junaške, svobodoljubne žene. Opravile so zrelostni izpit, potrdile so svojo visoko moralno in človečansko zavest. Jbamifk naših Ženu Prav to, kako bi se kar najbolj organizi; ano bojevale proti okupatorju in si priborile lepšo, svobodno domovino, v kateri ne bi bilo izkoriščanja in v kateri bi bila ženam priznana enakopravnost, je bila vodilna misel prve državne konference AFŽ, ki se je je udeležil tudi tov. Tito. S pridobitvijo enakoprav-| nosti pa še ni bilo vse rešeno. | Pred našimi ženami so stale l nove, nič lažje naloge. V okvi- \ \ ru ženskih društev so reševale I I vprašanja žensk in družine ter I s številne probleme, na katere \ I so naletele v vsakdanjem živ- I I Ijenju. S temi vprašanji se se- j e daj ukvarja vsa naša skup- \ I nost, kajti prerasla so okvir I I ženskih društev. Z družbenim samoupravlja- | 1 njem so se odprle tudi ženam j | najširše možnosti, da tudi kot ! = samoupravljavke posegajo_ na | e vsa področja našega družbe- j | nega in gospodarskega življe- [ \ nja. S tem so napravile po- | j noven korak naprej, položile j I so mojstrski izpit, ponovno so j s dokazale svoje visoke moral- \ I ne kvalitete ... Vsem našim delovnim že- I e nam toplo čestitamo k njiho- | I vemu prazniku! ^gj ....■■wiiiiiiiieewm.. Naslednja seja Naslednja seja ObLO Kočevje bo v sredo, 26. decembra. Tedaj bodo obravnavali rebalans proračuna za leto 1962, poročilo o izgradnji Kemične tovarne, problem urbanizma in stanovanjske izgradnje ter poročilo o poravnalnih svetih. Eden izmed odbornikov je predlagal, naj bi obravnavali še problematiko cest, posebno vzdrževanje, ker nastajajo zaradi slabega vzdrževanja cest na vozilih milijonske škode. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Leto VII. — št. 49 KOČEVJE, 7. decembra 1962 Cena 20 din Da bodo potrošniki zadovoljni Na zadnji seji je občinski ljudski odbor Kočevje razpravljal o poročilu sveta za blagovni promet in turizem ter sp e jel ustrezne sklepe. OSKRBA S KMETIJSKIMI PRIDELKI ŠE VEDNO ŠEPA Poročilo ugotavlja, da je bil v trgovini storjen, določen napredek. Vendar bo treba še vedno napraviti več za boljšo izbiro blaga, večjo zalogo' in boljšo tehnično opremljenost trgovskih lokalov. Posebno težavo predstavlja še vedno oskrba s kmetijskimi pridelki, s sadjem in zelenjavo ter zlasti z ozimnico. Pri izboljšanju preskrbe precej pomaga tudi naša vrtnarija, ki naj bi v bodoče še povečala pridelovanje povrtnin in zelenjave. Občinski ljudski odbor je sklenil, naj se zaradi boljše oskrbe s sadjem, zelenjavo in povrtninami trgovina še bolj trudi ter da je nujno zagotoviti še večjo- proizvodnjo teh kmetijskih pridelkov v občini. Zato naj pokažejo večjo iniciativo kot doslej kmetijska za-duga, vrtnarija in družbena posestva. Tudi v bodoče je treba podpirati prodajo kmetijskih pridelkov po neposrednih proizvajalcih (a ne samo privatnih) na tržnici. TUDI V KOČEVJU SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Poročilo sveta je tudi ugotovilo, da se v Kočevju vedno> bolj kaže potreba po samopostrežni trgovini ali manjši veleblagovnici. Občinski ljudski odbor je sprejel sklep, naj bo investitor tista trgovska organizacija, ki bo nudila najboljše pogoje. Zastopnik »Trgopro-meta« pa je v razpravi poudaril, da je o ureditvi samopostrežne trgovine razmišljal tudi že njihov kolektiv in prišel do zaključka, da bi jo uredili v prostorih sedanje pošte. Ta lokal bi zadoščal za 10 let, preuredili pa bi ga že v letu 1964. GOSTINSTVO SLABO DONOSNO Poročilo sveta za blagovni promet in turizem nadalje ugotavlja, da jie akumulacija gostinstva še slabša kot trgovine. Promet je količinsko občutno padel predvsem v naj večjem kočevskem gostinskem podjetju »Hotelu Pugled«. Zaradi tega so gostinci predlagali, naj bi se znižale oziroma, ukinile nekatere davščine. Odbornik gostincev je predlagal, naj bi občinski ljudski, odbor posredoval predlog gostincev za znižanje dajatev pristojnim organom. Gostinstvo — predvsem pa »Hotel Pugled« — namreč nima dovolj lastnih skla- dov, da bi moderniziralo obrate, ki jih ima in še one, ki naj hi jih prevzelo. Občinski ljudski odbor je sklenil upoštevati predloge družbenega, gostinstva pri pripravah za sprejem plana za naslednje leto. Hkrati je sklenil opozoriti gostince na povečan pritok gostov v naslednjem letu (proslava 20-letniee zbora slovenskih odposlancev in modernizacija ceste). Nadalje je sprejel še nekatere druge sklepe v zvezi z združevanjem gostišč, pavšaliziranjem, vzdrževan jem lokalov itd. POTREBEN PRIMEREN LOKAL ZA PRODAJO KRUHA Poročilo nadalje ugotavlja, da v Kočevju ni primernega lokala za prodajo kruha. Sedanji prostor, v katerem je tudi slaščičarna, je premajhen, pa tudii lokacija ni primerna. Pekarija pa nima predvidene v bližnji bodočnosti nobene gradnje, ker ima premalo sredstev. Kljub temu pa je treba ta problem nujno rešiti . Tudi dostava kruha trgovinam in gostiščem naj bi bila v bodoče bolj kulturna. Zdaj kruh dostavljajo namreč v košarah in na odprtih vozičkih, kar pa ni higienično. Občinski ljudski odbor je tudi odobril, da se razlika v ceni, ki je nastala s podražitvijo moke v Pekariji in slaščičarni ter znaša 209.000 dinarjev, dodeli Pekariji, ki naj jih porabi za ureditev sanitarnih naprav in garderob. NAČRT ZA NOVO KLAVNICO ŽE IZDELAN Na območju občine je le 8 prodajaln mesa, kar je občutno premalo. Poročilo sveta za blagovni promet ugotavlja, da bi bilo nujno odpreti še prodajalne v Strugah, Osilnici in za območje Drage. Tudi obstoječa klavnica, prodajalne in predelovalnice po opremi in zmogljivosti ne zadovoljujejoi. Pripravljen je že načrt za gradnjo nove klavnice in predelovalnice, fci naj bi zadostila potrebe ribniškega in kočevskega bazena, do Velikih Lašč in Dobrepolja. V tej klavnici pa ne bi delali le za lokalno potrošnjo, ampak predelavah živino tudi z družbenih posestev in nato prodajali meso in mesne izdelke. ZADRUGA NE KAŽE DOVOLJ ZANIMANJA ZA VEČJI ODKUP Poročilo sveta je zajelo tudi dejavnost kmetijske zadruge in pravi, da glede na značaj zasebne kmetijske proizvodnje nastajajo na njenem območju v glavnem tržni presežki lesa in živine, manj pa ostalih kmetijskih pridelkov. Ta vrzel pa se zlasti pokaže pri oskrbi z ozimnico1. Dalje poročilo ugotavlja, da ima zadruga pri delu precej težav ter da kaže premalo zanimanja za povečan odkup drobnih kmetijskih pridelkov, kot jajc, fižola, zelja itd. Občinski ljudski odbor je kmetijsko zadrugo zadolžil, da izboljša odkup in zajame dosledno vse tržne presežke v občini. KONTROLO SE POOSTRITI Občinski ljudski odbor je nadalje sklenil še, da je zaradi izboljšanja na področju blagovnega prometa, spoštovanja zakonskih predpisov in zadovoljitve potreb potrošnikov nujno še bolj poostriti kontrolo, se pravi, še bolj poživiti inšpekcijsko službo. Proslave dnevna republike po naših krajih Ribnica Dan republike, dan, ko se ozremo v preteklost, pregledamo uspehe, obudimo spomine na našo herojsko pot, spomnimo se tovarišev, ki so zanjo žrtvovali svoja življenja ter s svojo herojsko borbo priborili svobodo. To je dan, ko preštevamo svoje uspehe. Lahko bi pregledali številke. Mnogo jih je. Stekle so nove ceste; lopate so se zasadile v trdo zemljo in jo napravile voljno in rodovitno. Padale so kaplje, toda te kaplje so obrodile zaželene sadove — sadove, ki prinašajo lepšo bodočnost. Dan republike! Spomini bežijo nazaj na prehojeno pot, obudijo se na raznih svečanostih, akademijah. Širom naše domovine vihrajo zastave in naznanjajo obletnico rojstva naše republike. Tako se je tudi Ribnica odela v teh dneh v slavnostno obleko in toplo sprejela naš veliki Dan. In kaj je novega letos v ribniški občini? Naj navedemo samo nekatere stvari: nova, moderno urejena pošta, nov obrat podjetja Torbica v Sodražici, bencinska črpalka pri Žlebiču, trgovina Oprema se je preselila v nove, sodobne prostore, dograjeno je poslovno - stanovanjsko poslopje Vrtnarije in še kaj. Salka vas Vaška skupnost v Šalki vasi je v počastitev dneva republike organizirala v domu Svobode kulturno prireditev. Program so izvedli pionirji in mladinci iz Šailke vasi. Recitacije in pesmi so bile dobro naštudirane in uspešno izvedene, najbolj pa je občinstvu ugajala igrica »Pionirska ruta«. Za uspelo prireditev gre zahvala tov. Mimici Mestnik, ki je program pripravila in ga z mladino tudi dobro naštudirala. ' Naslednjega dne so vse pionirje in mladince, ki so piri proslavi sodelovali, pogostili, nekatere pa tudi obdarili s knjižnimi nagradami. M. Lunder Na predvečer praznika so se Ribničani zbrali v dvorani TVD Partizan in se na kratki, vendar dobro pripravljeni akademiji, skupaj z našimi najmlajšimi, spomnili prehojene poti. Zopet je zadonela Bilječanka, obudili so se spomini na 29. november 1943 ter na delovne zmage po osvoboditvi. Bil je topel večer, večer pred praznikom, katerega je Ribnica pričakala slavnostno in v veselem razpoloženju. Marsikateri Ribničan, pa tudi drugi, je pričakal dan republike v domu JLA, kjer so v počastitev praznika priredili rezervni oficirji zabavo. Taka je bila Ribnica v teh prazničnih dneh. Po njenih ulicah je odmevala pesem veselih ljudi. Lepo je počastila devetnajsti rojstni dan naše republike. M. Mate Predgrad (JŠ) — Tudi letos smo v Pred-gradu lepo proslavili dan republike. O pomenu praznika je govoril učitelj Pajnič, otroci so peli in recitirali, sodelovala pa sta godba na pihala in mešani pevski zbor. Proslava, ki se je je udeležilo veliko ljudi, je lepo uspela. Osilnica Proslava ob dnevu republike v Osilnici je bila v kinodvorani. Priredili so jo učenci osnovne šole, učiteljica tov. Štimčeva pa je imela krajši nagovor, v katerem je pojasnila pomen 29. novembra za jugoslovanske narode. Nato so pionirji zapeli, recitirali pesmi in odigrali dve igrici ter zaplesali nekaj kol. Proslave se je udeležilo okrog 100 ljudi. * Športna sekcija v Osilnici je priredila ob dnevu republike več tekmovanj. Najprej je bil pionirski šahovski brzoturnir, pri katerem je sodelovalo 10 šahistov. Prvo mesto so osvojili kar trije. Mladi šahisti so pokazali precejšnje znanje. Na članskem šahovskem brzo-turnirju je sodelovalo 13 šahistov. Zmagal je Anton Kovač, drugi je bil Andrej Žagar, tretji Anton Kvaternik itd. Prvi uradni nastop so zabeležila dekleta, ki so se prav tako pomerila v šahu. Vsem štirim nastopajočim šahistkam bo treba posvetiti več pozornosti, prav tako pa tudi ostalim, ki kažejo zanimanje za šah. Debut so dekleta dobro prestala in upamo, da bodo še večkrat nastopila ... Prvič so nastopili tudi smučarji. Tekmovali so v teku na 600 metrov. Nastopilo je pet pionirjev. Razen tega je mladina organizirala mladinski ples, ki je lepo uspel. Prepričani smo, da ta ples ne bo ostal osamljen. Udeležilo se ga je nad dvajset mladincev. Ples je dokazal, da osilniška mladina lahko nekaj organizira, kljub skromnim sredstvom ... -ip Velike Poljane (PV) — Naša šolska mladina je pod vodstvom učiteljice Andol j škove priredila prav prisrčno proslavo za dan republike. Sprejeli so tudi 13 cicibanov v pionirsko organizacijo. Prepričani smo, da bo imela pionirska družinica pod vodstvom skrbne upraviteljice v novem letu lepe uspehe, saj so svojo veliko voljo do učenja in iz-venšoiskega dela pokazali prav na tej proslavi. Rezervoar na Obrhu že prihodnje leto Do proslave 20-Ietnice Kočevskega zbora prihodnje leto v Kočevju bo Vodna skupnost za Kočevje in Ribnico dogradila rezervoar na Obrhu. Z dograditvijo tega rezervoarja bo popoln tudi vodovodni sistem, ki napaja Kočevje in Ribnico. Voda bo poslej tekla proti Ribnici in Kočevju že zaradi pritiska, medtem ko jo zdaj potiskajo proti obema krajema črpalke. Črpalke imajo sicer zmogljivost 55 litrov v sekundi, stvarno pa jo dosežejo približno polovico, oziroma nekaj manj kot 301 na sekundo. Ko bo dograjen rezervoar, bo pritekala voda s polno zmogljivostjo, se pravi 55 1 na sekundo. Proslava ob dnevu republike v Šeškovem domu — tokrat balkon. Žal se je proslave udeležilo le okoli 50 odraslih (in približno toliko mladine), kar meče slabo luč na prebivavce Kočevja OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU 0 g % 4. decembra je prispel v Moskvo s svojim spremstvom na krajše zimske počitnice predsednik Tito. Nekaj dni se bo zadržal ^ v Moskvi in Podmoskovlju, nato pa bo obiskal še Leningrad in Vol-Fl gograd. Na obisk in počitnice ga je povabil predsednik ministrske-H ga sveta ZSSR Nikita Hruščov. Tovariš Tito in predsednik Hruščov R bosta počitnice izkoristila tudi za razgovore o odnosih med obema ^ državama in o nadaljnjem sodelovanju ter o aktualnih mednarod-_ nih problemih. Ob prihodu našega maršala je premier Hruščov po-q udaril, da je zadovoljen s sedanjim razvojem odnosov med obema državama in da obstajajo vsi pogoji, da se ti odnosi še naprej raz-"0 vijajo in krepijo. Poudaril je tudi, da so stališča obeh držav v mno-n gih mednarodnih odnosih enaka. Zl 6 39. novembra je skupina ustašev napadla jugoslovansko g predstavništvo v Bonnu (Zapadna Nemčija) z namenom, da prostore delno razstreli, blokira izhod iz zgradbe, prisili jugoslovanske pred- 01 stavnike, da se umaknejo v zgornja nadstropja in nato zgradbo za-O žge. Pri tem naj bi po načrtu živi zgoreli tudi vsi Jugoslovani, ki so 2 bili v zgradbi. Zločinski naklep se je zaradi odpora in prisebnosti ^ uslužbencev našega predstavništva le delno posrečil. Ustaši so stre-— ljali tudi na dvanajstletnega otroka ter težko ranili bivšega partiji zana Momčilo Popoviča. Tovariš Popovič je bil med vojno v bojih s fašisti 17-krat ranjen. Tudi tokrat so njegove rane hude, saj je bil o ° UD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU O že večkrat operiran, njegovo življenje pa še vedno visi na nitki. Jugoslovanska in svetovna javnost je zločin ostro obsodila. Dogodek g meče slabo luč na zahodnonemške oblasti, ki nudijo gostoljubje ta- « kim zločincem in ustvarjajo pogoje za razvoj takih band. _(- £ 5. decembra so organizirali ustaši nov incident, tokrat v Diis- ^ seldorfu. Vdrli so v restavracijo »Dalmacija«, izzivali goste in vzkli- «c kali Paveliču in nezavisni državi Hrvatski. O @ Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj bo Q obiskal ta mesec Indonezijo, Indijo in Irak. % Na kongresu italijanske KP so Kitajci spet napadli »kapita-listično« Jugoslavijo. (Torej ne samo napadi ustašev, ampak tudi Kitajcev — komunistov.) Član sekretariata KPI Pajetta je Kitajcem, ^ ki so kritizirali tudi delo KPI, odgovoril takole: »Tovarišem Kitaj- y cem, ki zatrjujejo, da se ne strinjajo z nekaterimi od nas, odgovar-jamo, da smo leninistična partija, v kateri ni frakcij. Ne smete napačno razumeti ploskanja, ki ste ga bili deležni s strani kongresa. O Bilo je namenjeno vaši revoluciji [n vašemu narodu, toda ves kon- D greš soglasno odobrava politiko centralnega komiteja in zavrača vaš ^ nesprejemljiv napad ter obsoja vaša nepravilna stališča.« O odnosih S z ZKJ pa je med drugim dejal: »Vi ste dejali, da so Jugoslovani ■■ restavrirali (obnovili) kapitalizem. Toda mi smo bliže Jugoslaviji. H Bili smo tam in poslali tja številne delegacije. Razpravljali smo s lil člani delavskih svetov, morda se včasih z njimi tudi prepirali, toda ^ zagotavljamo vam, da v jugoslovanskih tovarnah nismo našli ka- „ nitalistov.« O Osnutek ustave SR Slovenije Revolucionarna pridobitev lastne državnosti v nacionalni in po- f litični zgodovini Slovenije je bila proglašena v ustavi LRS z dne f 16. 1. 1947. Ta ustava je z družbenim razvojem doživljala podobne f spremembe, kot so zadele ustavo FLRt iz leta 1946. Republiški \ ustavni zakon iz leta 1953 pa je iz podobnih razlogov kot ustrezni \ zvezni zakon postal zastarel in kakor v okviru federacije se je tudi \ v republiki pojavila potreba po novi ustavni ureditvi. \ II. O NASI REPUBLIŠKI USTAVI 4 Slovenija — kot vse druge jugoslovanske republike — je suve- 4 rena država in zaradi tega samostojno sprejema svojo ustavo, s ka- 4 tero neposredno in samostojno določa svojo družbeno in politično 4 ureditev. Jasno pa je, da so temeljna načela in osnove družbeno 4 ekonomske in politične ureditve zaradi vključitve Slovenije v fede- 4 racijo lahko samo enotna za vso Jugoslavijo. Te osnove, ki jih pred- 4 stavljajo družbena lastnina, družbeno samoupravljanje ter pravice, 4 svoboščine in dolžnosti človeka in občana, so vznikle iz skupnega 4 življenja jugoslovanskih narodov in delovnega ljudstva ter njihovih 4 republik in so zato lahko samo skupne. Kot takšne predstavljajo f po svojem bistvu skupni dogovor jugoslovanskega delovnega ljud- f stva, živečega po posameznih jugoslovanskih republikah, o načinu 4 in pogojih skupnega življenja, V skladu s funkcijo federacije kot 4 skupnosti tega delovnega ljudstva je, da v zvezni ustavi določi te f osnove skupnega življenja, kar je seveda bilo tudi storjeno. Zato f osnutek republiške ustave v svoje določbe prevzema temeljna na- f čela, izražena v predosnutku ustave FSRJ kot svoja in jim hkrati f zagotavlja neposredno uporabnost in veljavo na svojem ozemlju. V f Riše: Silvo Vremec j skladu z dejstvom, da je Slovenija le federalna enota zvezne države, 4 je na novo v republiško ustavo vnešeno le načelo socialistične soli- f darnosti, ki se je v praksi že uveljavilo med jugoslovanskimi re- 4 publikami, katero nalaga SR Sloveniji, naj sodeluje z dru"imi jugo- 4 slovanskimi republikami pri reševanju skupnih vprašanj kot so č nnr.: gospodarski razvoj, gospodarsko sodelovanje, pomoč nerazvi- 4 tim republikam in krajem v federaciji, izmenjava kulturnih dobrin, 4 ustanavljanje skupnih podjetij in podobno. 4 Z republiško ustavo pa se tudi neposredno urejajo posamezna f področja javnega življenja. Predvsem: sistem družbenega samo- 4 upravljanja v delovnih organizacijah, komunalni sistem, t. j. samo- 4 unravljanje v občinah in okrajih kot teritorialnih družbeno politic- 4 nih skupnostih, določitev funkcij republike in načel za nieno orga- 4 nizacijo ter zagotovitev ustavnosti in zakonitosti v republiki in nji- f hovega varstva. \ 1. Družbeno samoupravljanje v delovnih organizacijah Odnosi, ki izhajajo iz družbeno ekonomskega sistema, so sicer f tudi predmet ustavne ureditve v okviru federacije, toda predosnutek f zvezne ustave urejuje s svojimi določbami v prvi vrsti pravice in f dolžnosti delovnih organizacij v njihovih medsebojnih razmerjih f in v prometu, kjer mora biti delovnim organizacijam zagotovljen J enak pravni položaj na vsem ozemlju FSRT. Osnutek republiške J ustave pa razvija drugo plat medsebojnih odnosov, namreč vpra- \ Sanja samoupravljanja, v kakšnih oblikah se to samoupravljanje j pojavlja in kakšen je mehanizem tega samoupravljanja. \ Že uvodoma posveča osnutek republiške ustave posebno pozor- \ nost vprašanju medsebojne vskladitve organizacije dela in orga- \ nizacije samoupravljanja. Oboje mora namreč omogočati, da delavci J lahko čimbolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in J svojega ekonomskega položaja, da pa so hkrati zagotovljeni naj- \ ugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot ce- \ ]/>*<> poniihiiška ustava tudi natančneje določa, kdaj nastane pra- i vica delovnega kolektiva do upravljanja delovne organizacije in \ kdaj delovni človek pridobi pravice in dolžnosti člana delovnega i kolektiva. Delovni kolektiv pridobi pravico do upravljanja z dnem, i ko se konstituirajo v delovni organizaciji organi upravljanja: delov- i ni človek pa pridobi pravice in dolžnosti člana delovnega kolektiva i z dnem. ko nastopi delo in ne morda že takrat, ko je sklenil formal- i ni sporazum o vstopu v delovno organizacijo, t. j. o delovnem raz- i merju. V gospodarstvo nasploh uvaja osnutek republiške ustave na- J čelo rotacije, po katerem se kolektivni organi upravljanja (delav- J ski svet, upravni odbor) volijo za dve leti, vendar tako, da se vsako 1 leto izmenja polovica njihovih članov, ter načelo omejitve ponovne J vplivnosti, zaradi katerega ne bo mogel biti nihče več kot dvakrat j zapored izvoljen za člana istega kolektivnega organa upravljanja delovne organizacije. Kljub samoupravljanju pa določa osnutek republiške ustave tudi odgovornost organov samoupravljanja ne le , delovnemu kolektivu, temveč tudi družbeni skupnosti, kar je ra- i zumljiva posledica dejstva, da so sredstva za proizvodnjo družbena, j, Z določbami osnutka republiške ustave je tudi okrepljena samo- (l »tajnost delovnih organizacij in jim dana določena avtonomija, ki \ je v tem, da delovne organizacije samostojno sprejemajo svoj statut (| in ga, načelne ne predložijo nikomur več v soglasje; soglasje je po-trebno ie izjemoma za tiste delovne organizacije, za katere bi za- p kon tako predpisal. Statutarna avtonomija zajema tudi pravico de-lovne organizacije, 'da izdaja splošne predpise za urejanje notranjih i odnosov v delovni organizaciji (npr.: pravilnik o delovnih razmer-jih, o delitvi dohodka), seveda v skladu in v mejah ustave in zako-nov. Osnutek uvaja tudi javnost v poslovanje delovnih organizacij. (i (Nadaljevanje) $ Referendum V 46 številki NOVIC je bilo postavljeno vprašanje, kdo, kdaj zakaj in v kakšnih primerih lahko razpiše referendum. Ali ga lahko razpiše tudi podjetje? Referendum je oblika neposredne udeležbe občanov pri izvrševanju oblasti in obstoji v tem, da se zakonski predlog, sprememba ustave ali kako drugo vprašanje, predloži volivcem neposredno v odločitev, preden ga predstavniški organ sprejme, ali pa potem, ko ga je že spreiel. Na postavljeno vprašanje odgovarjajo volivci le z »da« ali »ne«. Poznamo referendum, ki ga lahko razpiše Zvezna skupščina, referendum, ki ga razpiše republiška skupščina ter lokalne referendume, ki jih razpisujejo občine in okraii. Predosnutek ustave FSRJ predvideva v svoiih določibb konkretno le razpis referenduma ob spremembi ustave in sicer v dveh primerih: 1. če bi Zvezni zbor in Zbor narodov ne bila enotna slede predloženih sprememb ustave, smeta odločiti (potem, ko sta obravnavo o spremembah odložila najprej za dva meseca in se zatem še dvakrat sestala, da rešita snorna vprašanja, pa se nista mogla zediniti), naj o teh vprašanjih odločilo neposredno volivci na referendumu ter 2. če ie sprememba ustave sicer sprejeta v Zveznem zboru, pa se ugotovi, da naimanj trije zbori Zvezne skupščine niso zadovoljni s sprejetimi spremembami, se sprememba ustave, ki je bila spreleta v Zveznem zboru, da na referendum. Izid referenduma je za skupščino obvezen in sprememba ustave je spreleta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev (absolutna večina). Zvezna skupščina pa razpisuje referendum tudi glede drugih vprašanj, ki so splošnega pomena zia federacijo, pri čemer se ravna no lastni ocenitvi potrebnosti referenduma. Republiški referendum po določbah osnutka ustave SRS razpisuje Skupščina Socialistične republike Slovenije. Predvideva ga pravtako za spremembo republiške ustave v primeru, da Republiški zbor smatra, da je sprememba ustave umestna, dva druga zbora pa sta proti spremembi. Volivci v tem primeru na referendumu odločijo le o umetnosti spremembe ustave. Volivci pa lahko na referendumu predlagane spremembe ustave tudi snrelmejo, če tako odloči Republiški zbor. Skupščina SRS lahko sk’ene., da se da na referendum tudi predlog zakona ali drugo vora-šanie iz njene pristojnosti, bodisi preden ie bil zakon snmiet ali ko ie zakon že spreie’a. Odločitev volivcev ie za skupščino obvezna in dve leti no referendumu se ne more izdati noben zakon ali drug akt. ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. Lokalni referendum razpisujeta okraina, oz. občinska skupščina. Volivci odločalo o vnra--šaniih. ki imajo pomen za nosa-mezeu kraj ali za oblino o-H noma Okrai kot oeioto. Ruferanduru se j-urnšj bodisi zat-.o. dn, —i r-*Q- trdiio odlok ali sMgp občinske oz. okraine skunščine ali na zato. da se o predlogu odloka ali sklena izjavilo, še preden ga ie občina oz. okrai sorejel. Kdai ie lokalni referendum obvezen, predpiše okraina oz. občinska skupščina s svojim statutom Fno leto po referendumu ne more niti okraj niti občina izdati nobenega predpisa, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. Predlog, o katerem se odloči na referendumu, je snreiet. če ie zanj glasova'a večina volivcev, ki so se referenduma udeležili (relativna večina). V gospodarskih organizacijah odločanje na sestankih delovnega kolektiva kot naivišiega organa upravljanja v organizaciji v polni meri zagotavlja proizvaiav-cem, da povedo svoia mnenja in odločajo o vprašanjih upravljanja in razpolaganja s sredstvi organizacije. če delovni kolektiv sklene, da bo o postavljenih vpra-liko odločanja, ki je zelo podob-šanjih glasoval tajno, imamo ob-na referendumu. Silvo Vremec v tiskarni - - - olid! Kakor v večini naših kolektivov so tudi v ČZP Kočevski tisk v Kočevju z maio interno proslavo počastili dan republike 29. november. (Na sliki del članov kolektiva med proslavo) S KONFERENCE KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL KOČEVJE SZDL - tribuna občanov DPD »Svoboda« — stari : mladi £ Odnos meščanov do proslav in kulturfnih prireditev nepravilen ® Kdaj dobi Kočevje kopališče $ Priprave za proslavo 20-letnice Kočevskega zbora % Kdaj bo zgrajena nova šola? % Brzojavka tovarišu Popoviču, ki so ga ustaši težko ranili v Bonnu, z željo, da bi čimprej okreval. TRICETRT MILIJARDE ZA UREDITEV MESTA Na proslavo 20-letnice Kočevskega zbora, ki bo jeseni prihodnje leto, bo prišlo predvidoma 30 do 50.000 ljudi. Tedaj bo govoril eden najvišjih državnih političnih predstavikov. Posebna komisija za pripravo proslave, v kateri je večina članov iz mestne organizacije SZDL Kočevje, je že pripravila predlog, kaj vse bi bilo nujno urediti v Kočevju. Mestna konferenca SZDL, ki je bila pretekli teden, je o predlogu razpravljala in ga tudi odobrila. (O tem predlogu oziroma programu smo pisali že v prejšnji številki našega lista.) Po programu bo za vsa dela potrebnih 750 milijonov dinarjev, kar je sicer precej, kljub temu da je komisija skopo odmerjala sredstva. Na konferenci je bilo poudarjeno, da čaka člane SZDL v prihodnjem letu precej dela, saj se bo v Kočevju zvrstilo več lokalnih, republiških, zveznih in celo (vsaj ena) mednarodnih prireditev. Vse te prireditve bo treba tudi časovno vskladiti in oskrbeti za nastopajoče dovolj prenočišč, hrane ter zadostno udeležbo na prireditvah. Poudarjeno je bilo tudi, da je za čimiepšo ureditev mesta nujno pritegniti k sodelovanju vse prebivavce, ki naj bi vložili v izboljšavo in urejevanje svojih hiš in okolice čimveč lastnih sredstev in prostovoljnega dela. STARI PROGRAMI PROSLAV V poročilu in razpravi je bilo tudi poudarjeno, da odnos prebi-vavcev Kočevja do proslav in raznih kulturnih prireditev ni pravilen, saj jiim prisostvuje večkrat le po nekaj deset gledavcev. Seveda so pa tudi izjeme (nekatere proslave, kulturne prireditve, razprava o ustavi itd.), ko je dvorana skoraj nabito polna. Vzroke za tako nihanje udeležbe je treba najti in jih odpraviti. Morda so temu krivi programi, ti se v skoraj dveh desetletjih niso kaj posebno spremenili, morda preveliko število proslav? Poudarjeno je bilo, naj bi (bilo proslav manj, ti pa naj bi bile sodobnejše in kvalitetnejše. Predlogi za izboljšanje pa naj bi prišli od občanov. STARI : MLADI V »SVOBODI« Več članov SZDL (pravzaprav največ) je razpravljalo o odnosih med starimi in mladimi v DPD »Svobodi«. »Stari« so zatrjevali, da so mladini odprta vlata v »Svobodo«, »mladi« pa da sprejema »Svoboda« v svoje vrste le take, ki znajo igrati ipd. — skratka: da mladino (predvsem delavsko), ki želi igrati itd., pa ne zna, nihče ne vzgoji tako, da bi znala. Konferenca je sklenila, da je kulturno življenje nujno izboljšati in poživiti. Vsej mladini, ki si želi udejstvovati v »Svobodi«, je treba sodelovanje omogočiti in jo vzgajati, ker v nasprotnem ne bo nikogar, ki bi sedanje igravce čez leta nadomestil, zaradi česar bi začelo kulturno življenje v Kočevju zamirati. DELO SZDL JE VSESTRANSKO Člani SZDL so se dalje zanimali, kdaj bo dobilo Kočevje novo Člani SZDL Pred dnevi je bila na Rudniku krajevna konferenca SZDL za območje Rudnik, Salka vas, Cviš-lerji. Delegati so kritično pregledali svoje uspehe in neuspehe. Najdelavnejša je bila v preteklih dveh letih komunalna sekcija. (T. L.) — 18. nov. je bila na Vidmu letna konferenca SZDL Dobrepolje, že pred tem so se združile tri organizacije SZDL v Dobrepolju (Videm, Ponikve, Kompolje) v eno organizacijo. Združitev je nekakšna podlaga za ustanovitev bodoče krajevne skupnosti za območje bivše občine (razen Strug). Konference se je udeležil tudi predsednik obč. odbora SZDL Grosuplje tov. Nered. — V diskusiji je sodelovalo precej članov SZDL, govorili pa so največ o gospodarjenju v podjetjih in o njihovih problemih. Najprej o Apnenici, ki je sedaj v precej težkem položaju. Nova peč, ki je stala 160 milijonov dinarjev in je bila dograjena letos, ne dela, delavci odhajajo drugam, stalnega tržišča nimajo. Delno so krive cene, saj je njihovo apno najdražje. Pokazalo se je, da kolektiv ni znal urediti notranjih problemov. V podjetju še vedno veljajo mezdni odnosi, delo ni normirano, premalo skrbe za zniževanje proizvodnih stroškov, 'večjo produktivnost in kvaliteto. Pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov po novih merilih so sprejeli šele pred dvema mesecema, v praksi pa ga še vedno ne upoštevajo. Delegati so razpravljali tudi o obratu Iskre v Predstrugah, ki je zaradi trenutne zasičenosti na trgu zmanjšal število zaposlenih. Sedaj se stanje izboljšuje, ostane pa še vedno problem vode. Ker ni vodovoda, ne morejo urediti galvanike, kar občutno podraži proizvode zaradi prepe- šolo, kako je z gradnjo kopališča, ti je za Kočevje nujno potrebno in kako sploh napraviti več za rekreacijo delovnih ljudi. Več članov SZDL je tudi zahtevalo', da je treba poklicati na zagovor hišne svete tistih novih hiš, katerih sta-novavci ne znajo varovati novih zgradb. Poudarili so tudi, naj bi SZDL razpravljala tudi več o gospodarskih vprašanjih, saj so ob- či j eni uspehi so elektrifikacija Željn, odkopavanje zemlje za pločnik in zasutje luže v Salti vasi, popravilo pešpotov v Željnah in Klinji vasi, ureditev otroškega igrišča, popravilo stadiona itd. Večino teh del so opravili prostovolj- Ijavanja v Ljubljano in nazaj. Voda je glavni problem Dobrepoljske doline. Ne samo v ISKRI, tudi pri Kmetijski zadrugi so orisali ta problem kot zelo pereč. Precej kritik je bilo izrečenih na račun gospodarjenja v KZ. Nekatere so bile umestne, druge ne. Mnogi namreč kažejo neobdelane majhne parcele SLP, ki jih je v Dobrepolju precej, a so raztresene. Potrebna bi bila arondacija, ki jo pripravljajo že dve leti, a še ni opravljena! Prav to zavlačevanje je glavni vzrok podobnih kritik. Na konferenci so govorili še o sečnji lesa, podružabljanju gozdne proizvodnje (videlo se je, da nekaterim še zdaj ni jasen ta pojem) ter o adaptaciji gostišča na Vidmu, ki je zahtevala štiri milijone din, gostišče pa s tem ni veliko pridobilo... Na koncu so govorili še o prosvetnem društvu, ki ga je treba spraviti k življenju, tov. Nered pa je dal novoizvoljenemu odboru nekaj smernic za nadaljnje delo. Letna konferenca (JŠ) — Predgrad. 27. novembra je bila tu letna konferenca Socialistične zveze, ki sta se je udeležila tudi predsednik občinskega odbora SZDL Kočevje Janez Merhar in šef gozdnega obrata KZ Lavrič. Člani SZDL so razpravljali o različnih problemih, predvsem o davkih, o problemih kmetijske in gozdne proizvodnje itd. V razpravi sta sodelovala tudi gosta iz Kočevja. čani tisti, ti vlagajo sredstva v gospodarstvo in je zato povsem razumljivo, da jih zanima, kako se bodo ta sredstva vračala oziroma koliko bodo novi objekti donašali itd. SZDL naj bi občane na sploh bolj seznanjala o življenju in delu v komuni. Občani se tudi še vse premalo zavedajo svojih pravic in dolžnosti, niso še dovolj razgledani in za njihovo izobrazbo naj bi bolj kot doslej skrbela SZDL. Tudi razni nekulturni izgredi (razgrajanje, pijančevanje, čečkanje po zidovih itd.) kličejo po delavnosti SZDL tudi na tem področju. Konferenca tudi ni mogla rešiti vprašanj, kako odpraviti pritoževanje občanov na višje organe (pritoževali naj bi se na občinske) in kako rešiti brezposelnost (predvsem je tu vprašanje zaposlitve okoli 100 žensk in nekaj moških — tudi takih, ki so zapustili svoje delovno mesto in odšli na delo v Nemčijo, potem so se pa vrnili, a je bilo njihovo staro delovno mesto že zasedeno). Člani SZDL so poslali s konference tudi brzojavko Momčilu Popoviču, ki so ga težko ranili, ustaši v Bonnu. V njej so mu želeli, da bi čimprej okreval. no, pri čemer se je posebno odlikovala mladina, ki je prispevala približno tri četrtine vseh prostovoljnih delovnih ur. Stanovanjska skupnost Rudnik se do pred nekaj meseci ni znašla v delu. Prizadela jo je lanska reorganizacija. Oktobra pa so predstavniki Skupnosti na sestanku z občinskimi in rudniškimi predstavniki razjasnili nejasnosti. Pododbor v S alki vasi je tudi precej napravil, zadal pa si je še več nalog, kot dokončno urediti vaško mlako, urediti pri mladinskem prostoru še prostor za namizni tenis in šah, urediti kanalizacijo', pločnik itd. Krajevni odbor po ugotovitvah konference ni bil aktiven, saj je njegovo delo opravila v glavnem SZDL (komunalna sekcija). Občani so tudi premalo seznanjeni z delom občinskega ljudskega odbora, ker sklicujejo odborniki le poredko zbore volivcev. Odbor Društva prijateljev mladine tudi mi delal, čeprav bi potrebovali na tem območju še več otroških ustanov in igrišč. DPM ni dobilo niti predvidenih sredstev — zaradi nedelavnosti. Sredstva so bila namreč pripravljena. Poudarjeno je bilo tudi, naj bi otroci ne ostajali zvečer tako pozno v klubu in gledali televizijo, ker prihajajo potem, v šolo nepripravljeni in brez nalog. Konferenca je pregledala in razpravljala še o delu Rdečega križa. Rudnika, mladine itd. Razpravljali so še o pripravah za proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. Delegati so opozorili tudi na problem elektrike. Kočevje je namreč napajano po dveh daljnovodih. Eden je za Rudnik neprimeren, drugi pa je zastarel in gre zato veliko elektrike v izgubo. Z uvedbo novih strojev bo Rudniku onemogočeno normalno obratovanje, pa tudi zadostitev ostalih električnih potrošnikov (predvsem podjetij) bo problematična. Poudarili so, da je nujno zgraditi nov daljnovod., ki ne samo, da bi bil boljši, ampak bi se tudi amortiziral lahko že v petih letih. Za dan republike je organizacija SZDL Kočevje-mesto odprla v prostorih bivšega steklarstva (obrata »Opreme«) klubsko sobo. Že prvi dan se je v klubu zbralo več članov SZDL, ki so brali in šahirali J. Primc o sebi in svojem delu Konferenca SZDL v Dobrepolju LOŠKI POTOK JE PRAZNOVAL. ZA NEKAJ DNI, MORDA ZA TEDEN ALI KAJ VEC, JE POSTALO ŽIVLJENJE V POTO-ŠKIH VASEH ŽIVAHNEJŠE, RAZBURLJIVEJŠE, PESTREJŠE, V PRIČAKOVANJU NEKAJ NOVEGA, LEPEGA, ENKRATNEGA, V PRIČAKOVANJU NJIHOVEGA, POTOŠKEGA PRAZNIKA. KLJUB TEMU, DA JE PREZGODAJ ZAPADLI SNEG POKOPAL POD SEBOJ POLJA, CESTE, VASI, KLJUB TEMU, DA SO SE NEKOLIKO BALI, DA BO POD DEBELO SNEŽNO ODEJO VSE ZASPALO, SE PREPUSTILO ZIMSKEMU SPANCU, KO JE V »HIŠI« ZA VELIKO, ZELENO KMEČKO PEČJO TAKO PRIJETNO, TOPLO, VSEENO NISO OBUPALI, VSEENO SO PRIČAKOVALI... | PRAZNIK I ! Loškega potoka j TOLE SO PA POTOŠKI CELJSKI GROFJE Toda kljub visoki snežni odeji, kljub mrazu, ki je rezal do kosti, Potočani niso mirovali, niso se zatekli v tople zapečke; marljivo so tekali sem in tja in se, čeprav včasih morda nekoliko nervozno, pri-. Pravljali na veliko proslavo — 60-letnico kulturnega dela v njihovem kraju. »Moraš priti v soboto, 24. novembra, k nam!« so mi zabičevali. »Moraš!« Seveda, saj bi šel, zelo tod, že po službeni dolžnosti, pa tedi zato, ker sem nekak njihov haljnji rojak, ker bi spet rad videl potoške vasi in ljudi, te preproste, delovne može in žene in se pogovoril z njimi ... Toda — kako? Iz Ribnice bi moral odpeljati Poseben avtobus v Loški potok, ko pa sem prišel tja, se je šofer oranil z vsemi štirimi in zatrjeval, da raje pusti službo, kot pa bi v takem vremenu rinil tja gor. Pred-sednik Bogo je ves živčen tekal Po Ribnici in bentil, v rokah pa je prekladal velik zavoj z diplomami, ki naj bi jih podelil najzaslužnejšim članom kulturno prosvetnega društva. Nič... Kaj storiti? Sklenili smo počakati avtobus iz Ljubljane, ki je končno le prilezel s poldrugo uro Zarnude. Potem ko je šofer monti-ral verige, je okrog pol sedmih °dpeljal — vendar brez mene, ker sern bil trdno prepričan, da ne bo Prišel pravočasno v Loški potok. Bogo mi je kasneje pripovedo-'tei: »Veš, avtobus se je le nekako PNpraskal tja gor. Zamuda ni bila Prevelika; malo nas je zeblo, pa Srno se v polni dvorani hitro ogreli...« Na slavnostni akademiji je go-orii predsednik KUD Albin Koš-"Prlj in orisal 60-letno kulturno Prosvetno delo v Loškem potoku, "ruštvo nosi ime po znanem bu-tetelju-učitelju Ivanu Vrtačniku. radicija kulturno prosvetne dednosti se je obdržala vsa leta, S®Prav je po vojni odšlo iz Lo-kega potoka veliko ljudi. Kljub težavam pa je društvo ponovno oživelo dramsko dejavnost, pevsko društvo in kvintet. Pevski zbor vodi Jože Modic, kvintet pa France Levstik. Posebno pozornost so posvetili dolgoletnim aktivnim članom društva, ki jim je članica občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Ribnica Ivanka Šmalc podelila posebna priznanja. Med večerjo po proslavi se je razvil živahen razgovor, v katerem so Potočani pokazali veliko zavzetost in ljubezen do kulturno prosvetnega dela, izrazili pa so tudi željo, da bi čim pogosteje prihajala »kultura« k njim tudi od drugod. »Prav zanimiv je bil razgovor z nekaterimi starejšimi Potočani,« je pripovedoval Bogo, »ki že vrsto let spremljajo kulturno življenje v tem od večjih kulturnih središč precej oddaljenem kraju. Tako se je sedaj že 73-letna Franja Pajnič, ki dela v društvu že od 17. na šoli, med vojno pa je bil v kulturniški skupini v 14. diviziji. In seveda, naj stare jšega aktivnega sodelavca društva — Rudolfa Knavsa s Hriba, ki kljub letom še vedno poje v pevskem društvu. Pravi, da ga petje izredno veseli, privlači, pomlaja in da bo pel, dokler bo imel še kaj sape ...« Vsi stari in najboljši potoški igravci so se spet zbrali ob Celjskih grofih, ki so jih pripravljali že vrsto let. Pri ocenjevanju njihove uprizoritve tega zahtevnega dramskega teksta moramo upoštevati vrsto momentov: predvsem zahtevnost dela, ki povzroča tudi večjim, vigranim skupinam precej preglavic, majhen, skoraj neprimeren oder, težave z izgovorjavo in še kaj. Ce vse to pustimo ob strani in če potoško uprizoritev (sicer nekoliko milo) primerjamo z uprizoritvijo Celjanov na ribniškem festivalu, ugotovimo, da bistvenih razlik skoraj ni! ZASNEŽENA ŠEGOV A VAS V LOŠKEM POTOKU Kmalu dovolj V otroškem vrtcu na Rudniku dobe vodo le za eno uro zjutraj in ob pol dveh popoldne spet za eno uro. Pod takimi pogoji ni mogoče zadostiti vsem higienskim predpisom. Posebno je težko še, ker imajo stranišča na vodno izplakovanje. Radi bi vedeli, zakaj ni vode, kdaj bodo dobili vodo in če bi morda lahko začasno dobivali vodo vsaj še okoli pol enajstih dopoldne za pol ure. (Vprašanje na krajevni konferenci SZDL Rudnik-Šalka vas.) Odgovor Vodne skupnosti: Za Šalko vas, Rudnik in Cviš-lerje črpamo vodo od 5. do 7. ure, od 13. do 15. ure in od 18. do 20. ure. Ta razpored je potreben zaradi tega, ker potrebujejo v ostalem času vodo predvsem nekateri industrijski objekti. Tudi vodo, to jo je dobival ta predel (skupno z vrtcem) ob pol enajstih dopoldne, smo bili prisiljeni ukiniti, 'ker potrebuje Mlekarna prav leta, z veseljem in s solzami v očeh spominjala številnih vlog, ki jih je odigrala na potoškem odru. Stane Vesel, drugi veteran, je odigral že okrog 40 vlog. Njegov nemirni, odrski umetnosti predani duh tudi v internaciji ni miroval; v najtežjih dneh, M jih je preživljal v taborišču, je sestavil nekaj skečev na okupatorjev račun ... Omeniti velja še Angelo Koš-mrlj Jožeta Bartola in Franceta Benčino, ki je pred vojno deloval KUD IVAN VRTAČNIK JE KONČNO LE USPELO OŽIVETI PEVSKI ZBOR, KI JE NA PROSLAVI KAR DOBRO ZAPEL Da, dela so se lotili z dokajšnjo mero resnosti in poznavanja gledališke umetnosti in postavili grofe na oder tako, kakor se spodobi. Pri izvedbi so najbolj izstopali grof Henrik, mladi menih, Pravdaj stari gvardijan, Veronika in še kateri, pa tudi ostali igravci so vložili vse svoje moči in znanje. Kako veliko je zanimanje za gledališko umetnost v Loškem potoku, govori dejstvo, da so bile tri predstave, v nedeljo in dve v četrtek, popolnoma razprodane, kljub slabemu vremenu in slabim potem ... 9 Proslava, s katero so Potočani ® dostojno proslavili 60-Ietnico # kulturnega delovanja in dan S republike, je za nami. Ljudje 9 so odšli, odrska zavesa se je za 9 igravci spustila. Gledavci so 68 bili s predstavami zadovoljni, 9 srečni zaradi spremembe, ki je @ razburkala vsakdanji, enako-9 merni utrip življeneja v njiho-9 vih hribih, srečni, da so težko 9 nalogo, ki jim je povzročala 9 nemalo skrbi, dobro opravili, 9 srečni, da bodo sedaj le lahko 9 posedli za zapečke in si pogreli @ premrle ude. 9 Toda uspela proslava naj bi ne 9 bila le proslava, bila naj bi 9 uvod v še boljše, kvalitetnejše 9 kulturno prosvetno delo v teh 9 krajih, naj bi bila smernica, 9 jasno začrtana pot za nadaljnje 9 delo. To želimo in prepričani 9 smo, da bo tako ... F. Grivec Foto: D. Mohar vode za vrtec od pol osmih do 12. ure in od 16. do 18. ure največje količine vode. Pritisk vode je bil slabši predvsem v poletnih mesecih (zaradi suše) in zato nekateri predali res niso dobivali v vsem predvidenem času vode. Stiska za vodo je zato, ker dobivamo v vodovodni sistem iz starega rezervoarja premalo vode, novi pa še ni dograjen. Pa tudi 150 mm cevovod, po katerem napajamo ta predel, predstavlja ozko grio. Vse te pomanjkljivosti pa bodo odstranjene predvidoma že do novega leta, ko bo zgrajen in dan v pogon novi rezervoar na pobočju Mestnega vrha. Novi rezervoar je že povezan z mestom z 200 mm cevovodom, ki gre mimo Podgorske ulice. Ko bo voda stekla iz novega rezervoarja po tem cevovodu, bo imelo področje Šalke vasi, Rudnika in Cvišlerjev dovolj vode. Izum vodovodarjev V Ribnici je voda v prvo nadstropje le redko pritekla, čeprav je bil pritisk po vseh izračunih zadosten © »-Ne, midva nisva dohtarja...« © Čepe in po kolenih od Obrha proti Ribnici © Domač izum © Nehote prisluškoval ® Ribniška pozabljiost © Oni dan sem bdi po opravkih pri tovarišu Oberstarju, upravniku Vodne skupnosti za Kočevje in Ribnico. — Se spomnite, mi je dejal, ko ste pred meseci pisali v »Novicah«, da je v Dolenji vasi premajhen vodni pritisk. Krivca za to smo že odkrili, čeprav ne zaradi vaše kritike. Takole je bilo. Ribničani so se že precej časa pritoževali, da je v Ribnici premajhen pritisk in da voda pogosto ne priteče niti v prvo nadstropje, čeprav bi po vseh naših izračunih morala. Mi, se pravi Vodna skupnost, smo menili, da je temu krivo staro omrežje, ki pa smo ga lani popravili. Na cevovodu je bilo sicer res precej »rešeta«, ki smo ga popravili, vendar se pritisk ni bistveno izboljšal, oziroma sploh ni bil tak, kot bi po zmogljivosti moral biti. Za odkrivanje okvar smo imeli doslej le slabe priprave — kovinsko palico s trobljo, ki pa se ni posebno obnesla. Če vodovod ne bi bil na kraškem svetu, bi okvaro ugotovili tudi tako, da bi videli v bližini okvarjenega mesta na površju zemlje vodo. Slišali smo tudi za uvožene naprave za ugotavljanje okvar na cevovodih, a so drage in komplicirane. Ko smo o teh napravah razmišljali, smo ugotovili, da ne morejo biti izdelane na drugi kot akustični (zvočni, slušni) osnovi. Potem smo se spomnili, da imajo neke take naprave zdravniki. Pravi se jim menda fonoskop in z njimi preiskujejo človeka ter prisluškujejo šumom v notranjosti telesa. No, in potem sva šla z našim Lojzom kupovat to napravo. Prodaj avka naju je začudeno gledala, kakšna dohtarja sva to, ko še prav ne veva, kako se tej napravi pravi. Pa sva ji nekako pojasnila, da nisva dohtarja, ampak kvečjemu vodna dohtarja. Naprava je veljala nekaj manj kot 4000 din, kar res ni za našo Skupnost prevelika investicija. Potem smo šla s to napravo na teren. Priznati moram, da se je kar obnesla in da smo z njo odkrili precej okvar. Vendar je bila ta priprava za »vodne dohtarje« malo prenerodna, ker so bile gumijaste cevi prekratke in so morali čepe in kobacaje preiskovati cevovod od Obrha proti Ribnici. Naprava je bila torej nerodna, zato smo napravili načrt za večjo in boljšo. Membrano s podstavkom in cevnim podaljškom smo predvideli večjo, da bi lahko stoje ugotavljali šume pod zemljo. Zaradi večje membrane se bo namreč tudi slušno- obzorje povečalo. Del te naše nove naprave je izdelal kočevski Kovinar za okoli 20 tisoč dinarjev, vsa naprava pa je težka okoli 2 kg. Ko je bila nova naprava izgotovljena, sem jo nameraval v pisarni preizkusiti. Slušalke sem dal na ušesa in podrsal z nogo po podu. Slišalo se je dobro, potem pa sem čul tudi neko govorico. Snel sem slušalke in šel v pisarno, ki je pred mojo ter dejal uslužbencem in uslužbenkam, naj bodo tiho, ker preizkušam neko napravo. Odgovorili so mi, da so bili že doslej povsem tiho. Odkod torej govorjenje, ki sem ga slišal? Še enkrat nataknem slušalke in čez čas spoznam, da nehote prisluškujem sodni razpravi. Pod mojo pisarno je namreč sodišče, jaz pa sem povsem razločno slišal glasove sodnika, obtoženca in zagovornika. Do takrat pa sploh nisem vedel, da je pod menoj sodišče. Nova naprava je torej prvi preizkus dobro prestala, zato smo šli z njo na teren. Napake na cevovodu smo začeli odkrivati že v V soboto, 24. novembra, so ob prisotnosti gostov iz Ljubljane in predstavnikov PTT podjetij odprli novo, moderno pošto v Ribnici. Mlada telefonistka se zadovoljno smehlja. Kako tudi ne, saj je v novih prostorih tako prijetno! (Foto D. Mohar) Zdravljenje z narkozo Narkoza ni le pripomoček za operacije brez bolečin, temveč tudi učinkovito sredstvo za zdravljenje, je s poskusi dokazal kirurg Boris Petrovski, član sovjetske akademije medicinskih znanosti. V sodelovanju s Sergejem Jefuni-jem je začel uveljavljati poopera- cijsko narkozo, ki traja nekaj dni in za katero je uporabil zmes dušikovega oksida in kisika. Tri ali štiri dni so bili v takšni narkozi bolniki, ki so jih operirali na srcu, pljučih ali požiravniku. Tako so pacienti spali in niso čutili bolečin. Praktične izkušnje kažejo-, da bolniki s tako imenovano podaljšano narkozo zadovoljivo dihajo s pljuči, tako da dobiva organizem dovolj kisika. Ta Goriči vasi Popravili smo jih, naš izum pa še ni dal miru. Potem pa smo med Goričo vasjo in Hrovačo odkrili nenavadno šumenje. Ko smo odkopali zemljo in kamenje, smo našli prav pod cestiščem v globini 60 cm zaščitno kapo za-suna, sam zasun pa je bil do tri četrtine zaprt in prav to je povzročilo, da voda ni mogla normalno po cevovodu in da je bil v Ribnici tako nizek pritisk. Cestno Elektrika v Elektrika je danes že tako nujno potrebna in tako razširjena pri vseh delih v našem vsakdanjem življenju, da opazimo njeno prisotnost praktično šele tedaj, ko nam odpove poslušnost. Vzrokov za napake in prekinitve je zelo veliko, tako v javnem omrežju, kot tudi v hišnih električnih inštalacijah. Električni gospodinjski aparati nam dostikrat ne delajo- v -redu, če z njimi nepravilno ravnamo, jih s-labo vzdržujemo- ali celo nepravilno uporabljamo. Pričnimo z najbolj razširjeno- in najbolj nepogrešljivo žarnico. Mnogokrat grešimo že ko kupujemo novo žarnico ali svetiljko. Naj omenim, da s.i lahko v grobem vsakdo sam izračuna velikost žarnice. Znano je namreč, da so manjši stanovanjski prostori, kot so kuhinja, dnevna soba, delovna so-ba in podobno-, zadosti razsvetljeni, če pride na vsak kvadratni meter po-vršine 15 do 20 watov metoda preprečuje more-bitne za-pletljaje po operaciji, na primer pljučnice in podobno. Profesor Petrovski je doslej zdravil na ta način 70 operiranih bolnikov. Ugotovil je, da podaljšana narkoza ne le blaži bolečine, temveč tudi pospešuje zdravljenje. Tretji ali četrti dan po operaciji so se pacienti počutili tako, kakor s-e drugi s podobnimi boleznimi šele po dveh tednih. kapo in zasun so neodgovorno zasipali, ko so gradili tisto cesto, v naših načrtih pa tudi ni bil registriran. Januarja 1960 je namreč naša vodna skupnost prevzela tudi to področje, za ta zasun nam ni pa nihče po-vedal. Pritisk je v Ribnici zdaj normalen. Znaša 3,5 atmosfere, medtem ko je znašal prej le okoli eno atmosfero (v Kočevju pa je okoli 2 atm).« Tako so naši »vodni dohtarji« s svojim izumom pozdravili ribniški vodovod. Jože Primc stanovanju moči žarnice. Pri takšni razsvetljavi bo-mo lahko normalno čitali, pisali iri opravljali druga za oči napornejša dela. Če smo ugotovili, da -imamo nameščene žarnice manjših jakosti, j-ih hitro zamenjajmo s pravimi, pa bomo prijetno iznenadenl. Z namestitvijo večjih žarnic ne bomo veliko povečali izdatkov. Žarnice trošijo razmeroma malo električne energije, zato bomo z lahkoto odšteli tistih nekaj dinarjev več za elektriko, če upoštevamo, kakšno neprecenljivo škodo lahko sicer napravimo svojim očem. To še posebej velja pri šoloobveznih otrocih, če se učijo pri neprimerni svetlobi. S pravilno razsvetljavo pia bo naš dom postal mnogo svetlejši in udobnejši. Žarnica se posebno v kuhinji zaradi pare in prahu kaj hitro zamaže, zato jo moramo čistiti. Najbolje je, da žarnico p-red čiščenjem odvijemo in jo umijemo z vlažn-o krpo. Seveda moramo pred čiščenjem svetlobnih teles najprej izklopiti napetost. Pri svetiljkah, ki jih že dalj časa uporabljamo, moramo pariti, da ne pridemo v dotik z morebiti oguljeno žico al'1 nezavarovanim kovinskim okovjem žamicce, kar lahko postan® nevarno. Gospodinjam se pripeti zla-st1 mnogo nesreč tedaj, ko v pomanjkanju časa z mokrimi rokami prijemajo vključene gospodinjsko aparate. Življenj ski nevarnosti Pa se izpostavlja gospodinja, če z en« roko drži električni aparat, -ki 111 predpisano o-zemljen in se istočasno z drugo roko dotakne vodovodne pipe. Nikoli ne upo-rabljaj-mo kuhaln1' ka za gretje prostorov. Zrak namreč grelnim ploščam prepočasi odvz-eima toploto, zato se prev-e« segrejejo. Kuhalnik Vključimo šele takrat, ko nanj postavimo primerno napolnjeno posodo. Garbi0 stran -kuhaln-e plošče pri zaprtm kuhalnikih skrbno čistimo, ker sS s-icer podaljša čas kuhanja in poveča potrošnja električn-e energije. Za čim b-olj ekonomično kuhanje naj ima posoda široko 111 ravno dno-, ki naj se grelni pl°' š-či čim bolj prilega. Odprtih kuhalnikov z vidnimi žaril-nimi spiralami pa raje ne uporabi j ajm°' ker so nevarni. Še na marsikaj bi radi opozorili. Po naših domovih se nagi0 veča število najrazličnejših aparatov. Veliko nam koristijo, saj z njimi gospodinjsko delo hitreje bolje opravimo kot sicer. Včasm pa imamo tudi težave z njim1’ ker premalo poznamo način ni1' hu^e uporabe in nege. Pri vsakem nakup-u zahtevajmo navodilo ° uporabi stroja, ki ga kupujem«’ ter se po tem tudi ravnajmo. -in POČITNIŠKO POTEPANJE PO JUGOSLAVIJI »Čiro« gre v pokoj Sedimo na pobočju nad mestom in prisluškujemo hrupu sarajevskih ulic. V senci dreves se na trati za grmom počutimo kakor v ljubljanskem Tivoliju. Tako domače je, tako prijetno, potem ko se umakneš mestnemu vrvežu in junijski pripeki na ulici. Toda to domačnost kazijo številni muslimanski nagrobni spomeniki, raztreseni po pobočju, med drevjem, po vrtovih, okoli hiš, togi kamniti stebri z bunko v obliki turbana na vrhu. Nekateri so se že vgreznili, drugi so se nagnili na stran ali prevrnili: čas jih je pač prehitel, nihče se več ne zmeni zanje. Ostali so neme priče preteklosti, ki tone v pozabo, in pa, morda, svojevrstna turistična zanimivost... »Izvinite, ovdje je zabranjeno!« nas zmoti prijazni miličnik, ki so mu menda otroci povedali, da sedimo kar na travi. »Vem, da ste tujci, zato vas tudi ne bom kaznoval, toda premaknite se na kakšno klop ... « Z LETALOM, VLAKOM ALI AVTOBUSOM Sarajevo ima ugodne zveze z Dubrovnikom z letali, avtobusi in vlaikom ali »čirom«, kakor pravijo domačini malemu, ozkotirnemu vlaku, ki že desetletja dolgo sopiha bo bosanskih in hercegovskih hribih in planinah, se prebija skozi dolge, ozke tunele, se zaletava v hribe, pri čemer si izdatno pomaga s srednjim, zobčastim kolesom. »Čiro« je še, z nekaterimi spremembami in dopolnitvami, Prav tak, kakor je bil pred dolgimi desetletji, ko so ozkotirno železnico napravili Avstrijci, da bi čim laže izkoriščali velike naravne zaklade BiH. Bosna, ki jo je Avstroogrska v drugi polovici Prejšnjega stoletja »osvobodila« izpod Turčije in kasneje »priključila«, anektirala, je dala 'k. u. k. Avstriji vse, kar je premogla, gozdove, rude, premog, delavce, prejela pa v bistvu ni skoraj nič — fazen ozkotirnih prog, ki so bile še naj cenej še. V Bosni je skoraj vse zgodovinsko, skoraj vsaka stvar govori o nekem zgodovinskem, pomembnem dogodku. Posebno pozornost Jasluži seveda mali »Čiro«, M pa že postaja del preteklosti, umika se novemu, sodobnejšemu, in to tako naglo,, kakor so značilne nagle spremembe za Bosno. »Čiro« bo kmalu postal- muzejska zanima-vnst, saj v največji naglici grade normalnotimo progo Sarajevo— Ploče, po kateri bodo vozili hitri Električni vlaki. Ne le, da bo to za Bosno in Hercegovino' nova pomembna delovna zmaga, ampak je vrednost nove proge predvsem y hitri, udobni povezavi Sarajeva m širšega jugoslovanskega zaledja z južno jugoslovansko obalo, Plohami in biserom Jadrana — Dubrovnikom. Zanimiva je tudi gradnja nove P:poge, za katero pravijo, da je ena najtežjih preizkušenj gradbenih podjetij. Trasa poteka nekako v bližini stare piroge, vendar je zaradi izredno hribovitega terena vyčinoma speljana pod njimi, sfco-y tunele. Ko smo se z razdrapanim avtobusom cijazili mimo, sem občudoval visoko na pobočju hribov mogočne kamnite nasipe, stro-je in delavce, ki so se kot rnrav-binci pomikali po njih, medtem ho so- se po pobočjih, s skale na skalo, valili veliki kamniti skladi, ki jih je mogočna sila ob eksplo-21 ji odtrgala in vrgla v prepad. Ko bo proga gotova, se bo »dS-fo« umaknil, namesto njega pa ' °°do zapeljale na novo pot, na hot, po kakršni stopa danes vsa hgosiavija, posebno pa nekdaj zaostala BiH, električne lokomo-llVe in ponesle potnike proti cilju s ^20 kilometri na uro1. . V Sarajevu poiščem fotografa, m mi po dolgotrajnem procesu in letanju k Fotomaterialu in nazaj zamenja film. Medtem odkrijemo poslovalnico JAT, kjer zvemo, da odpelje letalo proti Dubrovniku čez dobro uro (mi pa imamo vso prtljago na postaji!) Odrečemo se torej vožnji pod oblaki, saj je vsem štirim vzbujala neprijetne občutke, strah in negotovost. Potem ko sem dodobra preštudiral žepni vozni red in še kak ducat avtobusnih in železniških voznih redov, smo sklenili potovati do Mostarja z avtobusom, zvečer pa se bo (po voznem redu!) prici-jaizil za nami »čiro« in nas odvlekel naprej, do Dubrovnika, Obetala se nam je torej nič kaj prijetna vožnja, toda tako se zgodi tistemu, ki brez vsake potrebe sili po svetu!... »SPAVANJE ZABRANJENO!« Sedimo na vrtu gostilne (ali kavarnice? Tu človek nikdar ne ve, kako naj imenuje lokal!) blizu železniške postaje. Včasih med drevjem hladno zaveje (od kje le ta hlad v tem sarajevskem kotlu?!), da si želimo ven, na sonce. Opazujemo škripajoče tramvaje in razmajane atobuse, ki vozijo v mesto, prisluškujemo pogovorom pri sosednjih mizah in vsrkavamo svojevrstni vonj orientalske kuhinje. Srebamo hladno pivo, potem ko smo si privoščili vsak porcijo čevapčičev in paprike (ali obratno?). Ko žena ugotovi, da je po dolgotrajni vožnji in tekanju po mestu utrujena, se lagodno nasloni na mizo. Tedaj pristopi natakarica in pove, da je »ovdje spava-nje zabranjeno!« MOSTAR IN NJEGOV ZNAMENITI MOST NAD NERETVO podiva tja in ko se pririneva do blagajne, nama ljubka prodajav-ka zabrusi: »Kake rezervacije!? Dotadjete ih kod konduktera! Pa on je lud!...« Nahruliva sprevodnika, ki se šele sedaj spomni, da ima pravzaprav on rezervacije — in nam dodeli sedeže v zadnji vrsti Tik pred odhodom pridrvita še fant in dekle, ki imata sedeže 39 in 40. Toda sedežev je samo 39! On sedi na priklopnem .. . IVAN PLANINA Se enkrat se zapeljemo po sarajevskih ulicah, nato po lepi, asf altirani cesti mimo Ilidže in Blažuja proti Ivan planini, ki se mogočno dviga na jugu (prelaz Ivan 976 m). »Kar prijetna vožnja,« pravim, toda že mi seže v besedo sopotnik — domačin: »Sačekajte malo, videt čete!« In res smo kmalu videli. Najprej smo videli traso nove nor-malnotirne proge, o kateri nam sopotnik pove vse, kar ve, kasneje pa avtobus iznenada poskoči, da butnem z glavo v nizki strop in se spomnim: »Videt čete!« Vidim in občutim, predvsem občutim vsako kotanjo, vsak kamen, vsak tresljaj ... Pričnemo se vzpenjati po ovinkasti, zjedeni cesti, ki jo obnavljajo vzporedno z gradnjo nove proge. Preostal jim je le še odsek preko prelaza Ivan, v katerega se zagrizemo. Vozimo skozi mogočne KONJIC NA POT Po tem moralnem nauku se odpravimo na postajo1, tako da nas med potjo še ujame silovita poletna ploha, poiščemo prtljago', kupimo vozovnice in sedemo v avtobus. Pristopi sprevodnik: »Molim, rezervacije« Debelo ga pogledamo', saj se nam o rezervacijah niti ne sanja. Pove nam, da moramo plačati rezervacije pri blagajni na postaji. S Filipom se ponovno za- gozdove, ki pa so vse drugačni kot naši, slovenski, nekje na vrhu pridemo do košenic, po katerih stoje tu in tam majhne, tipično bosanske hišice, nato pa se prične vrtoglava vožnja navzdol, mimo prepadov, ko nekje daleč spodaj bolj čutimo kot vidimo strugo Neretve, te naše slavne, legendarne reke, iz katere se na brzicah dviga rahla meglica. Divja, orlovska vožnja pod nebom, ko se nam odpira na vse strani mogočen razgled (tam nekje na oni strani, v daljavi, vidimo rahel dim, ki naznanja pot malega, betežnega »čira«. Kmalu zapelje v dolg predor. Ko se na drugi strani spet prikaže, se še dolgo potem vali iz predora gost oblak dima), ko se nam neprestano ježijo lasje in lije znoj groze s čel, traja precej časa, tako nekako osemnajst kilometrov, navzdol, navzdol... Sopotnik neprestano govori. Zdaj ga zaslišim, ko nekaj pripoveduje o Paveliču, o vasi Bredino, ki jo bomo vsak trenutek opazili in se je v njej rodil (ali nekaj takega) ustaški »poglavica« ... Ko se izvijemo iz objema gora, se pred nami odpre 'kotlina, v kateri leži mesto Konjic. Tu se združita cesta in ozkotirna železnica, od tu grade predor pod planino, po katerem bo stekla nova cesta (ob dnevu vstaje BiH je bil predor odprt). Mesto, ki se ponaša s čudovitim hotelom, nekaj džamijami, novim mostom preko Neretve in še čem, je lepo, prijetno, toda v njem menda neprestano piha silovita, hladna burja ... JEZERO NAPREDKA Ko se spet odpeljemo, nam pove, da bomo 'kmalu pri jezeru. Nato se šele spomnim na Jahlaniško jezero. Nedaleč od Konjiča zastaja Neretva v 35 km dolgem in do 70 m globokem jezeru, ki ga je zajezil 80 m visok jez jablaniške elektrarne. Kilometre dolgo se vozimo ob tem jezeru, ki postaja vedno širše, ponekod sega prav do ceste, nato pa, ko zavijemo v hribe, nenadoma izgine: voda se po dolgem tunelu zliva v elektrarno, od koder gre, pretvorjiena v električno energijo po daljnovodih daleč, daleč. To jie delo nove Jugoslavije. Prestavili so cesto in progo, prevrtali hribe za pretok vode, vsekali strojnico za šest agregatov v skalovje. Elektrarna proizvaja nad 750 milijonov kWh na leto. Od elektrarne teče Neretva po slikoviti soteski proti Mostarju. Zliva se v Bijelo polje, kjer je v Vrapčičih nova, najsodobneje urejena predilnica bombaža. Avtobusna vožnja po kanjonih Neretve, po lepi, modemi cesti je nepozabna, močno podobna vožnji ob naši Soči. In tam, še naprej, leži v začetku Mostarskega polja glavno mesto Hercegovine — Mostar (41.000 prebivalcev), katerega največja zanimivost je stari, polkrožni most, ki so ga namesto visečega zgradili Turki leta 1566 in ima 30 metrov široko razpet polkrožni obok... France Grivec Čakal sem in nisem mogel dočakati, kar strpeti nisem mogel do trenutka, ko se bova sešla. Natanko devetega maja zjutraj, na dan zmage, je ubil mojega Anatolija nemški ostrostrelec ... Popoldne me je poklical četni poveljnik. Gledam, pri njem sedi meni neznan topniški podpolkovnik. Vstopil sem v sobo in vstal je kakor pred starejšim po činu. Četni poveljnik mi reče: »Zate je, Sokolov,-« sam pa se je obrnil k oknu. Streslo me je kot električni tok, ker -sem zaslutil, da se je zgodilo nekaj slabega. Podpolkovnik je stopil k meni in mi tiho rekel: »Bodi hraber, oče! Tvojega sina, kapetana Sokolova, so danes ubili pred baterijo. Pojdi z menoj!« Zamajal sem se, toda ostal sem na nogah. Zdaj se spominjam samo skozi sen, kako sem se skupaj s polkovnikom vozil v velikem avtomobilu, kako smo se prebijali skozi ulice, zasute z ruševinami in se megleno spominjam vrste vojakov in krste, prevlečene z rdečim baržunom. A Anatolija vidim prav tako kot tebe, bratec. Pristopil sem h krsti. V njej leži moj sin in ni moj. Moj — to je bil vedno nasmejani, ozkopleči deček, z ostrim adamovim jabolkom na suhem vratu, tu pa leži mlad, plečat in lep moški, oči ima priprte kot da gleda mimo mene v neko, meni neznano brezkončno daljavo. Samo v kotičkih usten je za vedno ostal nasmeh mojega prejš« njega sinčka Tolje, kakršnega sem bil poznal. Poljubil sem ga in stopil stran. Polkovnik je imel govor. Tovariši — prijatelji mojega Anatolija so si obrisali solze, a moje neizjokane solze kot da so se posušile v srcu. Morda pa me zato tudi tako boli? Pokopal sem v tuji, nemški deželi stilno. Tam je sedel pod pokritim vhodom, mahal z nožicami in po vsem sodeč je bil lačen. Pomolil sem glavo skozi okence in mu zaklical: »Hej, Vanjuška! Hitro sedi v avtomobil, naglo bom popeljal do silosa, od tam pa se bova vrnila semkaj in pokosila.« Na moj klic se je zdrznil, poskočil po zraku, splezal na stopnico in tiho rekel: »Od kod pa veste, striček, da mi je ime Vanja?« In široko je odprl očke in čakal, kaj mu bom odgovoril. No, rekel sem mu, češ da sem izkušen človek in da vse vem. Pristopil je z desne strani, jaz pa sem odprl vrtca, ga posadil poleg sebe in odpeljala sva se. Tako živ dečko je, naenkrat pa je zaradi nečesa utihnil, se zamislil in me od časa do časa pogledal izpod svojih dolgih, navzgor zapognjenih trepalnic in vzdihnil. Tako majhen ptičelk, pa se je že naučil vzdihovati! Je mar to primerno za njegova leta? Vprašam ga: »Kje imaš očeta, Vanja?« Šepeta: »Padel je na fronti.« — »Pa mamo?« — »Mamo je ubila bomba, v vlaku, ko srno potovali.« — »Od kod pa ste potovali?« »Ne vem, se ne spominjam.« — »In tukaj nimaš nikogar od sorodnikov?« — »Nikogar.« — »Kje pa prenočuješ?« — »Kjerkoli nanese.« Tedaj me je zapekla vroča solza in takoj sem se odločil: »Nima smisla, da bi vsak zase propadla. Posvojil ga bom. »In nenadoma mi je postalo v duši lahko in svetlo. Sklonil sem se k njemu in ga vprašal: »Vanjuška, ali veš, kdo sem jaz?« In vprašal je kot bi dihnil: »Kdo?« In jaz sem mu prav tako tiho odvrnil: »Jaz sem tvoj oče.« Moj bog, kaj se je šele potem zgodilo! Objel me je okoli vratu, poljubljal lica, ustnice in sam je kot pegam zvonko MIHAIL ŠOLOHOV @laa&kaaa usada 10 svoje poslednje upanje in radost, baterija mojega sina je izstrelila častno salvo in spremila svojega poveljnika na daljno pot, v meni pa, kot da se je nekaj zlomilo... V svoj oddelek sem se vrnil ves iz sebe. No, tukaj so me kmalu demobilizirali. In kaj zdaj? Mar v Voronež? Nikakor ne! Spomnil sem se, da živi v Urjupinsku moj prijatelj, ki so ga zaradi ranitve demobilizirali že pozimi — nekoč me je vabil k sebi — spomnil sem se na to in odpotoval v Urjupinsk. Moj prijatelj in njegova žena sta bila brez otrok in sama živela v svoji hiši na robu mesta. Čeprav je imel invalidnino, je vendar delal kot šofer v avtočeti in tam sem si priskrbel službo tudi jaz. Naselil sem se pri prijatelju in tako dobil zavetje. Prevažali smo po rajonih razne tovore, v jeseni pa so nas premestili k prevozu žita. In v onem času sem se tudi seznanil s svojim novim sinkom, glej, z njim, ki se igra na pesku. Dogajalo se je. da se s poti vrneš v mesto in razumljivo, najprej skočiš v gostilno, da bi v naglici prigriznil in seveda tudi popil kakšno čašico, da se opomorem. Pripomniti moram, da sem se pošteno oprijel te škodljive navade. Potem pa opazim nekoč poleg gostilne tega fantka, naslednjega dne pa sem ga zopet videl tam. Takšen majhen raz-capanček je bil: ves obraz je imel pomazan z meloninim sokom, prekritim s prahom, umazan je bil kot zemlja, ne-počesan, očke pa je imel kot zvezdici ponoči po dežju. In tako sem ga od takrat vzljubil, da se mi je že, čudna stvar,, začelo tožiti po njem, vedno sem ga po vožnji hitel gledat. Okoli gostilne se je tudi hranil — kar mu je kdo dal. Četrtega dne sem iz sovhoza zavil, otovorjen z žitom, naravnost pred ga- in tenko kričal, da je kabino dobesedno oglušil: »Očka moj rodni! Vedel sem! Vedel sem, da me boš našel! Da me boš vendarle našel! Tako dolgo sem čakal, da bi me spet našel!« Prižel se je k meni in ves drhtel kot travica v vetru. Oči so se mi zameglile in prav tako me je spreletel srh, pa tudi roke so se m;i tresle ... Naravnost začuditi se moram, kako to, da takrat nisem izpustil volana iz rolk. Vendar sem nepričakovano zavozil v jamo in motor se je zaustavil. Bal sem se voziti, dokler mi ni izginila megla izpred oči. Tako sem stal pet minut, moj sinko pa se me je z vsemi močmi oklenil, molčal je in drgetal. Objel sem ga z desnico, ga nežno pritisnil k sebi, z levico’ pa sem obrnil avtomobil in ga odpeljal nazaj v svoje stanovanje. Kakšen silos neki, takrat mi zares ni bilo do silosa! Pustil sem avtomobil pred vrati, dvignil v naročje svojega novega sinka in ga odnesel v hišo-. On pa, kot me je bil objel, tako se ni odtrgal od mene prav do stanovanja. Prižel je svoje lice k mojemu neobritemu obrazu kot bi se prilepil. Tako sem ga tudi prinesel notri. Gospodar in gospodinja sta bila kot nalašč doma. Vstopil sem, jima pomežiknil z obema očesoma in živo spregovoril: »Glejte, in našel sem svojega'sina Vanjo! Sprejmite naju, dobri ljudje!« Oba, brez otrok, sta takoj razumela, v čemu je stvar, vznemirila sta se in planila. Ja,z pa nikakor nisem mo,gel odtrgati sina od sebe. Nekako sem ga končno le pregovoril. Z milom sem mu umil roke in ga posadil za mizo. Gospodinja mu je nalila juhe v krožnik, ko pa je videla, kako poželjivo je, so jo oblile solze. Stoji poleg peči in joka v predpasnik. Moj Vanjuška je opazil, da joče, pa stekel k njej, jo potegnil za krilo in ji rekel: BRANKO COPlC: Oslovska leta — Brate sladki, kaki zlati ljudje! — 'bi rekel Hamid.) Tretji moj prijatelj, ki bi vam ga rad opisal, je bil Krsto, rekli pa smo mu »Bolha«. Bil je droben, črn in poskočen dečko, prava pravcata bolha. Bil je nedosegljiv mojster v vseh vrstah plezanja, plazenja, preskakovanja, pretegovanja, padanja, skrivanja, podtikanja itd. Ni se bal ne višine, ne globine, ne teme, še kač ne. Nanj so konviktaši že zdavnaj napisali pesem: Krsto Bolha ta pa ta! Zlepa ne uženeš ga! Kar ga je, je akrobat: sebi skočil bi za vrat. V spalnicah smo imeli zložljive železne postelje. Čestokrat se je zgodilo, da je kdo naskrivaj razstavil glavne dele postelje in je bilo dovolj, da si sedel ali pa legel nanjo in že je vse s treskom ležalo na tleh. Za ta posel je bil seveda največji mojster mali Krsto. Včasih je razdrl postelje c-eli drugi spalnici (mi smo bili v prvi!) in ko so dijaki zvečer v diru poskakali na svoje postelje, je začelo pokati kot iz mitraljeza: tras, tras, tras, krrr! Trenutek ali dva za tem se je iz druge spalnice slišal besen krik: — Fantje, juriš na Krsta! Razmršena in divja je tolpa planila v našo spalnico in se drla: — Sem s Krstom, da ga premlatimo! Kaj pa še! Spretni Bolha, ki je vedel, kaj ga čaka, se je že zdavnaj skril: pod posteljo, na podstrešje ali celo v njihovo spalnico. Nekoč smo ga našli, da je visel na rjuhi na oni strani okna. Spet drugič je Krsto v svojo po.steljo položil za naročaj drv in jih lepo pokril z odejo. Ko so pre-ganjavci pridrveli in se je usula toča udarcev po zavitku na postelji, so si samo grdo odrgnili roke. Zviti Krsto je izkoristil direndaj in se izmuznil v njihovo spalnico, tam pa jim temeljito razmetal in zmešal odeje, blazine in copa-te. Se malo in nastal je splošen pretep, od nekod se je vzel celo policaj Sico>, da bi ugotovil, kaj ves ta hrup pomeni, pa so mu v zmešnjavi vrgli odejo čez glavo in nekdo ja zavpil: — Držite ga, Krsto je! Preden so spoznali, da so se zmotili, so policaja Sica dodobra zdelali, premikastili, pretepli, prebunkali, podajali so si ga dz rok v roke in g0 polili z vodo'. Ko so kasneje preiskovali, kdo je to storil, nikakor niso mogli najti krivca, ki je vrgel Šicu odejo čez glavo:. Sumili so mojega starega pokrovitelja Mileta škoriča, ta pa je samo zvito mežikal izpod gostih obrvi in godel: — Bog, obvari, jaz policijo spoštujem. Žico je bil smrtni sovražnik dijakov. Podil nas je s sprehajališča, izpred kina, s trga in nas vztrajno tožaril direktorju šole. Zato je novica o njegovi smoli vzradostila sleherno dijaško srce. Seveda so takoj začeli krožiti porogljivi verzi: Reci, Šico-, firbec, glej, nas muči: ti trdo je padalo po buči? Po pripetljaju s Šico je bil Krsto Bolha še slavnejši in v konviktu še bolj priljubljen in so mu rade volje odpuščali vragolije, ki pa jih m bilo malo. Kakšen večer je napel tenko, toda močno vrv preko hodnika ali kjerkoli na dvorišču, da smo padali in si lomili vratove, nad P0'1 odprta vrata je obesil polno vedro vode, da se je prvemu, ki je vstopil, vse vsulo za vrat, ponoči je tiste, bi so trdno spali, po obrazu namazal s črnim loščilom za čevlje, da je nesrečnik, ko se je zjutraj zbudil, ves začuden zavpil: — Kaj- pa je to, ljudje božji, obraz mi je otrpnil, še zasmejati se ne morem? Razumljivo, da si n,i bilo mogoče zamisliti nobenega večjega podviga naše konviktaške skupine brez obešenjaka, kakršen je biil Krsto Bolha. Četrti junak naše slavne skupine je bil trmasti, svojeglavi zdrahar, zabavljač in prepirljivec Dule Dabič, imenovan Hajduk. Na eno uho je bi« popolnoma gluh in je zato držal glavoi postran« ter nezaupljivo bliskal z očmi v vsakogar, ki ie govoril, ko da bi hotel reči: — Meni m posmehuješ, a? Bil je doma iz vasi Gorenja Suvaja, zato srno, kadar simo ga hoteli razdražiti, v zboru zapeli: Dule Dabič glušec je iz Gorenje Suvaije. (Nadaljevanje) Premagane serpentine ribniške »Svobode« Pred slabim letom bi znak serpentine bil res umestno opozorilo, umestno zlasti za tiste mlade ljubitelje gledališke umetnosti, ki so se ob vzpodbudi starejših igravcev želel*, podati na pot kulturnega ustvarjanja in se afirmirati ter tako znova dokazati, da se mora v Ribnici še igrati in da je zadnji čas obuditi stare tradicije, ko so bili v Ribnici navajeni gledati na odrskih deskah res kvalitetne uprizoritve. la je pač komedija v ribniški izvedbi). Potrebno je tudi omeniti, da so se navezani stiki z reškim gledališčem izkazali kot zelo koristni, saj so jim s posojilom kulis in kostumov storili veliko uslugo. . in dela so se lotili z vso vnemo 2 resnostjo. Večkrat jih je bilo ričeti oib večernih urah, ko so hi-na redne vaje. Ni jih zadrže-slabo vreme, družinske in : ^Užbene obveznosti. Na sukšnjo bilo pač treba! Njihovo priza-.evan.je je bilo bogato poplačano. , tožili so jih selektorji ter jih z tonvo »Vi, ki nas sodite« uvrstili to najboljše dramske skupine in j na tekmovanju v Logatcu pre-i Posebno priznanje in plaketo, j,.. ° tem uspehu so se kmalu lo-zahtevne Držičeve komedije nndo Maroje«. dobro naštudirano delo jim je v m uspolo. V s&k i g rave c je lepo (Trobil lik zaigrane osebnosti. . ziser je imel srečno roko; vsi tipVci so bili karikaturni in so homogeno celoto brez iz-uajočih svetlih ali temnih zvezd. U domačim priredbam so sledila S]tozabna gostovanja. Belokranj-j0a Publika, !ki je z vso pozornost-^kušenih in strogih poznaval-odrskih priredb spremljala feftoke na črnomalskih deskah. In prijetno presenečena. Kma-h nato je sledilo gostovanje na i.,renjskem. Tri predstave v Kri-Pri Tržiču in na Golniku so Prijetne tako za publiko kot ^ 'Sravce, ki so zaigrali tako du-^ do j.n domiselno, da bi Držič 0j6ga Dunda komaj spoznal. (Bi- Tako se je končalo kulturno poslanstvo ribniške Svobode, ki je z 12 prireditvami žela priznanje in lepe uspehe v letošnjem letu. Serpentin zaenkrat ni več. Zasluga gre režiserju, predsedniku sekcije, šepetavcu in vsakemu igravcu posebej. In načrti? Marsikaj bi lahko še ustvarili. Zdaj vemo, kaj veljamo; saj nas je toliko, da bi lahko študirali v 2 skupinah. Morda bi ne bilo zgrešeno, posebno ko se že opaža dih struje zmernejših. Torej kader je, le treba ga je priteg- niti k delu. Zato pa nam manjka režiserjev, ki bi imeli več časa, za igravca, za njegovo usmerjanje in učenje, je dejal neki član ansambla. In prostori? Teh sploh ni. N'i tudi kotička v Ribnici, kamor bi lahko pošteno stegnil svoje noge, se oddahnil, se zatekel, prebral revije, igral šah ipd., skratka, manjka nam društvenega, klubskega prostora. O tem je sicer bilo že govora, naj bi ga uredili v prostorih sedanje Delavske univerze. Vso skrb in iniciativo je o tem prevzela DU, ki bo verjetno rešila tudi to vprašanje. A. Klemenc Društvo prijateljev mladine V Stari cerkvi je 21. novembra polagalo račune za svoje enoletno delo. V osnovni šoli se je zbrala četrtina članov organizacije, kar je vsekakor premalo. Verjetno so temu krivi vreme in slaba pota. Zanimiva je tudi vsebina razgovorov. Skromna poročila brez napihnjenosti so pokazala, da je Društvo prijateljev mladine izpolnilo svoje dolžnosti in da je bilo storjeno več, kot smo pričakovali. Dosedanji predsednik je bil ponovno izvoljen. Svoje poročilo je pripravil tako vzpodbudno, da je obširna, dve uri trajajoča diskusija, obsegala vse probleme in vse težave. Tov. Benčinova, ki je prisostvovala občnemu zboru kot zastopnica občinskega odbora DPM, je v svojem govoru temeljito in izčrpno obdelala stanje pred občnim zborom in vse do sedaj opravljeno delo in nakazala nadaljnje delo. KROŠNJA sl(Nd prazniki je izdal pionir-n' °dred Anton Majnik na os-Vj]|’ni šoli v Ribnici novo šte-Hj t0 svojega glasila — Kroš-,( ’ ki obsega 20 ciklostiranih H^?ni. številka je posvečena eniu velikemu prazniku — k' ®°vembru, o katerem govori fljtobi članek. V Krošnji zasle-č|g ® tudi precej zanimivih tjkkov iz NOB, o ribniškem o *lvalu, nekaj črtic in spisov it/0tovanju na druge planete je tudi bogato ilust- oJ'L to številke je tudi zgodbi-gradbišču nove ceste«, v ‘ui gradbišču nove ceste«, oijj„e 3. do 5. Pogorelc in Hren (oba s) ter Sega (Trgopromet). Ijf^ok v daljino: 1. Bižal (Prosve-Sturm (Kemična), 3. Magdič tz- h' r°Slja: 1. Sega (Trgopromet), 2. t^pdič (Inles), 3. Adamič (Prosve- 2 -^Ntletika. ženske: 1. Kočevski tisk, ^idar. iJS*1 na 60 m: 1. Bohanec, 2. Mi-lj^(tobe Kočevski tisk), 3. Ram- Krogla: 1. Bohanec (Kočevski tisk). 2. Zlodej (Zidar), 3. Milešič (Kočevski tisk). Skok v daljino: 1. Bohanec, 2. Milešič (obe Kočevski tisk), 3. Zlodej (Zidar). Vse ekipe, ki so zmagale v posameznih panogah, so dobile prehodne pokale. Prehodni pokal je prejel tudi ekipni zmagovavec, ki je postal za leto 1962 SGP Zidar. Najboljše tri ekipe so: 1. Zidar 191 točk, 2. Itas 164 točk in 3. Kočevski tisik 152 točk. v Sole naj bi ne bile odvisne od moledovanja Dosedanji razvoj naših šol je pokazal, da se nerazvite osnovne šole vedno bolj povezujejo z razvitimi zaradi strokovne, kadrovske in tudi materialne pomoči. Svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Kočevje je zato na zadnji seji občinskega ljudskega odbora predlagal, naj bi zaradi izboljšave kvalitete pouka reorganizirali naše osnovne šole. Občinski ljudski odbor je sklenil, da bodo v občini po novem letu le tri centralne osnovne šole, in sicer šoli »Mirka Bračiča« in »Jožeta Šeška« v Kočevju ter šola v Vasi-Fara. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da v sklad za finansiranje šolstva ne pritekajo sredstva, kot je bilo predvideno. Sklad dolguje šolam za materialne izdatke nad 10 milijonov dinarjev, 10 milijonov pa mora vrniti Narodni banki, pri kateri je najel kredit. Sklad je zašel v težave zato, ker podjetja ne vplačujejo v sklad, kot je bilo predvideno z družbenim planom in proračunom. Odborniki so v razpravi poudarili, da finansiranje šolstva ne bi smelo biti odvisno od prosjačenja in volje podjetij, ampak naj bi imelo bolj trdne in zdrave osnove. 6°lenjevaški Jagri ln njihove žrtve. (Glej članek na 10. strani) Poslopje, v katerem je obrat »Torbice« v Sodražici •••••••••••••••••••••••« Končno: Torbica! 28. novembra je bil v Sodražici pomemben dogodek. Tega dne so ob prisotnosti ljudskega poslanca tov. Matije Maležiča, predstavnikov občinskih ljudskih odborov in občinskih komitejev ZK Ljubljana šiška in Ribnica in drugih gostov ter predstavnikov podjetja »Torbica« iz Ljubljane odprli nov obrat »Torbice«. Ob tej priložnosti je predstavnik »Torbice« tov. Knol med drugim dejal: »V času, ko praznujemo po vsej naši domovini naš največji praznik — 29. november, se pridružujemo slavju tudi mi z otvoritvijo novega obrata usnjene galanterije »Torbica« v Sodražici. Le-ta je bil organiziran na pobudo ljudskega poslanca tega območja tov. Maležiča, bivšega predsednika ObLO tov. Goršiča ter ob finančni in moralni podpori občine Ribnica. Obrat odpiramo v našem znanem partizanskem kraju, v njem pa se bodo zaposlili in usposobili mladi ljudje iz tega kraja...« Čestitkam ob otvoritvi novega obrata se je pridružil tudi tovariš Maležič, ki je med drugim dejal, da predstavlja nov obrat za Sodražico in komuno lepo pridobitev. Obrat naj bi čimprej zaživel. Zahvalil se je predstavnikom »Torbice« za njihovo odločitev, da odprejo obrat v tem krajm V začetku bo v obratu zaposlenih 15—20 ljudi, z razširitvijo proizvodnje pa bo dobilo zaposlitev še več ljudi, predvsem ženske. Obrat naj bi v prihodnjih letih, ko bo tekla proizvodnja v polnem obsegu, ustvaril letno od 100 do 120 milijonov dinarjev vrednosti bruto produkta. Obratni prostori »Torbice« so Trčenje na oiinku 25. novembra ob 12.20 sta na ovinku na Reški cesti (pri Lovski koči) pri Kočevju trčila jeep, ki ga je upravljal Franjo Hrovatin, in tovornjak, ki ga je upravljal Ivan Stdmac. Do trčenja je prišlo na ovinku. Šofer tovornjaka je zagledal pred seboj jeep in začel zavirati. Vozilo je na poledeneli cesti zaneslo, da se je postavilo po-šev čez cesto in z zadnjim delom zadelo osebni avto. Škoda znaša pol milijona dinarjev. Franjo Hro» vatin je dobil poškodbe po glavi in prsih. Obvestila Delavskih univerz in klubov TEČAJ ZA VODIČE V kratkem nameravamo organizirati tečaj za vodiče po Kočevski, katerega se naj bi udeležili vsi, ki imajo veselje za izlete, predvsem pa upokojenci in mladina. Prijave sprejemamo do 15. decembra. Tečaj bo brezplačen. Delavska univerza Kočevje opremljeni z modernimi stroji, delovni prostori pa So zelo lepi in svetli. Delo ne bo naporno in se mu bodo ljudje, ki Ibodo tu dobili zaposlitev, lahko hitro priučili. Še posebno, ker bo mati,1 no podjetje iz Ljubljane nudilo vso strokovno pomoč. Naj ponovimo1: Nov obrat »Torbice« je najlepše darilo, ki ga je dobila Sodražica in ribniška komuna v prazničnih dneh v tem tetU- K. Oražem Kino spet presenetil Kočevski kino je obiskovav-ce spet »prijetno« presenetil. Tokrat ni šlo za rezanje glav, temne slike itd. ampak... No, kar prisluhnite. Preteklo sredo sva šla z ženo v kino. Prvih nekaj metrov predfilma sva zamudila. Vendar se nama je zdelo vseeno predvajanje nekam čudno. Ugibala sva, kaj gledava, pa se nisva mogla zediniti, ali so tisto praživalce ali kaj drugega. Jezila sva se na režiserja in snemavca, ker je bil film čudno zmešan. Tudi jezik napove-dovavca je bil nekam čuden, da se ni dalo ugotoviti, kateri narodnosti pripada, prevoda pa pod slikami ni bilo. Žena pravi: — To bo eden romanskih jezikov. — Ne, potem bi razumel vsaj nekaj besed. To mora biti kak star jezik. — Morda je grški, madžarski. — Ali pa indijski in mogoče kitajski. Zadeva pa se je čez nekaj minut začela razjasnjevati. Na platnu se je pokazalo končno le aekaj znanih stvari. Pripeljala je ladja — z gredljem navzgor in jamborom navzdol. Prišel je človek — z glavo navzdol. Začeli pa so se pojavljati še napisi — tudi narobe, vendar se je dalo prebrati REZIJA MARJANOVIČ (ali tako nekako) itd. Tedaj se je nam, glcdavcem, le posvetilo, da smo gledali (ilm od zadnjega konca proti začetku in še narobe obrnjenega (tako da so ljudje bodili po glavi). Tisti »stari jezik« pa je bil srbohrvaščina, seveda tuli obrnjena. Ta domislica kina ie vzbudila pri obiskovavcih splošen krohot in negodovanje. To pa verjetno ni zadnja ►domislica« operaterja, saj je doslej kinoobiskovavce že večkrat »prijetno« presenetil. — Morda pa bi bil le že čas, da preneha s takimi presenečenji. P-c ta teden za vas KOČEVJE Poročili so se: Klepač Alojz iz Dolge vasi 37, ključavničar, star 27 let in Murn Ivana, tkalka iz Dolge vasi 73, stara 20 let; Rogan Jože, zidar iz Večeslavcov 10, star 29 let in Košalin Regina, gospodinja iz Kneževa 10, stara 44 let (oba začasno v Rajndolu 1); Jar-nečič Josip, živinorejec iz Krupa-če 11, star 29 let in Maurin Marija, poljedelka iz Vimolja 7, stara 19 let; Marinč Ivan, ključavničar iz Kočevja, Trg svobode 44, star 31 let in Koprivec Stanislava iz Kočevja, Trg svobode 20, stara 25 let> Oberstar Janez, avtomehanik iz Mahovnika 7, star 18 let in Starič Milena iz Gorenjega 3, stara 15 let; Jelenovič Dušan, strugar-šofer iz Livolda 2, star 23 let in Novak Marica, fotografska pomočnica iz Kočevja, Trata 23, stara 20 let; Klarič Srečko, mizarski pomočnik iz Potoka 4, star 26 let in Juričič Marija, natakarica iz Kočevja, Trg 3. oktobra 9, stara 22 let. Rodile so: Gyonek Ana iz Cviš-1 ar jev 14 — dečka. Osmak Slava, gospodinja iz Kočevja, Reška cesta 4 — deklico. V Novem mestu je rodila: Gjer-keš Frančiška, gospodinja iz Mahovnika 28 — deklico. V Ljubljani: Šuštaršič Amalija iz Poloma 8 — deklico; Strle Ivana iz Kočevja, Roška c. 1 — dečka; Vec Apolonija iz Kočevja, Trg 3. oktobra 1 — dečka; Žnidaršič Ljudmila iz Kočevja, Roška c. 31 — dečka; Jankovič Marijana iz Livolda 19 — dečka; Hren Darinka iz Kočevja, Rudnik 32 — deklico; Volf Branka iz Kočevja, Roška c. 34 — deklico. DOBREPOLJE Poročila sta se Zgonc Anton, šofer iz Ponikev 41, star 26 let in Bambič Marija, delavka iz Kompolj 118, stara 26 let. Rodila je Mirt Angela, gospodinja iz Ponikev 57 — dečka. Umrli so: Novak Stanislav, upravnik »Gostišča« Dobrepolje, star 55 let; Sever Franc, kmetova-vec iz Ceste 23, star 76 let;, Kastelic Anton, delavec, star 53 let. LOŠKI POTOK Poročila sita se Bambič Janez, delavec iz Travnika 60, star 26 let in Bambič Ivana, delavka iz Malega loga 48 — stara 22 let. Rodila je Turk Albina, gospodinja s Hriba 4 — dečka. Umrl je Vesel Franc, upokojenec iz Srednje vasi 1, star 80 let. ČESTITKA Tovarišu Ivu Vidoševiču želimo za50. rojstni dan vse najboljše v krogu njegove družine. — Prijatelji. »NOVICE« Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica. Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje ČESTITKA Dobremu očetu in staremu očetu Antonu Tomšiču iz Bruhanje vasi za 70-Ietnico tople čestitke sin Slavko, Mimi in mala Slavkica. ČESTITKA Dragi teti, stricu in Toniju DEBELJAK ter Mary in Dicky iz Sudburya, Ontario Canada, želimo vse najboljše ob Novem letu ter še na mnoga zdrava leta vaši: Anica, Gusti in mala Nevica Novak. Čestitki se pridružujejo še družine: Zalar, Smuk, Petrič in Samsa. ZAHVALA Ob tragični smrti našega ljubega moža in očeta RUDIJA MIHELIČA iz Zamosteca 12 pri Sodražici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam stali ob strani v teh težkih trenutkin. Posebno se zahvaljujemo prijateljem iz Fullungena, Reutlingena-Suti, Eningenea m T ubungena, nadalje duhovščini, pevcem, gasiv-cem in vsem, ki so nam kakornoli pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Slavka, sin Rudolf ter hčerki Marija z možem in Marta. Zamostec, dne 3. decembra 1962. ZAHVALA Ob nepričakovani smrti drage žene in mamice OLGE KALClC se iskreno zahvaljujemo sostano-vavcem za vsestransko pomoč, kolektivu postaje LM, učiteljici Nadi, tov. Babniku za njihovo požrtvovalnost in poslovilne besede ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči mož, hčerki Vesna in Sonja ter ostalo sorodstvo. Ribnica, 4. 12. 1962. VZETO 26. novembra zvečer so mi ibile verjetno pomotoma vzete nove usnjene rokavice v kavarni Zvezda v Kočevju. Kdor jih je vzel, naj mi jih, prosim, vrne. Lovrenc Pintar, Mahovnik 28. PRODAM Ugodno prodam šivalni stroj. Trg Svobode 10, pritličje desno, Kočevje. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da od 1. decembra dalje spet redno delam. Priporoča se Franc Arko, Krojaštvo Kočevje. PREKLIC Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o Tanko Janezu in Petek Mariji iz Nemške vasi in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Ivanka1 Rus, Nemška vas 56. OBVESTILO Ker je predvidena zamenjava osebni hizkaznic, obveščamo cenjene stranke, naj si pravočasno priskrbe potrebne fotografije, da jim potem ne bo treba predolgo čakati. Priporoča se FOTOLIK KOČEVJE. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, naj si pravočasno priskrbe fotografije za nove osebne izkaznice. Priporoča se FOTOATE-LJE RIBNICA. RAZPIS UPRAVNI ODBOR PODJETJA »LJUDSKA RESTAVRACIJA« KOČEVJE razpisuje DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE z predpisano strokovno izobrazbo ali večletno prakso. Osebni dohodki po pravilniku. Nastops lužbe 15. decembra 1962 ali po dogovoru. Upravni odbor * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ŠOLSKI ODBOR OSNOVNE ŠOLE MIRKA BRAČIČA KOČEVJE podaljšuje razpis objavljen v Novicah dne 9. novembra do zasedbe delovnega mesta. Prosto je delovno mesto SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE — za vodenje celotnega finančnega poslovanja. Komisija za odpovedi in sprejem v delovno razmerje pri Kmetijski zadrugi Velike Lašče razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO ŠEFA POSLOVNE ENOTE »Domači izdelki« Pogoji: srednješolska izobrazba s petletno prakso na ustreznem delovnem mestu: Plača po pravilniku o nagrajevanju. Prijave sprejema uprava Kmetijske zadruge Velike Lašče do vključno 20. decembra 1962 z obširnim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve. Nastop službe s 1. januarjem 1963. KOČEVJE: 7. do 9. dec. amer. barv. film »Serenada velike ljubezni«, 10. do 11. dec. ital. film »General Rovere«, 14. do 16. dec. franc, film »Meč maščevanja«. RUDNIK: 8. in 9. dec. češki film »Krog«, 11. in 12. dec. franc, film »Igre ljubezni«. RIBNICA: 8. in 9. dec. grški film »Nikoli v nedeljo«, 15. in 16. dec. amer. film »Jaguar, gospodar džungle«. SODRAŽICA: 8. in 9. dec. amer. film »V 80 dneh okoli sveta«, 15. in 16. dec. jugosl. film »Lov na zmaja«. STARA CERKEV: 8. in 9. dec. »Običajno neznani storivci«, 15. in 16. dec. franc.-altalj. film »Precep«. VELIKE LAŠČE: 8. in 9. dec. amer. barv. film »Žiži«, 15. in 16. amer. barvni film »Zgodba iz Monte Carla«. PREDGRAD: 8. in 9. dec. amer. film »Človek, M je preveč vedel«, 15. in 16. dec. franc, film »Taksi in prikolica«. DOBREPOLJE: 8. in 9. decembra španski barvni film »Proda- javka vijolic«, 12. dec. film »Žrtvovana dekleta«, l®-. F $ d< 16. dec. jugosl. film »Karolina ška«. PONIKVE: 13. dec. japom-»Žrtvovana dekleta«. BROD NA KOLPI: 8. in 9. bolgarski film »Prva ljubezen*:^ in 16. decembra japonski »Ulica sramote«. J POTUJOČI KINO delavske ^ verze Kočevje predvaja film * ' d el j sto romanca — melodrah1 i;r v petek, 7. dec. ob 17. uri v d inskem domu v Dolgi vasi, boto, 8. dec. ob 19. uri v Kov ^ niiku, v nedeljo 9. dec. ob v Banja loki in ob 18. uri v 3 gah' . J Ameriški film »Ko je kralj® ji komedija«, v petek 14. dec. uri v Dolgi vasi, v soboto, 1®-ob 19. uri v Starem logu in v/ d el j o, 16. dec. ob 16. uri v preski. y Vstopnice prodajajo P0* pred predstavo.