8t 43." Poitno tekoči račun St. 24. Posamezna itev. — 20 stotink. V Oorlci, dne 28. oktobra 1920. Letnlk III. MmJi v Gorid vsak če- trtek opoludne. Velja za ceto leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na aaočfia brez doposlane na- cotMce se ne bomo ozirali. posamezne številke stanejo v tazprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Yetturini 9, «piava ul. Vetturini 9 ^m^^r ^ ^Hi^^ Hi Hi IB ^I^H^^ Hi ^MHi HB Rokopisi se ne vraČajo. Ne- frankirana pismj se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorcil »QoriSke Strale«. Odgovorni ured- nik: Franc itTovak. Ttska: »Narodna Tiskar- ca« v Gorici, ulica Yeti turini štev. 9. Ob uri odločilve- • Pa dolgm ugibanju casppisja je dosia uradna vest, da se zopet pričnc pogajanja med Jugoslavrjo in Italijo v svrho rešitve jadranskega vprašanja. V Rimu in Belgra- du — zdi se — imajo odlcčno voljo,, to vpiašanie končnoveljavno rešiti. Italijan- ski uradiii komunike z due 25. t. m. pravi: »Ministrski svet je razpravljai o predsto- ječih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo. V današnji seji se še ni določil ne kraj ne čas pogajanj. Vsekako pa je gotovo, da se bodo ista vršila pred 10. novembrom. Giolitti hoče izrečno predložiti zbornici (ki prične ta dan zborcvati. uspeh teh pogajanj. Vsi ministri so povdarjali poli- tično nujnost, da se pogajanja dovrše v kar najkrajšem času in z najboljšimi na- meni. Vlada hcče v iej konterenci pokaza- ti sporazumnim državam in celemu svetu svoj odiočni sklep, da uravna s sosednimi narodj svoje razmerje s kriteriji pomirje- nja in gospodarskega sodelovanja. To po- gajanja bode sionela na etičnem pojmc- vanju dolžnosti, ki jih imajo narodi, da do- spe do pomirjenia.« Tako uradno obvestilo. Ura odločit- ve je bila pač večkrat jadranskemu vpra- šanju — a ko je ves svet pričakoval rešit- ve,došel je glas, da so se pogajanja razbi- la. Nevidna roka je zmešala račune ... Pride li sedaj res do — odlcčitve? Do od- ločiive rnogoče, ado pravične cdiocitve pride le, če se diplcmacija izogne pogre- škom prejšnjih pogaianj. Vsa znamenja pa kažejo, da bo slondo pogajanje na načelu, ki ne more zagctoviti narodom trajnega mini. Diplomacija Je vrgla med staro šaro načeio samoodiočbe, načelo o zaščiti ma- lifa narodov. Slične besede sicer večkrat slišimo... a dejanj zastonj iščemci Kakor žgoča ironija se nam zde besede, ki jih je izrekei Wilson začetkom januarja 1917 v amerikanskem senatu: »Le pravičen mir more bhi trajen. Vsak narod — velik all majhen — mOra imeti iste pravice, ki jih morajo vsi priznati... To so načela člo* večanstva... Znane so Wilsonove tcčke. ki so tvo- rile temeljno pegodbo premirja. Na pod- lagi teh so avstrijski, in med njimi v prvi vrsti slayjanski vojaki odložili svoje oro- žje. Prelivanje krvi se jim je zdelo odveč, ko so bojujoče se sile sprejele načelo sa- moodločbe, ko so sprejele Wilsonovoi toč- ko, naj veljajc prod Itaiiji jasno začrtane narodne meje. Debelo je gledalo razočara- no ljudstvo, ko je potem isti Wilson po- tegnil med Italijo in Jugoslavijo strttee:ič- no in ne narodna mejo. Odtrgal je tako okoli pol milijona Jugöslovenov od Jugo- slavije, ne da bi bil poskrbel za njihovd zaščito. Toda kaj pogrevamo vse te stvari...? Ne, ne pogrevamo jih ... so še vedno gor- ke, vedno žive v očeh naroda, ki ne more pozabiti storjene mu krivrce. In ko se zo- pet govori o jadranskem vprašanju, se mu te rane le še bolj odpirajo. V listih citamci se dvome glede drugih krajev: glede Re- ke, vzhodne Istre, Dalmacije. O naših krajih je povsod molk ali sulia poročilo da se prizna Wilsonova črta. Vse to se zdi ljudstvu le kot sanja in noče verovati v realnost. Cudi se neznačajnosti diploma- tije. Listi obširno govcre, kaj utegne pri- znati belgrajska vlada Itaiiji: »Novo Do- ba« je prinesla ta dva načrta: prvi nčrt priznava Wilsonovo črto vzhodno Trsta ter daje v zameno, nekatere otoke v Dal- maciji, priznava pa Zadru popolno avto^ nomijo s pravico voliti si zastopnike v itahjanskem parlamentu. Drugi načrt daje Itaiiji vse Istro vključivši pas ob morju do Reke, a pod pegojem, da sc Italija od- pove Dalmaciji, otoku Visu itd. Iz tega je razvidn-c, na kako velike žrtve je priprav- Ijena belgrajska vlada. A kljub temu se pa od strani italijan- skih nacijonalcev ali fašistov kujejo na- klepi, da bi se ta pogajanja razbila. Njihov nacrt zahteva, da se prizna Itaiiji ozemlje do Snežnika, Reka bedi samostojna pod zaščito Italije in Dalmacija naj sc prisodi Itaiiji. To je pravcati imperijalistični na- crt. Da, govorilo se jc eclo. da bode faši- sti s pomočjo \ cjaštva strmoglavili vlado ter uvedli vojasko diktaturo. V Dalmaciji pa so tistvaril« pod patronanco admirala Millo razpleteno organizacijo, ki naj se u- pre morebitncmu ukrepu, da imajo ita- Iijanske čete zapustiti Dalmacijo. — Ge- neral Caviglia. poeljnik čet v zasedenem ozemlju, se je (po »Piccolu«), izjavil, daje vse njegovo vojaštvo Droti vsaki odreki. ;Vendar jc sam spoznal nevarnost preo- brata v državi. »Preobratno gibanje — pravi — bi uiegnilo privesti domovino do revolucije, in domovina bi izgubila še oni ugled, ki ga ima v zunanjem svetu.« Pač pa je ta general za to, da se pogajanja od- gode,« ker v Jugoslaviji ni pcistavnega predstavništva, izvoljenega od ljudstva.« Tako prihajajo še vedno glasovi proti konierenci. Giolittiju bo torej treba železne rcke, da spelje pogajanja v pravi tir ob tolikih iežkočah. Napram vojaškim krogom namiguje zgoraj omenjeni komunike: »Pogajanja se rce bedo vodila le z czirom na vojasko staiišče, strategični moment ne bo edini. Razvijala se bodo pogajanja tudi na pod- Jagi gespodarskega sporazuma, medseboj- nega prijateljstva, vpoštevajcč tudi na- redni problem pri dciočitvi novih mej. ta- ko da seizegne nevarnim pojavcm ireden- tizma.« Radovedni smo, kako bo to iz- gledalo v dejanju. Ce bi Giciitti v resnici to izvedel, kar tu napoveduje, mu bo slo- vensko ljudstvo le hvaležno in ves svet be-' pel hvalo njegovemu pravicoljubju. A bojimo se,- da nam niti tega ne da, kar je njegov »Tempo« zahteval za ita- lijanskc- manjšino v Dalmaciji, namreč polJfično očinkujoče zaščite slovenske manlšine. Kar smo dosedaj doživeli pod Giclittijem. nas napolnjuje z nezaupanjem. Pod njim so se pojavili izgredi in pogromi proti Šlavjanom. Hra odlcčitve nam kaže prevaro v preteklosti, ura odločitve nam kaže tudi prevaro za neposredno bodočncst. Naš narod nima ničesar pričakovati od slepe aiplcmacije. Naš narod g^eda zatipno v svojo bodočnost, ko bö zasijala na cibzo- rju pravičnost. G!asnc pa protestira proti krivicam. Prf tem pa noče držati križem rok. Na kulturno dslo poide z navduš^! njem in širni svet naj spozna, da živi tu zavedno, olikano Iju^tvo, ki ne zasluži osode — sužnja. Izkoriščanje vodnih sil v Julijski Benečifi. V četrtek 21. t. m. se je vršla v pro- storih deželnih uradov velevažna razpra va o izkoriščanju vodnih sil v naši deželi. Na vabilo deželnega komisarja gcsp. kom. Dr. Alojzija Pettarina so seud-eleži- li razprave najglavnejši činitelji v deželi in sicer zastopnik goriške mestne uprave senator Bombig z mestnim tajnikom vit. Amerigcm Beviglia, za trgovsko-obrtno zbornico Jožef Venuti, za kmetijsko dru- štvo v Cervinjanu Gustav Stocker, za kmetijsko zadrugo v Rcnkih Lorenc Mi- nut, za kmetijsko zadrugo v Krminu Ber- nardelli, za kmetijsko zadrugo v Gradi- šču baron Hugo Baselli, za zveza inženir- jev in arhitektov inž. Aloizii Orzan, za kmetijsko društvo v Gorici R. Gorian, za zadružn-o kmetijsko zvezo Furlanije Pij Meyer, za goriško zvezo gospodarskih društev in zadrug bivši deželni odbornik profesor Ivan Berbuč, za Zvezia sloven- skih županstev in za občino Ajdovščino župan in bivši deželni poslanec Icnac Ko- vač, za Goriško slovensko kmetijsko društvo Viljem Dominko, za deželni zem- Ijiski kreditni zavod dr. Jožef Weinich, za občino Tržič grof Jočef Valerrtinis, za ob- čino Gradišče Remigio Zumm, za občino Tolmin izvenredni kcanisar Martinacci ter profesor Atilij Venezia kot poroče- valec. Deželni komisar je uvodottia razložil, da je napočel važno akcijo za umno pora- bo vcdnih sil v" goriški deželi. ki pred- stavljajo v svoji energiji večstomilijonsko glavnico. Umno izkorišcanie do sedaj skoro pcipolnoma neplodnih vodnih sil s tem, da se z elek. napravami izpremenijo v električno gonilno silo, bo neizmerne važ nosti za deželo, ker se s to silo okoristi iudustrija, obrtništvo, rckodelstvo, kmetij- stvo in hišno gospodarstvo, kar pomeni povzdigo domačega narodnega bogatstva in blagostania. Do sedai neizkoriscane vodne sile so tako velike. da bodo, izpre- menjene v električno energijo. ne-le kri- le vso potrebo v goriški. de/eli. ampak najdejo tudi dobrega odjemalca v industri- jalnih in lučnih podietjih trzaskeea mesta in Istre. Izprememba vednih sil v električno cnergijo je velevažnega pomena z ozirom na pomanjkanje in na visoke cene premo- ga. Zato je mrenja. da nai se tc VDrašanje pretresuje z vso vnemo in želi. da se čim- prej dobro reši. Kakor ie storil v drugih važnih zadevah, tako je tudi za razprav- ljanje o tem važnem vprašanju povabil najvažnejše činitelje v deželi. da zaslisi njih mnenje. Profesor in publicist Attilio Venezia je najprei opozoril na premogovno krizo in je- podal izcrpno sliko oi goropisnem in vodovodnem stanju v goriški deželi z ozi- rcm na problem o izkoriščanju vodnih sil. Razpravljal je na podlagi študii. naprav- ljenih v 1. 1890. do 1910 in 1919., o J>red- pogojih za vodno energijo in je prišel da zaključkov, da so za veliko akciia izkori- ščanja vodnih sil v naši deželi dani vsi pogc-'ji, namreč množina vode, rečni zna- čaj toka naših vod, naravni padci in talna neprodirnost. V deželi imamo povprečno 125 deževnih dnij s povprečno višino 2000 mm na letc. Dolinc v goratem delu dežele imajo srednji pad in v glavnem rečni tok s primernim padcem, tako da predstavljajo pomembno vodno silo. Tla v goratem delu dežele sa do naravi v ja- ko visoki meri neprodirna, tako da je mo- goče napraviri kompenzaciiske vodolove. Še le po stočju Idri^e v Sočo se morejo ugotcviti vsled apnenskega talnega zna- čaja talne izgube vode. Največjo vodno-mehanično silo ima Soča v svojem gornjem toku skoro z vse- mi svojimi dotoki vred. Glede Soče same se je na podlagi proučevanj ugctovilo od izvira do Kobari- da v dolgosti 42:4 km 26.190:5 HP. Od teh je porabljenih 68:5 HP in izgubljenih v padcu 37:9 HP, tako da ostane razpo- ložljivih 26.089:1 HP. — Od Kobari- da do sctcčja z Idrijo v dolgosti 19:75 km je ugotovljenih 7.045:3 HP. Po odbitku pcrabljenih 81:6 HP in zgubljenih 2:3 HP ostane razpoložljivih 6.961:4 HP. Potemtakem more dati Soča od izvira do^ Idrije še 33045:5 HP. Po odbitku sedaj izkoriščevanih vod- nih sil imajo še razpoložljivih: Koritnica 2386 HP, Predilka 186:2 HP, Bavšica 272:9 HP, Zadnca 459.6 HP, Brsnik 631.7 HP, Tominka 3991.7 HP, Zadlazka 2036.8 HP, Bača 1605.3 HP. tedai skupaj 11570.2 HP. Prištevši te konjske sile h ri ugotovljenim 33.045.5 HP, imamo sku- paj 44.615.7 HP. Upoštevaje okolncst, da niso pri tem vštete vodne sile Učeje in drugih doto- kov Soče, se števiio konjskih sil Soče in njenih dotokov lahko zaokroži na 50.000 HP. Gornji podatki so napravljeni na pod- lagi opazovanj pri normalnem najnižjem stanju vode, tako da se pri navadnem stanju vode povišajo najmanj za 20% in lahko računamo vodne sile Soče na 70 do 75.000 HP. Ce se pa prištejejo še vodne sile Idri- je ter njenih dotokov in drugih tokov v deželi, lahko računamo, da imamo v gori- ski deželi okoli 100.000 HP vodne sile, ki bi se dala lzpremeniti v električno ener- gijo. Po tem stvarnem poročilu prof. Ve- nezia povzame zopet besedo deželni ko- touster dr. Pettarin in pravi, da je v prvi yrsti poklicana deželna uprava, da sepe- ca z- lzkoriščanjem v€dnih sil v deželi, ker je s tem zajamčeno, da začne in do- vrši to akcijo v interesu skupnosti in za skupnost, tako da bode izključena vsaka kapitalistična špekulacija. Deželni komisar naznani udeležen- cem, da se je ustanovil v bližnjem Vidmu autonomen konsorcij za izkcriščanje vod- nih sil z delokrogom za Furlanijo in. za Julijsko Benečijo. Stvar je jako resna, ker je ta konsorcij znal pridobiti vlado, da je izdelala že za tako izkoriščanje za- konski načrt, ki se nahaja v pretresova-» nju pri ministrskem svetu. Deželni kctni- sar je proti tej nameri zavzel strogo na- sprotno stališče ter je postal vladi odlcčen protest, v katerem je poudaril, da goriška deželna uprava stcji na stališču stroge avtonomije, v katero ne sme nikdo pose- gati. Odklonil je tudi vstop v videmski kensorcij in je preskrbel, da se je na skup- ni seji deželnega zastopstva za Gori.šKo. Tržaško in Istro sklenila, da se ustanovi med-deželni konscrcij za izkoriščanje vodnih sil. Pripravljalna dela so že v te- kii. Za stroske bode prispevala vsaka de- žela z eno tretjino. Istra ne razpolaga sicer z znatnimi vodnimi silami, pač pa ima v svoji zemlji obilne skiadove šibkega premoga z niz- kim številom kalorij, ki se sicer ne da u- porabiti za industriiske potrebe, a bi se lahko spremenil v električno energijo, ki bi eventuelno krila tisti prmanjkljaj, ki bi se na Goriškem pokazal v času suše, ko bi vodni toki proizvajali najnižje številol konjskih sil električne sile. Vsi navzoči so pozdravili prizadeva- nje deželnega komisarijata kat hvalevred- no in so soglasno odobrili do sedaj storje- ne korake dezelnega kemisarja. Posebej so se izrekli za čimprejšnjo ustanovitev takega konsorcija, kateremu bi pristopili tudi drugi autonomni činitelji v deželi. — Enodušno se je ostro obsodilo postopanje videmskega konsorcija in vlade. da se ho- če na tak način posegati v autonomijo goriške dežele, kjer imamo le mi sami pravico odločati o našem prirodnem bo- gastvu. Senator Bombig je izjavil, da ie goriško mesto že kupilo Lenasijev mlin v Solkanu z namenom, da tarn izvrši naprave za pro- izvajanje električne energije za razsvetlja- vo in za industrijske potrebe goriškega mesta. Kakor hitro pa je gorisko mesto izvedelo o snovanju med-deželnega kon- sorcija, je takoj prijavilo svoj pristop. Na koncu tega znamenitega zborova- nja so se posamezniki dotakniii tudi stva- ri. ki niso bile na dnevnem redu. Tako n. pr. Predilske žeieznice. izboljševanja ozi- roma izsuševanja močviniatih krajev i. dr. DopisL — Soča. Dne 19. t. m. je umrla v Soč' g. Ana Flajs, mati sirokoznanih Flajsov, stara 74 let. Bila je žena stare korenine, nikdar bolna, pobožna in izvanredno prid- na. Malenkosten vzrok jo je položii na po- steljo, iz katere ni več vstala. Velika u- deležba pri pogrebu dne 21. t. m. je priča- la, kako je bila obče priljubljena. Naj ji Bog poplača v večnosti vso njena skrb in Ijubezen, ostalim pa iškreno sožalje. — Iz Bovškega. Dne 14. t. in. ie prisel na dekanijsko mesto v Kobarid preč. go- spod Ivan Koršič. Ker bovška duhofvščina ni mogla k sprejemu, je odposlala kot za- stopnika č. gosp. Josipa Likarja, kurata iz Srpenice. Novemu gospodu dekanu Vdi- čemo: Bog Vas živi v naši sredi! — Iz dežele. V zadnji Gor. Straži po- ročata po Učit. lista o samestojnem pred- metu v soli onravnosti, v Itaiiji so ga upeljali že leta 1877, na Francoskem 1882 in sedaj ga bodo še naši severni bratje Cehi. Prav, da včasih kaj ponatisnete, a tu smo pričakovali mala komentara, Naj tu sledi, Pouk o nravnosti so vpeljali tam^ kjer so iz sol izrinili verouk, a uspehi o tem predmetu niso nič kaj laskavi. Ni ču- da! Verouk je že poučeval o veri in o nravnosti, in tu je bilo nekaj stalnega, ker se je naslanjal na boljše resnice, ki se ne spreminjajo, a nravnost je pa danes taka, jutri drugačna, kteri narod ima tako mo- ralo, kakor si jo je kak učenjak izmislil, drugi pa zopet zavržejo to, kar se drugod kot za se primerno upeljali. — Na Franco- skem so napravili statistike, katere sadoh ve rodi gola nravnost, katere pa verouk v soli. In po 201etnem pouku a nravnosti so prišle čudne številke na dan. Steli so mla- de hudodelce, ki so nekaj mesecev v ječi sedeli radi slabih dejanj. In dobili so 89 procentev zlobnežev, ki so pohajali pro- sto šolo, kjer se je nravnost učila brez ve- rouka, in le 11 precent je bilo onih, ki so pohajlai verske sole. Statistike so delali nasprotniki verouka, ki gotovo sebi na škodo niso pisali. V Itaiiji je še 5 let dalj časa upeljan pouk q nravnosti, no, v zase- denem ozemlju, ko slisimo preklinjati vse, kar je človeku svetega, pravimo: Bog nas varuj takega peuka in takega sadu. Dru- žinski očetje, ki imajo odrastle hčere, bi vedeli se več povedati. Naš narod sicer kolne, a takih pridevkev ne bo dajal Bogu ne Mariji. Boste rekli zakaj pa ne premene po- uka, zakaj ?a hočejo se Čehi kot moderne ga upeljati? Saj Čehi so vendar domo- ljubi prve vrste in hočejc- gotovo svoje- mi1 n.irodu najbclje. Odgovor pa ie za vse. narode, i so vpeljali mesto verouka v so- li, samostojen predmet o nravnosti le ta: ker je sovraštvo do Bcjja veejs, kakcif* Ijubezen do domovine. — Iz Idrija. Dne 19. marca 1.1. so na- ši komunisti na javnem shodu zahtevali^ naj se odpusti 7 pcmoznih pisark, ki so bi- le že tri leta stalno nastayliene ori rudni- ku. Gener, komisarijat v Trsm ic mereca oktöbra ugodil tej zahtevi in jim odpove- dal službo brez vsake pokojnine. V 14 dneh naj zapuste pisarne. Komunisti se vedno predstavljajo kot zastopniki delav- stva, in zagovorniki delavskih pravic. V tem slučaju so jo pa pošteno zavozili. Do- | slej se ni upal nihče, tudi tako osovraženi i načeinik Billek ne — odpustiti stalnega | rudniškega delavca, Komunisti so pa v i tem slučaju dali lepo orožje v roke obla- j sti. Kakor so pravili, je v resnici rudniška | oblast mnenja, naj se odpove delo tudi j 100 mlajšim delavcem-rudarjem. Seveda so se pomožne pisarke pritožile, kar imajo ! pravico po sluzbenem redu. Zanimivo je, j da je naše ravnateljstvo mnenja, da se j lahko po sluzbenem redu pritctži delavec, ki je odpuščen radi kazni, pa še vedno o- stane v službi, dokler ni pritožba končno rešena. Ne sme se pa pritožiti stalni dela- vec, ako se ga je cdpustilo iz kakega dru- gega vzroka, naj je bil tudi marljiv in ve- sten v službovanju. No za sedaj so pisar- ke toiiko dcsegle, da še naprej lahko po- slujejo; ako se kako drueače vsa zadeva razvije, se bode pravočasno pcTOčalo. — tz Trnovega na Notr. Dne 9. okto- bra se je zgodil na cesti v Šembije grozen zločin. Našli so zjutraj umorjeno Franči- ško Možina, iz Podstonj. Hotela je na vlak. Bila je udarjena na usta, zabodena in ustreljena. Zaprli so njenega moža, di- vjega človeka, ki ji je že prej večkrat gro- zil, da jo bc umoril, in ki je živel ž njo v sovraštvu. dasi mu je pokGjna hotcla vse odpustiti. On sam pa dejanje taji. — Izpod Cuka. Maček zakriči, če mu stopiš na rep. Radi par malih dopisov v »Straži«, čital je na trgu pred cerkvijo obč. sluga že par nedelj grozovit protest, kateri je baje spisal naš slavni gerent. Menda bodem-c take proteste lahko sliša- Ii še, ker stikaioč za dopisnikom, priklical je uns še novega na plan. Dj se v občini res rabi slov. ital. pe- čat ii: tudi italijanske tiskovine, je res sra- mota. Tcda to je proti vsemu drugemu še prava maienkost. Ubogo ljudstv© se kar trtse, ko ima opravit v obe. pisanii, ker tam ic vspostavljeno najgrši kletvi, prete- njn, zanieevanju in dejanskemu napada- nju. Zadnja besnica n¦kc.v.ijiičcv ]e uravo svetišče napram temu »uradu«. Gerent preti vedno s karabincrji, katere mora imeti neki nn \ rvici, grozi z internacijami in cclc hvali sc, koliko jih ie že da! inter- niratii Resnično je to, ker italijanske o- blasti niso ravno izbirčne v tem oziru. Občirski urad je otvcrjen za toli ob- širno občino le dvakrat na teden! Koliko pa stane ta urad in koliko stane občino požrtvovaini gerent, pa prihodnjič kedaj. Nc briga se pa nikdo za vojno škedo, za ne( pravičeno zaostale in neplačane vojne in begunske podpore, stanarine, za prodano grozdje in sadje v begunstvo od- išlim domačim pcsestnikom. V tem pogle- dn ni take nemarnosti v nijedni drugi ob- čiri. Pač pa se je dogodilo, da so vsled »delovanja« gerentovega nekoii prišli ob upravičeno podporo. Nezaslišano je in grozno, kar se danes po naših občinali g~-- di pod takimi gerenti. Dva. tri.ie mu Orže roko. a 99% ljudstva stiska pesti, pa si ne zna pc-magati in rncnda tudi ni pomoči. Na glavarstvu in na deželnem odboru so pa gluhi in slepi za muke in grozote. priza- dejane našemu ljudstvu, Slovence naj vrag vzame..... — V Mirnu je obhajala pret. nedeljo tamk. dekliška Marijina družba desefclet- n:co svojega obstanka ter je blagoslovila svojo novo zastavo z veliko slovesncstjo, katere so se udeležile Marijinc clružhe iz Bilj, Renč in iz Ocrice. Zastavo ie Wa^o- slovil ustanovitelj družbe preč. monsignor Ivan Rojec, dekan tolminski, bivši župnik mirenski. ki je nalašč prišel h tej slavno- sti v Miren. Po blagoslovu zastave v dru- štvenem donm, ki služi sedaj za cerkev, se je razvila po Mirnu do cerkvice jjospo- dov misijcnarjev pod Gradom lepa proce- sija z zastavp.mi. katere ie se udeležilo vse polno vernikov. Dal Bog, da bi se Marijine družbe v naši deželi v vsaKI žup- niji i'stanavljale! One so v sedanjih raz- merah največja obramba pred nevarnost- mi za naša mladion. — Iz Vogerskega. 2alostnim srcem moramo spcročati mi verniki iz Voger- skega o nečuvenih, sramotnih in bogo- skrunskih dogodkih v naši do sedaj spo- štovani zupniji. Najrajše bi vse pohujSanje prikrili svetu, a da se ne bo mislilo, da o- dobmjcmo dogodke na Vcgerskem, mo- ramo v ooraml-o svoje časti scznaniti ži- rjo javnr-st ž njimi. — Vže pred 13 let smo slišiii o nohinsljivih dojrodkih v \v_\7,- iijih Bii jr. h in v B'ik'vici — danes mor.vns j-.p.'-rr-r-nti i-:j drla dulwnik I-nn r^vzTn^" ircd i'::m:?. Pred h^-'m dni r,ri?cl ie k n;;m profrr-:1 z Dunu<:\, rcr opravljal sluzbf žiT"C;:a rskrbnika. Cerkvena oblast nap jc dala pred kratkcm rcdncga in postavne g-a ži!r:;i!-:a \ !č. g. Andr. Uršiča, kateremi se pa nočc uniakriti t:. .Mezinec, tcr \\na vkljub prepovedi cerkvene oblasti še na dalje izvrsevati svojo službo. Ko je pre< 14 drevi prišel v našo faro novoimenovn ni zi:pnik, da bi v baraki mnscvnl ' po naročilu prevzv. nadškofa predstavi svoiim vernikom, ni mogel v cerk< \. i;:u je to zabranil naš župan, češ jaz sen gospodar cerkve in glejte^ da odidete h!- ; tro in z lepa. Cerkvena oblast je na to g. j Mezincu prepovedala opravljati sv. mašo | in izvrševati dusnopastirska opravila, a j za vse opomine in prepovedi se g. Mezi- j nee ne zmeni. Moj Bog! kaj smo doživeli \ — bogoskrunstvo v cerkvi po duhovniku. | Bogoskrunske maše, bogoskrunska sv. ob- 1 hajila, nepostavne krste, neveljavne spo- *| vedi in poroke! In vse to izvrsuje odstav- j ljeni duhovnik, katerega podpira naš žu- pan in par drugih. Sramota! ( Vsej javnosti naznanjamo, da se nad j tem obnašanjem nevrednega dubxwnika • in tukajšnjega župana vsi zgražamo, da ; vsi obsojamo z največim gnusom te do- i godke ter prosimo vsemogočnega Boga, | da prizanese naši župniji ter ji pošlje kma- i lu pravega in postavnega dušnega pa- j stirja. i Velika surOyost. Ivan Kovačič iz j Bače pri Sv. Luciji je prišel pred leti pn i neki železniški nesreči ob nogo in rokc, • take», da mora rabiti proteze, če hoče ho- j diti. Kakor pa kdove koliko drugih po na- \ si ubogi deželi, ima v hiši nesrečo, ki se ! je ne ve, kako odkrižati. K€ setimi leti. Domače vesiL + Slovenske ljudske sole v GoricL — Izjava. Od yec strani slišim, da se trosija po Gorici vesti, kakor da bi bil podpisani imenom slovenskih starišev odobril tako uredbo slovenske ljudske sole v Gorici* kakor jo hoče izvesti mestni šolski svet, t. j. da bi od tretjega razreda dalje moraJi sfovenski učenci zahajati v italijanske so- le. Take vesti so goli manever nasprotai- kov slovenske ljudske sole v Gorici, iznri- šljene v svrh^, da bi zbegale slovenske starise. Podpisani sem vedno in povsod sam ali skupaj z crugimi zasccpniki sloven skin starišev zahteval otyOritev popolne ljudske sole s slovenskim učnim jezikom ter nastopil proti gorenjemu manevru tu- di na pristcjnih mestih, zlasti tudi 25. t. m. j pri Generalnem civilnem komisarijatu v I Trstu, ko je biia sprejeta deputacija sfo- venskih starišev. Sicer pa je absurdno misliti, da bi mogel posameznik »prodati« pravice narc-da, ki se ne dajo prodati, tu- di če bi kdo hotel. Gorica, dne 27. oktobra 1920. Dr. Karol PodgOrnik. -t Slovenske ljudske sole v Gorici. V pondeljek, 25. t. m., je biia sprejeta pri ge- ncralnemu civilnemu komisarju v Trstu deputacija starišcv goriške šoiskc dece pcoln išni- I ce usmiljenih bratov. Se razume. Novd- ! došli italijanski usmiljeni bratje niso po- j znali naprave, kakršna je goriška bolnis- ; nica, niso poznali večinskega slcvenske- ga jezika v deželi, niti razmer v bolnišni- . ci in deželi, in zato je bilo treba se za ne- ! kaj časa prikleniti izkušeno moč, kakor | je bil br. Rajmund Bernadzik, ki je bil za- ' tc iinenovan za priorja. Ta naj bi bolnišni- ! co vodil toiiko casa, da se italijanski u- I smiljeni bratje užive v bolniško upravOv I spoznajo deželne razmere vsai za silo in ! se za silo priuče, vsaj nekateri. slov. jezi- j ku. To se jc zg-CKl'lo. Uživeli so se, vsaj ! za silo, in eden vsaj se je inenda še dosti ; dobro navadil slovensk^ga jezika. TedaJ ; je p. priorju oibila ura. S'tor;i je svo}& ! dolžnosl, sedaj naj iz.^ire. A ksko s»? ga ; i odkrižati, ko je imenovan za tri leta? I Došla je »od nekod<; z^ner nje^i pri- . | tožba na p. provincijala v Milan, da p. pri- j jor Rajinund zanemarja bolniškc, upravo | j in da netrezro in potratno snravlja v ne- i varnost gospodarski cbstr.-j zavoda. In ta " j pritcžba jc «la, re da hi pa Vjij znsüsaü, \ j iM-ravnost na rcdovni generalat v Rim. t I To je bil za p.. priorja težak, neza- 1 služen in krivičen udarec. Takcj je stekel I h p. provincijalu v Milan, kjer ga je ta . j imenoval tujca, in odtam h redovnemu 9. . j generalu v Rim, kjer je do dna duše uža- 1 Ijen protcstiral proti krivični obtor.bi Hi i se opravičil. V Rimu so ga skušali poto- r lažiti in pregovoriti, naj še naprej ostane - na svejem mestu za priorja, a on, ki ie I užaljen odklonil to svojo cast, je odločn» izjavil, da ne umakne svoje odpovedi. Dali se mu dyamesecni dopust v premislek, to- *da p. prijor je minoli petek zapustil Gori- co in nastopil svojo pot v domovino na Ceško, odkoder se več ne vrne. V takih razmerah mu pač tu ni mogoče obstati. Tako je izginil iz goriške bolnišnice zadnji slovanski usmiljen brat, potem ko so ta zavod skoro skoz ves čas njegove- ga obstanka po večini vodili češki usmi- ljeni bratje. P. Rajmund Bernadzik je skozi 21 let s čudo-vito marljivostjo deloval v goriški bolnišnici med bolniki in v uradu, v dob- rih in slabih časih žrtvoval svoje moči za blagcr bolnikov in bolniške uprave, stal v vojnem času na svojem mestu kot hraber vojščak do zadnjega trenutka, kq je bol- nike na vozoivih še v zadnjem hipu rešil skoz rožno in vipavsko dolino na varno. Bil je med prvimi, ki se je 1. 1917 vrnil v Gorico, se trudil s prejšnjim p. priorjem na vso moč, da se je bclnišnica kmalu zö- pet cbnovila, uredil zopet njeno upravo in postavil bolnišnico zopet na noge — in zdaj, zdaj je storil svojo dolžnost, zdaj je moral iti! To je zopet žalostno poglavie v zg.)- dovini slovanskih javnih funkcijonarjev v naši deželi. Drug za drugim mora izginiti. Težko se je ločil g. p .prior iz Gorice, Icl mu ie bila postala druga domovina, a v svobcdni češkc-slovaški domovini naj ga teši /avest, da ostali goriški Slovene! znais; dobro ceniti njegove zasluge za gc- riško dezclo na polju milosrčnosti in da mu chrani jo vsikdar hvaležen in časten sponnn! Zbcgom in srečno! — Himen. Včeraj se je poročil v Go- rici ;:. Srečko Podgornik z gčno. Marico Kofolovo. Novcporcčenca sta iz znanih di'i!/in v Cepovanu. Obilo sreče! Pr^mociia. Due 2. oktobra letos je pi'nioviral na medicinski fakulteti y Pra- 2Ci Dr.jem medicine gosp. Rado Sfiligoi,, ¦sin gosp. Ferdinanda Sfiligoj, velep. v Medani. Veseüca »Nar. Citalnice« pri Sy. l.ucri. Yslcd /elje občinstva se bode pri- recitev - Nar. čitalniec« pri Sv. Luci.ii ;)O- "navMalst in sicer dne 31. cktobra ob i.-liv saloiiu gostilne Mikuž. Gospodarsko društvo v Vrtojbi je prircdiio v nedeljo lepo vspelo veselico. Pri veselici jc sodcloval razen domačega pevskeca zbcra tudi pevski zbor iz Rene in zbor 'goriških pevcev. Na vsporedu je bila poleg pevskili točk igra »Doktor Hri- bar-. Prcstoma dvorana je bila natlačena obcinstva: menda ne bo pretirano, akq trdimo. da je bilo vseh udeležencev okoli tis-cč. Veliko večino je seveda dala na- rodno zavedna Vrtojba, prišli pa so za na- rodno stvar navdušeni posetniki tudi iz mesta in bližnje okclice. Nastop posamez*- nih ocvskih zborov ie bil prav dober, zla- sti so žeii goriški pevci mnogo pohvale. Pcscni »Igra kolc« je izzvala tako burno od-ebravanje, da se ie morala ob koncu nastopa ponoviti. Tudi igra je bila dobro vpvizorjena. Z veseljem ugotavljam, da se uaixdna društva po deželi budijo in sku- šaio nuditi ljudstvu zdrave zabave in iz- obrazbe. — Tclmifisko učiteijsko društvo bo- imeio svoj redni občni zbor dne 4. n-cv. t. 1. ob 8. zjutraj v prostorih ljudske sole pri Sv. Luciji. Dnevni red: a) Tajnikovo porceilo — b) Blasrainikovo poročilo. — c) Yciitev dveh računskili pregledoval- cev. — č) Volitev nGvega odbora. — d) Slucainosti. — K obilni udeležbi vabi Od- bor. — Vpisovanie v obrtno nadaljevalno šoJo v Mirnu bode dne 31. oktobra in 1. novembra t. I. od 10.—12. Priglasite se vsi vajenci! Vodstvo. Okrajni šolski svet nam pcšilja s št. 93iS'3 sol. prot. z dne 19. okt. 920 v objavo naslednji: n a t e č a j. Z ozirom na ckrožnico Generalnega civilnega komisarijata za J. B. z dne 22. sept. 1920., št. 327/8848, tuk. Civilni komi- sarijat razpisuje (za Okrajni šol. svet) na- tečaj v stalno nameščenje spodaj označe- nih izpraznjenih učiteljskih mest: A) Na ljuüskih šcdah z italijanskim učnim jezikom: 1.) Mesto učitelja-voditelja na eno- razredni soli v Podgori. 2.) Mesto učiteljice na petrazredni sc'li v Ločniku. B.) Na ljudskih šolah s slovenskint uč-, nim jezikom: 1.) Nadučiteljska mesta na dvo- in večrazrednih solan: St. Andrei, Batuje, Bukovica, Kal, Cerovo, Kczana, Deskle, Dol pri Ajdovščini, Grgar, Gorenjepolje, Ložice, Lckavec, Opatjeselo, Pevma, Št. Peter, Prvačina, Kojsko, Rihemberg, Ro- činj, Solkan, Sovodnje in Vogrsko. 2.) Mesta za učitelje-voditelje na eno- razrednih sßlah: Bate, Dol pri Opatjemse- lu, Gojače, Lorn, Otlica, Podsabotin, Rav- ne, Zapotok, Seberljak. Tevče, Stomaž, Vedrijan, Visnjevik in Vrh pri Kanalu.. 3.) Mesta za potovalne učitelje: Lev- pa-Zavrh, Podlaka-Lokovec in Tribusa- Krtovšče. Učiteljska mesta na večrazrednih šo- lah: Ajdovščina, Kanal, Cepovan, Dorn- berg, Grgar, Ložice, Miren, Pcdgora, Pr- vačina, Kojsko, Rihemberg in Solkan. 5..) Mesta za učiteljice na dvo-" in večrazrednih šolah: Banjšice, Bilje, Bukovica, Kamnje, Kal, Cerovo, Deskle, Dornberg, Števerjan, Grgar, Lokovec, Miren, Opatjeselo, Vitovlje, Ozeljan, Pev- ma, St. Peter, Prvačina, Kojsko, Renče, Rihemberg, Ročinj, Solkan (dve mesti), Smarje, Vrtojba in Vogrsko. S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi od 20. julija 1914., dei. zak., štev. 24 ter v okrožnici predsedstva rninistrskega sveta z dne 8. januarja 1920, St. 118/05010 b). Potovalni učitelji dobivajo potnine let- nih 390 lir. Pravico do natečaja imajo Ie učne moči te pokrajine, ki imajo izpit učiteljske usposobljenosti. Učiteljem brez tega izpi- ta je dovoljeno predložiti ta dokument po prestani izkušnji, ki se bo vršila v prihed-1 njem mesecu novembru. Prosilci imajo vložiti na tuk. okrajni šol. svet z vsemi potrebnimi prilogami o- premljcne prošnje najpozneje do vštetega 15. novembra 1920. Prošnjam je priložiti sledeče listine: izpričevalo učiteljske usposobljenosti, vse dosedanje imenovalne dekrete, izpričevalo okr. zdravnika o zdravi telesni konstitu- ciji in seznam kvalitikacij (v dvojnem iz- vodu). Učitelji(ce), ki nameravaj^ zaprositi za več mest, imajo vložiti za vsako teh posebej kolekovano prošnjo. Mesta se bodo zasedla s pričetkom prih^dnjega šol. leta. Civilni komisar: podp. Gottardi. Zavod za višjo žensko izobrazbo pri uršulinkah y Gorici. Gospodinjski tečaj. Na podlagi odloka generalnega komi- sarijata v Trstu z dnem 4. vinotoka t. 1. št. 336/8445 se otvori gospodinjski tečaj za gospodične, ki so dovršile meščansko šolo, štejejo vsaj 16 let ter žele pridobiti si teoretično in praktično usposobljenost za dobro gospodinjstvo. V tečaju pcučujejo učiteljice z držav- nirni izpiti. — Tečaj traja 4 mesece. Sprej- me se le 12 gojenk za vsaki tečaj. Gojen- ke, ki bivajo v samostanu, piačajo me- sečno 220 L, vnanje pa 180 L. Prve dcbe v zavodu zajutrek, kosilo ter večerjo, druge le kosilo in večerjo. Vpisovanje se zaključi z 31. vinotokom, pouk prične dne 15. listopada. Prl vpiscvanju se prcdloži: krstni list, spričevalocepljenja koz ter zadnje šolsko spričevalo. Aspirantinje, ki se ne bedo mogle sprejeti v bližnji tečaj, se lahko oglasijo za prihodnji, ki se otvori 1. aprila 1921. Natančnejša pojasnila se dobe pri uršulin- kah. + Prošnje za vCjno odškodnino. Dr- žavno pravdništvo v Gorici nas je napro- silo za objavo sledeče notice: Glasom dopisa finančne direkcije za Julijsko Benečijo z dne 21. oktobra 1920, št. Va. 1428/1, ni treba podanikom bivše a.-o. monarhije, ki sa sedaj pristojni v ob- čine odresenih ozemelj, prilagati prošnjam za povračila vojnih škod kazen- skih izpiskov. — Državno pravdništvo kot urad za kazenski seznamek. Podlistnica. SEDAJ OD TU. iScnetni šopek. Zvezal Albin Kuščar.) 1. Jesen. Bil izvanredno lep jesenski dan je. Poldansko solnce liste je rdelo, narava vabila: »Le pusti delo, meščan, in pridi k meni. da si spanje z izletcm poglobiš, prikličeš sanje, :;i ti ozelene to listje velo, ki posade te v poiniad spet veselo! Le proč skrbi inoreče in vsakdanje!« Ni vabila zaman. V dolino Rožno scin mahnil jo, na desni krčmo vzrl, na levi pa ob Panovcu kaverno. Oko zdaj srečno bilo, zdai ctožno, •c?okier orožnik v ine se ni zadrl: -Mostrate passapcrto per l'interno!« 2. V treh. Pripele venec družice nevesti deviški so v razpuščene ji lase, nato motrile tudi svoje stase v zrcalu so vsled notranje bolesti. V sosedni sobi ženin dal prinesti si Fernet-Branke je, vlil vase rekoč tovarišema: »Take case živeti, luštno je do nezavesti!« Nevesta stopi v sobo: »Zdaj pa gremo, amante mio, ke si špožaremo!« In proti cerkvi vil se je sprevod. Stoji pred cerkvijo, grozi in žuga tam ženincva žena daleč z juga in vpije: »Mož moj, ti si grand falot!« 3. Na Goriškem je fletno! »V Ameriko grem, draga moja mati, težko se ločim od dcmače grude, doživel razočaran čase hude, le stran od tod, za me se vam ni bati!« »Moi sin, zdaj drugega ti nimam dati na pot, ko kopat greš v tujino rude, kot ta nasvet: Boj vsake se zamude, ljudem vsem bodi vedno brat med brati, ogibaj, sin, s vina, kvart in krila, to jemlje moškim urn, denar in moč! Po svetu sveti naj ti sreča mila!« Ko pa je sin šel že cd doma proč, je stopil na granato, skrito ti, in rešen bil je vseh nevarnosti. 4. Novo vino. Kar samo je po grlu vino teklo, rodilo smeh in petje in zabavo, in zdelo se je, da pijo za stavo, kdo gostov prej utrudi pridno deklo. Zdaj par zbadljivk - in svojo pesem ste*klo ! zapelo je. Ob splošnem klicu: bravo! je luč umrla. S krvavečo glavo in s kletvico je gost zamahnil jeklo. Vse razgubilo se nato je v temno noč. Ko iuč prižgala ]c vsa v strahu Dora, mrlič ležal na tleh in nemo zroč je glasno pričal o posledkih spora.... Ker krivcev bilo ni dobiti moč, dobil mrlič šest tednov ]e zapora. 5. Biks. »Draginja skoro je nepremostljiva. Vsak mora štediti, a kje začeti? Za »nič« od sto naprej že treba šteti, po ceni danes je samo »evviva!« Pošel mi biks je, ki potreba živa dandanes je, in moram ga imeti, brez njega črevlji nočejo živeti, no, tega je pač nora moda kriva. Prijatelj dragi, daj mi pravi pravec, kateri biks je še najboljši danes. veš, večja škatla, dober kup in fin!« Prijatelj pravi: »Ti si prayi Janez, če še ne veš, da je goriški slayec Gregorčič: Ijubil iz srea Globin!« Koledar za 1. 1921. Poverjeniki se pridno glašajo pri založništvu. Stevilo naročnikov na koledar in na zabavno knji- žico y Hekaterih krajih nas je naravnost' iznenadiio. Tako n. pr. šteje St. Andrež 205 narcčnikov, Studeno 200, Ajdovščina 100, Pečine 55, Kamnje 192, Kronberk 80, Sv. Lucija 200, Rodik 57, Kred 55, Novaki 50, Idersko 75, St. Viška Gora 70, Renče 170, Dutcivlje 80, Trnovo pri Ilirski Bi- strici 435, Sovodnje 135, Srnihel pri Na- danjem Selu 43, Srpenica 115 Suhorija 60, Hudajužna 53, Lokavec 88, Otalež 72, Tr- nje 60, Gorjanskct 80, Gradno 50. Navedli smo te občine. Druge tudi ne zaostaja- jo za temi. To je razveseljivo znamenje. Naročniki so se oglasili tudi iz zasedewega Koroškega, iz Benečije, iz Istre in tudi iz Kvarnera. — Poverjeniki, ki niste še upi- sali vseh nanočnikov, podvizajte. — Knji- ge bodo dotiskane, zvezane in razposlane ob koncu novembra. Cena obema knjiga- ma je L. 4.50. Naročila sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vetturini št. 9. + Za one, ki imajo terjati se 20% nak- nadnega doplačila pri izmenjavi. Z odlo- k-om zakladnega ministrstva ie bilo dovo- ljeno, da se sme izplačati 20% tudi onim osebam, ki so potrdila vzorec B bodisi izgubili, bedisi da so ji bila vkradena ali uničena, pa so to naznanili pristojnemu mestu že pred 30. junijem t. I. Da dobijo gori navedene osebe to naknadno dopla- čilo, morajo vložiti najkasneje do 31. t. m. rtcvo prošnjo, v kateri je treba navesti številko potrdila, ime in priimek osebe, na katero se je potrdilo glasilo in urad, ki je izvršil zamenjavo. Prošnje je treba posla- ti po pošti višjemu zakladnemu nadzorni- štvu (Ispettorato Superiore del Tesoro) v Trstu ali pa jih neposredno predati ime- novanemu uradu. -f- Iz Ajdovščine. Vcdstvo »Okrajne bolniške blagajne v Ajdovščini« naznanja, da je preselilo svoj urad iz poslopja »Pc-- sojilnice in hranilnice v Ajdovščini« v hišo št. 147, bivša Dr. Jenkcva hiša. Uradni dnevi so: pondeljek, sreda, petek in sobo- ta od 9.—12. Blagajniški zdravnik, g. Dr. D. Lokar. posluje izključno ]e v prostorih blagajne — ambulančna soba — v pone- deljek, sredo, in petek od 9.—10. dopol- dne. — Franc Besednjak predsednik. Ck&tllQm * Meštrovič za primorske begunce. Kipar Iv. Meštrcvič je razstavil svoje umetnine v Zagrebu. Vstopnina je prinesla 50.053 K. Cisti dobiček 25.053 K ie poda- ril umetnik primorskim beguncem v Za- grebu. * Grški kralj umrl. Kakor smo poro- čali, je grškega kralja ugriznila opica. Ker je bila rana zastrupljnea, ji je kralj pcdle- gel dne 25. t. m. pop. — d Casten spomin. V počeščenje spomina potoojnega gospqda Franca Fur- lanija, župana prvaškega in deželnega po- slanca goriškega, so zložili njegovi biysi tovariši, zbrani y deželni hiši v Gorici, 100 lir za »Šolski Dom«. Hvala jim! — d Za sklad »Goriške Straže« zbra- la vesela vrtojbenska družba drugi dan po veselici 15 L. in sicer je plačal oni, ki v debati vedno »pogori« 3 L.; oni, ki jih je »fasal«, 3 L; oni, ki jih je dal, 3 L; straho- petec 3 lire in Nebodigatreba 3 lire. — Hvala! — d Kot odkupnlno za ženina. g. Or- njeslava Lazarja iz Sedla, je pokloiiila nc- vesta g. Rozalija Miklavič iz Kobarida de- kletbm v Sediu 50 L; dekleta darujejo ta znesek za sklad »Goriške Straže« in žcli- jo novopocencema obilo sreče. Isto jima želimo mi. Bog je živi in z njima naša. vzorna dekleta! — d Iz Senožeč nam je poslal g. Ja- kob Krebelj h. St. 104 za sklad »Goriške Straže« 5 L. — Hvala! — d Svati pri ženitnini Miklavič-La- zar v Kobaridu nabrali 100 L. za sklad »Edinosti« in 121 L. za Ciril-Metodova družbo v Gorici. Obilo sreče! — d Naročniki koledaria na Srpenici darujejo za slovenske sole v Gorici 15 L; naročniki koledarja v Ajdovščmi za šolske namene (II. zbirka) 3 L. Hvala! — d V počastitev spomina pakojnc Katarine Jakopič roj. Reščič iz Šempetra pri Gorici darujejo sorodniki 23 L za Sol- ski dom«. Hvala! Listnica uredništva. — Gosp. C. D. - St. V. G. Posiljatve do danes nismo pre^ jeli. Pcšljite še enkrat. Ako ne bo za nas, Vam vrnemo. Na hrano — in stanovanje (eventuelno tudi samo stanovauje) sprejme dva gospoda mala družina v severnetn delu mesta, hiša in oprava snažna. Prost vhod. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Gor. Straže". — — — — Čutim dolžnost tem potom se zahvaliti zavarovalni družbi „LA FRANCE" in njenenro zastopniku za Goriško gosp. Romanu Brezigarju za izvanredno kulantnost pri izplačilu škode nastale mi po strelnem požaru. SKARABOT JOŽEF, Ozeljan št. 125. Dne 18. oktobra 1920. Prodam vagon suhih bukovih drv žel. postaja SV. LUCIJA. VLADIMIR LEVPUŠČEK, Lorn pr. Sv. Lucija. Oklic - dražbe Obvešča se širša, javnost, da se bode dne 8 novembra 1920 v občinskem uradu v TOLMIN" vršila javna dražba v svrho določitve zakupa zasebnega lova na planini «DOBRENJŠLICA» v podobčini Čadrg tolminske občine. Dražba se bo vršila od 10-11 ura dopoldne ter se bo oddal lov v zaknp za dobo enega leta (konec aprila 1921). Vzklicna cene je določena na L. 100. Vsak vdeleženec mora predložiti pred ponudbo ?o 20% varščine na vzklično ceno. Pogoj zakupa so razvidni v tok. kakor tudi občinskem uradu v Tolminu. Civilni komisar : Pdp. GIORDANO. Podružnica LjubL Kred. Banke v GORICI, Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrestuje vlol« na knjižice po 3 l\2 °o, na daljšoodpoved vezaae vloge po dogovoru. Ndkup in prodaja Tsakovrstaegä tujega denarja. Nakazilä v JugoslavIJo in inozemstvo po dnevnem kurza. Kmečka banka Mg. sadraga s omejeno zavezo v QOBICI posfaje Piazza De Amicis — prej Koren it 12 vsak dan dopoldne razun nedelj in praz- niköv. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 •/>¦ Večje stalne vloge pa po dogo- voru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in menice pod ugodnimi pogoji. Jr*l^*IVCi___ESPRESS") za jesensko saditev vdobe se v poljubni mno- žini v knezonadškofijskem vrtu v Gorici. Drašček Fanny, Gorica Via RasteUo št. 1 trgOTina 8 kolonijalnim in meSanim blagona d* drobno in na debelo. Oobra moka bela in koruzna, fiiol, jedmen itd. Blago sreie. Priporoča se za obilen obisk. — Postrežba dobra. — Cene zmeme. RAZGLAS. Podpisano ravnateljstvo naznanja, da začne dne 13. decembra 1920 3 prodajo potom javne dražbe vseh še ne rešenih dragocenih zastavil pričensi z onimi III. (tretjega četrtletja) 1913, ki ohsega predujme dovoljene od tega zavoda v mesecih julij, avgust in September 1913. > Prodaja označenih zastavil se bode nadaljevala potem vsaki pondeljek in četrtek izvzemši eventuelnih praznikov od 10. ure dop. do 1. ure pop. do popolnega izčrpanja vse obstoječe zaloge. OPOMBA : Dva dni pred začelkom javne dražbe kakor tudi one dneve, v katerib se bodo iste nadaljevale, bo navadno reševanje zastavil izključeno. V Gorici, dne 21. oktobra 1920. Ravnateljstvo zastavljavnice in z njo združene hranilnice. lajliljiliiilkl! Prlhodnji teden dojde več vagonov „POHISTVA" B^F" v dobro znano trgovino *^PS nlHOIlcl DrnCaK) (laftna hiša). Cene lire! bitara! I |L TRGOVIKA « p TEOP. HRIBAR - ^^m % *% &*- Gor5o Verdi št. 32. ~M $ Se priporočajo slavnemu občlr\stvu v mesfu in na deželi za obilen oblsk. BLAGO SOLIDNA. GENE ZMERNE. Otvoritev novih zalog O. Pasctil & Comp. GORSO VERDI 24 GORICA RAŠTELJ 19. Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke, nepremočljivi plašči, I bogata izbera oblek iz lastnc delavnice izdelane z največjo natanč- I I nostjo. - ~ ------ — I ^elißa izBera domačega in anglesßega su^_na ~~ Jj;as^na Urojacnica ^^Z^^^. Zaloga manufaklurnega in modnega blaga, platna, volne in žime za blazine in zimnice. Ha debelo cene zmerne" in drobno- 0. BRU66HfliiER *J?5Lii „.. ----------Prodajalna mrtvašklh predmetov. == VELKA ZALOGA KJNČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. 1 astna delavmca za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke ki črevlji za mrtve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra- •yega voska; pajčaloni, venci in šopki za neveste, birmance , • t in za prvo sv obhajilo. ^ VSAKOVRSTNE SUHE CVETUCE. — t Cena izven vsake konkurence :— Sf xejc-iEsnxo tudi poscbca naroci^8 == Tvrdka == Kuštrin & Marmolja - Gorica ulica Carducci it. 25 (prej Gosposka nlica) priporoča svojo trgovino in zalogo špecerijskega, kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov na splošno toliko meščanom kakor deželanom, trgovcem, krčmarjem in zasebnikom. Za solidno in konkurenčno postrežbo jamčita Zgornja. M ITD ATMFR velika zaloga ma^ufakturnega blaga i lwM« .B^MVX^JIl^l LiM\. na DROBNO = NA DEBKLO i ___________________GORICA, VIA RASTELLO 34-37.__________________ | Volneno in bombažasto sukno za možke I in ženske. t I Velika izbera perila, Sifona, raznovrstnega platna i za rjuhe, brisač vsake vrste, serviet, belih in bar- f vanih namiznih prtov Tsake Telikosti, žepnih I robcev, volnenega, bombažastega in sukanega ' blaga za blazine, volnene in bombažaste odeje, I bele in bar vane posteljne prevlake, z volno na- i poln jene in s klotom raznih barv, volnenim por- ¦ hatoin, zesirjem, elaminom in batistom prevlečene i odeje. Velika izhera ¦ ! - potrebščin za krojače in šivilje - i Obleke za možke, dame i.i otroke. Bele in barvane možke srajce in spodnje hlače. Sprejemajo se ludi uraerjena naro- čila obiek in perila za moške, dame ===== in otroke. = Šolske zvezke in vse druge šolske potrebščine = proclsja na debelo = KnjigarDa Kat Tisk. Društva v Gorici ===== Montova hSša. ===== ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJ^ Dr. j. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ulica 24 Ma^gio (prej ulica Tre Rš) štev. 9 (v bližini kapueinske eerkve) ordinlrata od 81/, do 6 ore -t- ob nedelj ah od 9 do 1 cure« Brezbolestno izdiranje in plombjranje zobov. ==== Dxnetni zobje po najnovejši tetmiki. ==== -----------------••©----------------- E. BIESSNER &*<*> Pavlin "E- ^Äb^Ä Nunska mica 10 — GORICA — Nunska utica ID *ffl3ttmL nasproti „BELEMU ZAJCU*4. i i: ^ VELIKA ZALOGA Hi mrtvaških rakev, nagrobnih m vencev, trakov, umetnih eve- A f tlic; posebnih vencev za ne- M veste, cvetlic za cerkve, palm, ^ vencev za novomašnike in ^ poroke, mrtvaških oblek. itd papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih črk voščenih sveč itd. CENE BREZ KONKURENCE. eirll Butkovlč in Leopold Boštjančlč mizarska mojstra v TT1IRNU pri Gorici. M i z a rs k a delavnica z električnim obratom. Izdelujeta vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: pohištvo in vsa stavbinska dela. - Sprejemata vsako- vrstna naročila ter se priporočata Slav, občinstvu za mnogobrojen obisk. „CROflTIfl" Zavapavalna zadruga v Zagpcbo ustanovljena leta 1884. Podružnica v Trstu ul. Lavatoio 1, II. n. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in ii- vine proll sk'Xli po požarju l?i Stroli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akvi- zatorji se sprejemajo po najugodoejSib pogojih.