Pottntna plačana p gotovini.	PoilRitina Itiv. Din 1*-«
itev, 4.	¥ 1'ublisni, dne 2f• i»mf»rla 19f0.	Leto XIII.
Upravniitvo »Domovine" v Liubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I28
Izhaja vsak Četrtek
Naročnini z» tnzemstvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno -39 Din; za n*. lemmo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletao 48 Dle. Amerika letno 1 dolar. — Račun pošta: hranilnice, podružnice t L:uM|ani, st ID 711,
Vprašanje zadružne prodaje kmetijskih
pridelkov
Voditelji takih zadrug morajo biti iz vrst praktičnih
kmetovalcev samih
Zadnja leta sem se vedno bolj Juti potreba da bomo izvažali krompir v plombiranih vrečah, po zadrugah za prodajo kmetijskih pridelkov. Ta še dolga trnjeva pot. Začetek ni plomba, temveč potreba je dana po novem položaju slovenskega poučna reklama, ki je prvi življenski dih vsake in kmetijstva v naši kmetijski državi. Pred vojno tudi zadružne prodaje. Treba je dobiti blagu slo-smo imeli za naše kmetijske pridelke s*a'ne od- ves, potem mu šele vtisniti znamko in povedati, jemalce, ki so gledali predvsem na kakovost bla- da je to blago dobiti edinole pristno pri tej in ga. Tako se je priznani gorenjski in savinjski tej zadrugi.
krompir prodajal lahko po dobrih cenah na Reko,' Čujejo se tožbe, kako smo v prodajnih zadru-v Gradec in celo na Dunaj. Te odjemalce smo po gah še daleč za drugimi naprednimi narodi kljub vojni izgubili, a razen tega se je pričala močna svoji sposobnosti, visoki civilizaciji in kulturi, ponudba slabšega slavonskega blaga, ki nam kakor se včasih bere. Ni znano, kdi; je zagrešil to prevzema celo domače odjemalce. Tako je pisec pretirano besedo o visoki slovenski kulturi. Res teh vrst kosil nedavno v nekem prvovrstnem ho- je, da težko najdeš med nami nepismenih ljudi, telu in dobil prav slab, voden krompir. Opozoril res je pa tudi, da velika večina kmečkih sinov je lastnika hotela na izvrsten gorenjski krompir, kljub osemletnemu šolskemu pouku, kjer se uče ki ni nič dražji od slavonskega. «Imate popol- mimo vseh drugih reči celo slikanja z barvami,
Pa poglejte v napredne dežele, ki imajo razvito zadružno prodajo, na Češkoslovaško, na Dansko in drugam, pa boste videli, da je tam mnogo manj krika o visoki kulturi, pač pa tam stopajo za plugom ljudje, ki so dovršili višje in visoke kmetijske šole. Tak resnično izobražen kmet lahko vodi prodajno kmetijsko zadrugo, ker pozna razmere na svetovnih in domačih tržiščih ter zna tudi uporabljati vsa sredstva moderne trgovine, da dobro vnovči zadružno blago.
Slovenci nimamo niti desetine kmetov, ki bi mogli voditi prodajne zadruge. Res imamo trumo šolanili ljudi, a velika večina teh nima o kmetijskih obratih in potrebah praktičnega znanja, ki je predvsem potrebno, da dobe zadrugarji zaupanje v vodstvo zadruge. .
Nekateri računajo tu na pomoč trgovcev. Tako računanje pa je nesmiselno, ker j3 pač redek trgovec, ki bi se res z vnemo posvetil delu za koristi drugega stanu.
Prva stopnja k uresničenju prodajnih zadrug za kmetijske pridelke je vzgojitev sposobnih voditeljev iz vrst praktičnih kmetovalcev samih.
Nestvarno pisanje o kmetijskih zadevah
noma prav>, je z nasmeškom odgovoril hotelir, ne zna, ko stopi iz šole, niti z raznimi pripomoč-ctoda takle krompir potrebuje le malo masti, do- ki izračunati kubično mero hloda, zaradi česar Drugače te zadruge ne bodo uspevale, a slabo čim je za dober krompir nikoli ni'dovolj. Mast je jih brezvestni mešetarji po mili volji strižejo. | vodena zadruga je nesreča za vse gospodarstvo draga. Moramo pač gledati, kako pridemo na svoj račun, saj vest«1, da nam ni z rožicami postlano.3> S svojega stališča je imel hotelir popolnoma
Prav-	O vsem mogočem se dandanes piše in raz- mati) moderno inozemsko kmetijstvo, je pa za
Da bi se uporabljal boljši krompir v hotelih,	pravlja. Drugod po svetu je navada, da piše o'naše kmetijstvo pravi blagoslov, kar je nehote
gostilnah, raznih javnih kuhinjah, bolnišnicah in	trgovini trgovec, o zunanji politiki poklicni po- pokazal prav pisec omenjenega članka. Češki
drugod, morejo doseči le gostje. Tem je treba	illik in 0 kuharski umetnosti izkušena kuharica,
povedati in pojasniti, da je med krompirjem in	Le za nas Slovence menda to ne velja, krompirjem ista razlika kakor med vinom raznih, v slovenjj jmamo kK kj d -e kruha skoro
sort m leg. Kakor za vsako razpečavanje je treba	(rem četrtinam naroda) to je kmetijstvo. Raz-
tudi za kmetijske pridelke smotrenega pouka z	veseljiv0 je, da posveča na§ tisk toliko pozor_
rc amo"	nosti kmetijskemu pouku in razglabljanju o po-
• Mislimo, da se ne bo nihče pritožil, če re- trebah kmetijstva. Čudno pa je, da sme pisati'o čemo, da nismo v tem pogledu do danes še niti kmetijstvu vsakdo, kar hoče. Kdor le ve, da s z mazincem genili. Prav nasprotno, še celo po- plugom orjemo. že lahko napiše članek o obdelo- ker ječmen za varjenje piva ni naš navadni tuho dajemo nevednosti odjemalcev. Stara za- vanju zemlje. Ce si jedel krompir, napiši članek1 ječmen, temveč posebni pivovarski ječmen, ki bloda nevednih odjemalcev je n. pr., da je jabol- 0 bodočnosti našega krompirja. Črnila in patsirja pri nas, žal, ne uspeva, ko dobro, če je debelo in rdeče. In res se je opa- je dovolj. Žalostno je, da gredo take stvari v žalo, da je bila ocenjena na zadnjem ljubljan- tisk in se ponujajo kmetu, da jih čita.
kmetovalci so šolani, saj hodi tam za plugom mnog absolvent ne le srednjih, temveč tudi visokih kmetijskih šol, česar pri nas zaman iščete, z lučjo pri belem dnevu. Zato ne moremo % njihovimi ustanovami tekmovati in jih posne* mati.
Tisto o pivovarskih vajetih je prav lepo za Čehe, za našega kmeta nima to kaj pomena.
skem sadnem sejmu rednjedebela ananasova i
Glede hmelja je stvar tudi prav poučna. «Union» proizvaja letno okrog 70.000 lil piva in potrebuje za to proizvodnjo borih 200 stotov
..	, ,	i če najdemo v povesti ali pravljici zapisano, ... ------------- -------------------- ------
reneta, ena najzlahtnejs.h rort, enako s 6 di- da zob]jejo konjjčj z]at0 pšenic0i ye da jfi hmeljaf ki ga pridela že par ve,ikih hmeljarjev.
narji kakor debeli malovredm a zato rdecehcni tdka pretirava pisatelju dovoliena, druga pa je o Kar ne vidim, kako bi mogle take pivovarske
zeleznikar. M čudno, da sem slišal naprednega kmetijskih zadevah. Pred seboj imam neki list vajeti donašati našim kmetovalcem blagostanje
sadjarja pri tem bridko vzdihmti: «Bom pač in čitam pod gospodarstvom članek o podjetnosti in srečo, kakor piše nepoučeni pisec. Gostilni-
sadil same zeleznikarje. Tako se mi ne bo treba jn vnovčevanju kmetijskih proizvodov. «Slovenci carska pivovarna, ki sedaj nastaja, bo sicer
bati da bi mi sad segnil ah da bi ga efelo ne smo znani izv6n mej po svojjh originaIno velikih' zboljšala kakovost piva in lahko vrgla delni-
prodal Samo zakaj neki toliko pišejo o renetah, možeh«, razlaga omenjeni list, «v kmetijski stroki čarjem lepe dohodke, naše kmetijstvo in hme-
parmenah, ananasu in pepineku? S trudom in pa nimamo njti običajnih organizatorjev, kateri Ijarstvo pa ne moreta imeti, kakor sem zgoraj
vso pazljivostjo vzgojiš in spravljaš žlahten sad, 5j znali samo posnemati moderno inozemsko! povedal, ničesar od tega.
nazadnje pa prodaš le bobovce in zeleznikarje kmetijStvo.» Za vzgled nam postvalja p'sec Čehe, j «Ista pesem kakor pri pivu se opaža pri slad-
za namizno sadje, iz žlahtnih jabolk pa presas ki so bili že pred 30 letl daleč pred nami< Boli korju, špiritu, kvasu, mesu, škrobu itd.», našteva
jabolenik in zges žganje. Kako narobe je dober ga dobiček pivovarne «Uniona» in kaže. kake pisec dalje, ne ve pa, da je treba za sladkorno
nauk o resničnosti.> .	! dobičke'dajejo Čehom zadružne pivovarne, ki so peso globoke .zemlje, dočim imamo mi plitvo;
Prvi pogoj ugodnega vnovčevauja doma kakor jim naravnost vir blagostanja. Na podlagi tega za špirit se uporablja le cenen industrijski krom-čez mejo je pouk o kakovosti ponujanega blaga, priporoča, da bi vzeli tudi naši kmetje sami pil, dočim bi se naš kvalitetni krompir na ta oziroma reklama. Kaj bi koristila na pr. zadruga pivovarske vajeti v roke in bi bili sami sebi način zelo slabo vnovčil. Škroba bi sicer dal za prodajo savinjskega krompirja, če veliki od- dobri odjemalci ječmena, hmelja...	j naš krompir mnogo in prvovrstnega, težava pa
jemalci v državi ne vedo, kaj je kakovostno do- Res, da smo imeli in še imamo Slovenci ori- bi bila pri prodaji, ker naša tekstilna industrija
ginalno velike može, vendar pa so to možje, ki ne bi mogla porabiti produkcije niti ene same so nam sicer v veliko čast, praktične koristi večje tvornice, dočim je na Češkem, ki ima pa narod nima od njih. Da nimamo običajnih. visoko razvito platnarstvo, to povsem drugače.
ber krompir in jim tega tudi vedeti ni treba, ker jih gostje k temu ne silijo. Pri njeh je merodajna za nakup blaga le najnižja cena. Zato je do ti
stega velikega uspeha, o katerem je nekdo pisal, organizatorjev, ki bi znali samo kooirati (oosne-1 Doslej so naši organizatorji zadrug le posne-
mali tuje vzglede in prav zato smo doživeli tolikanj razočaranj z zadrugami.
V istem listu čitamo, menda od istega pisca, da letos brez preudarka krmimo živini krompir kakor v dobri sadni letini lepo sadje. Mnogo nerodnosti sem že videl, a še ne tako nespametnega kmeta, ki bi krmil lepo sadje živini. Pisec priporoča, da bi pričeli v Beogradu peči naš gorenjski krompir in toplega prodajali (menda na ulici), ki bi ga tako vnovčili cele vagone, saj ne zaostaja dosti za kostanjem. Z reklamo bi si pripomogli, da bi se Beograjčani kar tepli za naš krompir. Zlasti bi pa baje doživeli kolo-salen uspeli, če bi ga prodajali v plombiranih vrečah pod gotovo znamko. — Malo več resnosti bi svetoval piscu. Par pečenih krompirjev ni hrana lačnemu, temveč le priboljšek sitemu. Govoriti že kar o kolosalnem uspehu s plombiranimi vrečami je, milo rečeno, otročje.
Dalje sledi članek: Kaj je standard. Tu po-miluje neznan pisec naše drvarje, ki jedo v gozdovih le žgance in špeh. Pravi, da tudi naši viničarji in bajtarji ne žive pozimi, ko nimajo dela, dosti bolje. Poučeni ljudje pa vedo, da so žganci in špeh najboljša in najtečnejša hrana za delovnega človeka ter da si jih privošči nri nas lahko le človek, ki ima dober zaslužek. Bajtarji in viničarji pa so pozimi veseli, če imajo kaj ko-
ruznega močnika in nezabeljenega krompirja; j ko pridejo zabeljeni žganci na mizo, je praznik v hiši.
Našim žgankarjem kaže raj angleškega de lavca, ki pije zjutraj čaj (Bog ve, zakaj je to dobro, ko vemo, da čaj nima redilnih snovi, pač' pa kvari živčevje) in si maže na bel kruh sirovo maslo. So pa zabeljeni žganci že tečnejši, čeprav so dražji od te gosposke hrane. Da je črni kruh redilnejši od belega, že tudi vemo. Iz žgancev in čaja sklepa pisec na nizek in visok življenski standard in zaključuje: Mi stojimo nizko, oni pa visoko nad nami v svojem razvoju. Resnica je pa ta, da smo mi bolj prirodni in bolj zdravi in krepkejši od Angležev z njihovim visokim življenskim standardom.
Tako bi se dalo domalega iz vsake številke naš:h kmetskih listov nabrati lepo število takih neresnih borcev za napredek našega kmetijstva, ki pripomorejo s svojo nevednostjo, ki jo kričavo ponujajo ukaželjniin kmetom, do tega, da kmet, ki je čital tak nezmisel, niti res dobrim in koristnim naukom ne verjame. Če nimajo listi boljših borcev za napredek kmetijstva, bi jim resno svetoval, naj napolnijo prostor za kmetijsko go-snodarstvo z dobrimi smešnicami, da se bo kmet lahko od srca nasmejal, ne pa jezil nad nevednimi pisci.
20 odstotne kronske priznanice za plače-vanie davčnih zaostankov
Davčne uprave so sprejele navodila glede postopanja pri sprejemanju 20odstotnih kronskih priznanic za plačilo davčnih zaostankov na neposrednjih davkih in državnih pribitkih za leto 1928. in prejšnja leta. Finančno ministrstvo je ta navodila izdalo z odlokom od t. m.
Sprejemajo se samo priznanice, ki so bile izdane na področju, ki je še danes sestavni del naše kraljevine, ne bodo pa -se priznale one kronske priznanice, izdane na ozemlju, ki se danes nahaia izven mej kraljevine.
Glede določanja davčnega dolga do leta 1928. navaja ministrstvo v svojem odloku posebne vzglede: N. N. je bil na primer na koncu leta 1928. dolžan še 1000 Din, za leto 1929. pa
mu je bilo pripisanih na davku še 500 Din. Če je leta 1929. plačal na račun svojih davkov 600 Din, bo s priznanicami lahko plačal še 900 Din; če je leta 1929. plačal samo 400 Din, potem lahko s priznanicami plača še 1100 Din; če pa je leta 1929. plačal na račun davkov 1200 Din, more s priznanicami plačati še "500 Din. Ti vzgledi kaže 'o, da se davčna plačila v letu 1929. porabijo v prvi vrsti za kritje davkov za to leto in šele kadar plačilo presega nredpis davkov za leto 1929., se porabi za kritje davčnega zaostanka ob koncu leta 1928.
Dalje odreja odlok ministrstva, da se s priznanicami nc morejo poravnati eksekucijski stroški in zamudne obresti.
Položaj za likvidacijo kronskih priznanic se je s tem odlokom ministrstva za Dravsko banovino znatno izboljšal. Zato opozarjamo vse interesente, da se še pred eventualno prodajo pod nominalno vrednostjo prepričajo, ali in v koliko morejo v smislu gornjih navodil porabiti bone za poravnavo lastnih davčnih dolgov. Pri tem pa je treba upoštevati, da neizkoriščeni ostanek vsote, na katero se glasi priznanica in ki presega osebni dolg enega davkoplačevalca ali skupni dolg več davkoplačevalcev, ki hočejo z isto priznanico poravnati svoje zaostanke, ne bo upošteval.
Pa tudi za one imetnike priznanic, ki nimajo davčnega dolga ali ne morejo priti v položaj, da bi imeli davčni dolg, je po teh navodilih položaj postal ugodnejši. V Dravski banovini je znašal ob koncu leta 1928. dolg na davkih, ki pride na podlagi teh navodil lahko v poštev za poravnavo s priznanicami, preko 44 milijonov dinarjev, dočim se ceni skupna nominalna vrednost v Dravski banovini razpoložljivih bonov okrog 10 milijonov dinarjev. Pri smotreni organizaciji povpraševanja in ponudbe bi mogli torej vse bone porabiti za poravnavo davčnih zaostankov v Dravski banovini sami.
Reguliranje davčnih dolgov s priznanicami se more vršiti do 17. marca.
Jugoslovensko kazensko pravo
Oni, ki imajo opravka na sodišču, opažajo po novem letu na kazenskih oddelkih zanimive spremembe tako v postopanju pred sodbo samo kakor tudi v vsebini sodbe. Človeku, ki se ni podrobneje bavil s pravnimi predpisi, pade pri postopanju zlasti v oči n. pr. novost, da je po novem letu spremenjeno besedilo prisege in da se priče zaprisegajo šele po zaslišanju, dočim se je do 31. decembra 1929. polagala prisega pred zaslišanjem, ali da sodijo n. pr. o najtežjih zločinih senati petorice sodnikov in ne več porotna sodišča. Pri izrekanju sodbe slišimo sedaj vse polno novih izrazov za doslej docela neznane pojme, kakor n. pr. da je bila Marička Kolarjeva obsojena na
GUSTAV STRNIŠA:
Francozi in rokovnjaei
(Dalje.)
«Fej, rokovnjač, cunja umazana! Zdaj se naredi nevidnega«, je vpila Remškova Špela in se čudila, da je ta rokovnjač popolnoma drugačen kakor oni, o katerih je slišala govoriti.
Čopkova Barba je pa za vpila:
«Ali so ti vzeli francozovski soldati otroško rokeo? Zdaj pa imaš! Pa kar škoda te je! Saj si zal fant.»
O Barbi so govorili, da ni preveč krepostna ženska. Ko so zdaj čule njene tovarišice, da se ji rokovnjač kar smili, so jo vse napadle:
«Vidiš jo noršo, zagledala se je vanj!»
«Kar z njim pojdi, pa bodo še tebi vzeli glavo!»
«Saj ne pravijo zaman, da si dedčevska! Pa še kako si! Menda ti je žal, da ga nisi obiskala v ječi?«
Nekatere starejše so pokazale Matevžu jezik.
Barba se pa ni ozirala na druge:
«Govorite, kar hočete! Zal je pa vendarle in marsikatera bi se postavila s takim fantom!«
«Fej te bodi!« je zakričala pobožna Špelica in pljunila pred Barbo na tla.
Matevž jih je gledal in zavpil:
«Fej te bodi!« je zakričala pobožna Špelica in
»Preklete babe! Če ne boste držale jezikov, skočim iz voza in vas premlatim kakor slamo!« Pri tem je dvignil svoje oklenjene roke.
Ženske so zavriščale in se plašno umaknile.
Matevž je mirno obsedel. V njegovi duši ni bilo žalosti zaradi izgube življenja. Ne! Njegovo trce je bilo sicer precej pokvarjeno, a vendar je
bilo vedno nekaj plemenitega v njem. In to plemenito čustvo je zdaj še olepšala njegova ljubezen. Samo za lepo Uršiko mu je bilo hudo. Čutil je, da jo ima vedno rajši. Še v stolpu zaprt je tistih par ur mislil samo na njo.
Pa se je trenutek zazrl v francoske vojake. Pred očmi mu je zalebdela črna cev puške, zaslutil je dih smrti. Pa tudi Uršiko je obenem zaslutil poleg sebe. Bleda in lepa je stala pred njim in ni ga pustila umreti.
Premišljevanje mu je prekinil voznikov bič. Fraacoska vojaka sta se oprla na svoje puške, voz je zletel skozi mesto.
«Ta ne bo več videl kranjskega mesta«, je rekla Bureževa 1^'inca.
Lisjakova Špela je pa odvrnila:
«Tale? Še preglavice nam bo delal. Ušel jim bo. Ali niste videle, kako zasmehljivo nas je gledal. Pa pokcnci sedi, prav kakor bi se peljal k poroki! Ko nam je zažugal in zarožljal z verigo, sem mislila, da jo bo odtrgal ii nas omlatil kar z njo. Močan mora biti ta divjak!«
Ženske so se polagoma razšle po domeh pripovedovat svojim možem o divjem rokovnjaču, ki so ga videle.
Naslednji dan so že po mestu govorili, da se je Čopkova Barba zagledala vanj in da ga je očitno hvalila.
Barba jč bila tako jezna na Premškovo Špelo, da jo je drugi dan pod lipo napadla.
Kako se je končala tista vojna v Pungrtu, o tem ustno sporočilo molči.
Tisto noč so dospeli rokovnjaei kmalu po polnoči na Hujansko gmajno, kjer so pustili svoje konje. Pred mostom so zagledali francoskega stražnika. Enkrat so ga že hoteli napasti. Pa so
se spomnili, da je v bližini stražnica in premislili
so si.
«Vso vojsko in še meščane si lahko s tem na-kopljemo na glavo!« je dejal Dondež in ukazal nad Kranjem med mestom in mostom prebroditi Kokro.
Kakor sence so se plazili rokovnjači čez vodo. Ko so bili že skoro na nasprotni strani, se je zazdelo stražarju, da nekdo brodi po vodi. Ker je sijal mesec, je res opazil temno senco, ki je stopila na breg na kranjski strani.
«Kdo tam?» je zagrmel stražnik in nastavil puško.
«Dondež, rokovnjaški glavar!« je zarjul vodja in že so izginili ob vodi proti Lajhu.
Francoz je ustrelil. Strel je odjeknil v noč. Prihiteli so vojakovi tovariši. Vsi so odšli k vodi, ^ nikogar niso našli.
Rokovnjači so splezali po skalah do pungr-škega stolpa. Gaber, ki je znal dobro oponašati kanjo, je zažvižgal.
Tovariši so trenutek prisluhnili. Vedeli so, da se bo Matevž odzval, kajti moral jih je slišati.
Nihče se ni oglasil.
Gaber je zažvižgal še enkrat na vso moč. Molk je bil odgovor.
«Fantje, nož na nož! Svojega tovariša ne smemo pustiti! Nastopiti bo treba z licem v lice«, je dejal Dondež.
Krepko je potrkal na stolpova vrata.
«Kdo trka?« se je oglasil stari ječar Modras.
«V imenu postave odprite! Novega jetnika smo vam privedli. Vražje dober lov imamo danes. Sam rokovnjaški glavar stoji pred vašimi durmi«, je zakričal Dondež.
štiri mesece strogega zapora pogojno za eno leto ali da so naložili Vrhovčevemu Janezu 5 let robije in izgubo častnih pravic za tri leta itd.
Kako nam je razlagati te novosti, ko je šlo doslej vendar že'dobrih 77 let v tem oziru domala vse po enem kopitu? Gotovo se spominjate, kako nenadoma je prišlo naše težko pričakovano narodno osvobojen je in zedinjenje leta 1918. Takrat si nismo bili na jasnem niti v tem, kako naj si uredimo svoj skupen dom, našo Jugoslavijo. Tem manj smo mogli v svoji nepripravljenosti imeti sestavljene najtežje zakone, to je sodne zakone, ki bi jih uveljavili na ozemlju celokupne Jugoslavije. Ker pa pravni red mora biti, čeprav smo dosegli z nekrvavo domačo revolucijo in s sijajnimi vojaškimi uspehi Srbov in zaveznikov svoj narodni in državni ideal, ker torej človeška družba sploh in tako tudi naša narodna država ne more obstojati brez zakonitih predpisov o pravici in krivici, zato je bila ob rojstvu Jugoslavije podaljšana veljavnost mnogoterih in zlasti tudi pravosodnih avstrijskih zakonov na našem ozemlju do nadaljnjega še tudi v Jugoslaviji. Tako so ostali v Sloveniji s Prekmurjem in Dalmaciji še nadalje v veljavi avstrijski kazenski zakoni. Enako so obdržale tudi druge pokrajinske vlade zakone svojega območja še naprej: Hrvatska in Slavonija sta imeli podobne zakone, kakor so bili avstrijski, Bosna in Hercegovina svoje, Vojvodina in Medmurje madžarske, Srbija svoje in črna gora svoje zakone. Ta razcepljenost na šestero pravnih območij se je vzdržala vse do letošnjega 1. januarja.
Že dolga leta pa so pripravljali najodličnejši jugoslovenski pravniki gradivo, da se čimprej sprejmejo in uveljavijo za vso Jugoslavijo tudi enotni pravosodni zakoni. No, in lani 27. januarja je kralj predpisal in proglasil nov jugoslovenski kazenski zakonik, dobra dva tedna za tem, dne 16. februarja, pa zakonik o sodnem kazenskem postopanje in istega dne zakon o izvrševanju kazni na prostosti ter zakon, s katerim se uveljavljajo imenovani trije zakoni. Vsi ti zakoni so bili v teku preteklega leta razglašeni v »Službenih Novinah» in v «Uradnem listu», da so imeli pravniki prilifo, seznaniti se z njihovimi modernimi določbami.
Kazenski zakonik, to je zakon, po katerem se sodi, po katerem se izreka kazen, je stopil v vsej
Jugoslaviji v veljavo dne 1. januarja 1930. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju, po čigar določbah postopajo sodišča pred sodbo, pri sodbi in po njej, pa je stopil v veljavo 1. januarja 1930. le v tako zvauih prečanskih krajih, ker so imele Ie-te pokrajine že -dosedaj v bistvu enake tovrstne zakone. V Srbiji in Črni gori, kjer postopajo kazenska sodišča po zakonih docela drugačnih zastarelih sistemov, se novo postopanje še ni moglo letos uvesti, ker se mora dati sodnikom in odvetnikom več časa za proučevanje novega načina kazenskega postopanja. V severni Srbiji bodo pričeli postopati po novem kazenskem postopniku 1. januarja 1932., v južni Srbiji in Črni gori pa šele 1. januarja 1932. (V civilnem postopanju, ali kakor pravimo po domače «če tožim koga na štempeljne», pa uradujejo sodniki za enkrat še po dosedanjih predpisih. Sicer je kralj že 13. julija 1929. predpisal in proglasil tudi nov enotni zakon o sodnem postopanju v civilnih pravdah, toda dan, kdaj sto^i ta zakon v veljavo, še ni določen.
Iz kazenskega zakonika.
Jugoslovenski kazenski zakonik (srbsko: krivični zakonik) je bil razglašen v srbskem besedilu, ki je za razlago vsakega zakona edino merodajno v naši državi, v «Službenih Novinah» 9, februarja 1929. Nato so ga prevedli v vzorno slovenščino ob sodelovanju v to poklicanih univerzitetnih profesorjev in višjih sodnikov praktikov. Ta slovenski prevod, ki ga je smatrati zgolj za uradni prevod edino veljavnega srbskega besedila, je izšel v «Uradnem listu» 18. julija 1929. Ker pa se označuje vsak zakon z datumom, ko ga podpiše vladar in ne z datumom, ko je ob-narodovan v uradnem glasilu, zato slišite vedno, kako citira sodnik, da je bil obtoženec obsojen po tem in tem paragrafu kazenskega zakonika z dne 27. januarja 1929. Ta dan je namreč kralj sankcioniral jugoslovenski kazenski zakonik.
Od 1. januarja 1930. se torej izrekajo kazni po vsej Jugoslaviji po enotnem jugoslovenskem kazenskem zakoniku. Izjeme bodo le še nekaj časa v takih primerih, ko bodo sodili storilce kaznivih dejanj, izvršenih še pred 1. januarjem 1930. leta. Tu se bo uporabljal oni zakon, ki je za obsojenca v gotovem primeru milejši, torej pri nas ali dosedanji avstrijski ali novi jugosloven-
ski kazenski zakonik. O kaznivih dejanjih, storjenih po 1. januarju, bodo sodili izključno po novem zakoniku.
Jugoslovenski kazenski zakonik je prinesel celo vrsto zanimivih sprememb. Ako ga hočemo označiti v splošnem, moramo reči, da je naš novi zakonik blažji od bivšega avstrijskega. Sodniku je dano pri sojenju mnogo več svobode. V gotovih primerih, če stvar ni posebno težka, sme sodnik obtoženca oprostiti celo vsake kazni, čeprav se je v postopanju ugotovilo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje in kazen.
Jugoslovenski kazenski zakonik deli kazniva dejanja v zločinstva in prestopke. Prej smo imeli hudodelstva, pregreške in prestopke. Dokler ne dobimo posebnega zakona, po katerem bodo najlažja kazniva dejanja, takozvane prekrške,kaznovala sreska načelništva, oziroma policijske uprave, oziroma predstojništva krajevnih policij, tako dolgo bodo vršila to najnižje kazensko sodstvo še redna kazenska sodišča, in $jcer po dosedanjem avstrijskem kazenskem zakoniku, v kolikor se tiče prestopkov v bivšem avstrijskeem smislu.
Iz avstrijskega kazenskega zakonika smo poznali naslednje kazni: smrtno kazen, težko ječo, ječo, strogi zapor in zapor. Po novem pa delimo kazni v dve vrsti: glavne kazni so: smrtna kazen, robija (težka ječa), zatočenje (ječa), strogi zapor, zapor ter denarna kazen. Stranski kazni pa sta izguba častnih (državljanskih) pravic in izguba 'službe. Smrtna kazen se bo tudi v bodoče iz-ivrševala z obešanjem. Robija je dosmrtna ali časna (nekaj časa trajajoča). Časna robija ne sme | biti krajša od enega in ne daljša do dvajsetih J let. Robija se prestaja v posebnih kazenskih zavodih. Zatočenje ne sme biti krajše od enega in ne daljše od dvajsetih let. Ta vrsta kazni se prestaja v posebnih kazenskih zavodih druge vrste, j Strogi zapor in zapor ne smeta biti krajša od sedmih dni in ne daljša od petih let. Strogi zapor ter zapor enega leta in dalje se prestajata v posebnih kazenskih zavodih, krajši pa praviloma v sodnih zaporih. Denarna kazen ne sme biti manjša nego 25 Din. Ona se steka v fond za zidanje in popravljanje kazenskih zavodov, zavodov za vzgajanje in poboljševanje ter zavodov ; za izvrševanje očuvalnih odredb. Zanimiva je
Vrata so se odprla. Preden je ječar zakričal, ga je podrla glavarjeva pest na tla.
V sosednji sobici sta stražila dva francoska vojaka. Začula sta ropotanje. Skočila sta na noge. Prvi je odprl vrata. Tedaj se je pa eden rokovnjačev zagnal vanje, da so odletela nazaj. Pri tem je že drugi zapahnil zapah.
Vsega je bil pač kriv stari čuvaj Modras, ki je zdaj ležal na tleh in začuden buljil v rokov-njače. Mož bi bil moral najprej poklicati vojake in šele potem odpreti. Pa kaj, ča pa ni pričakoval tako žalostnega presenečenja.
Francoska vojaka sta se jezila za zaprtimi močnimi vrati. Nekaj časa sta tolkla po njih s puškinimi kopiti in suvala vanje z bajoneti. Vrata so pa bila premočna.
Ko sta pogumna Galca spoznala, da je ta trud brezuspešen, sta se pognala na okno. Prvi je slekel suknjič, drugi ga je držal in vojak se je spustil po njem na tla, ki niso bila globoko. Drugi je bil večji in je kar skočil za njim v travo.
Rokovnjači so brž izprašali preplašenega ječarja. Povedal jim je, da so odpeljali Fran-cozje že popoldne Matevža v Ljubljano.
«Prepozno smo prišli. Vrag naj vzame vse skupaj!« je zaklel Dondež in izginil s tovariši .v ncč.
Ko sta prihitela vojaka, je pogumne rokov-njače že požrla čirčiška hosta.
Cesar.
Matevž je res tudi upal, da ga tovariši osvo-bode. Toda on je bil prepričan, da bodo svojo namero poskušali med potjo, ko ga bodo peljali vojaki v Ljubljano. Rokovnjači so pa napravili napako. Šli so v Kranj, namesto da bi hiteli na
ljubljansko cesto. No, pa tudi to bi najbrže bilo prepozno, ker so Francozje fanta tako hitro odvedli.
Blizu Jeperce je srečal Matevža med vojakoma njegov dobri znafiec kokošar Gregec, ki je peljal na svojem ročnem vozičku velik kurnik v tri nadstropja.
Gregec je Matevža dobro videl. Rokovnjač je tudi zavpil nad njim. Kaj mu je rekel, kokošar ni razumel, vedel je pa, da bo fantu trda predla. Pa kaj naj stori proti taki premoči neznatni kokošar? Bil je vedno prijatelj rokovnjačev, Ki so mu včasih prodali tudi ukradene kokoši, seveda prav pod ceno.
Gregec je obstal pred jeperško cerkvijo pod Medvodami. Spomnil se je, da so nekdaj tu rokovnjači bili zelo varni. «1, saj tudi danes niso v posebni nevarnosti. Dovoij na samoti je tale cerkvica in hosta. Ampak rokovnjačev ni. Zato pa ne morem pomagati ubogemu fantu.« je razmišljal kokošar.
Rokovnjaška zgodovina pripoveduje, da so neko noč rokomavhi ukradli okoliškemu kmetu vola. Divjaki so se že prej preskrbeli s pijačo. Vola so odpeljali v jeperško cerkev, kjer so ga pobili in razmesarili. Zunaj so si pripravili velik ogenj in se mastili z mesom in pijačo vso noč.
Gregec je mislil na rokovnjače, a se ni mogel ničesar pametnega spomniti.
Pa se je udaril po čelu:
«Gregec, osel si, pravi osel! Nazaj v Ljubljano jo pobriši! Morda se ti pa le posreči, da boš fantu na kak način koristil!«
Rečeno, storjeno. Že je mož obrnil svojo cizo in se vrnil nazaj. Hitel je tako, da mu je kar znoj curljal po obrazu. Ves čas je nekaj godrnjal pred
se in grizel svoj vivček, v katerem je že zdavnaj pogorel tobak.
rt rt A
Matevž je stal že naslednje jutro pred vojnim sodiščem. Vedel je, da bo obsojen na smrt. Tudi v Ljubljani so bili ljudje, ki so ga poznali. Sicer je pa zadostovalo pričanje kozastega Toneta, ki je prinesel s seboj tudi od cerkljanskega župana potrdilo, da je Brničan Matevž res rokovnjač, nevaren tujemu premoženju in življenju.
Zaslišanje je bilo zelo kratko. Županova sve-dočba in izpoved rokovnjačevega rojaka sta zadoščali. Kmalu je čul svojo obsodbo, da bo ustreljen.
«Ali res moram umreti? Sam nisem nikogar umoril. Zakaj sem obsojen na smrt?« je vprašal Matevž tolmača.
«Ali se mar bojiš smrti?« mu je. odgovoril tolmač.
«Ne! Smrti se ne bojim! Toda živel bi še rad, živel!« je zašepetal fant in neslišno pripomnil: «Za njo, za mojo drago ljubljeno Uršiko.«
«Ne vem za nobeno pomoč. Udajte se v božjo voljo!« je odvrnil tolmač.
In tedaj so hoteli vojaki Matevža odpeljati iz dvorane.
«Na morišče me peljejo. Pa naj umrem, če sem zaslužil! Res sem kradel, a to je tudi vse! Pa pojdimo!«
Obstopili so ga vojaki.
Tedaj je nekdo vzkliknil:
« Cesar!«
Isti trenutek so se raztrnile \
Vstopil je mali Korzičan s krepkimi koraki. Že je stal pred rokovnjačem. Ostri pogled cesarja se je uprl trenutek v oči brnškega fanta.
nova določba, da se po obsojenčevi smrti denarna kazen ne izvršuje (eksekvira).
Izguba častnih pravic.
Pri obsodbi na smrt ali na robijo preko petih let izreče sodišča za vedno izgubo častnih pravic. Pri obsodbi na robijo do petih let izreče sodišče izgubo častnih pravic od enega do petih let. Pri zatočenju se izreče izguba častnih pravic samo za dobo, ko se prestaja kazen. Pri strogem zaporu pa izreče sodišče izgubo častnih pravic samo v primerih, ki so navedeni izrecno v zakonu, in sicer za dobo od enega do treh let.
Izguba častnih pravic sestoji iz izgube pravic: 1.) do državne ali kakršnekoli druge javne službe ali do javnih poklicev, 2.) do akademskih dostojanstev, odlikovanj in drugih javnih počastil, 3.) za glasovanje o javnih stvareh, za volitve ali biti izvoljen kakor tudi za izvrševanje vseh ostalih političnih pravic.
Pri vsaki obsodbi najmanj na šest mesecev strogega zapora ali na leto dni zapora izreče sodišče izgubo državne ali druge javne službe. Tudi pri krajšenf strogem zakonu sme izreči sodišče to izgubo, če se je pokazal obsojenec s storjenim kaznivim dejanjem za nevrednega službe.
O podrobnostih novega kazenskega zakona bomo poročali še prihodnjič.
GORENJI LOGATEC. V nedeljo 26. t. m. ob V28. uri zvečer priredi naš Sokol v svojem domu telovadno akademijo. Nastopijo vsi oddelki z izbranimi točkami. Sodeloval bo tudi tamburaški zbor. Prijatelji sokolstva, pridite pogledat sad vztrajnega dela v telovadnici!
SOVODNJE V OSELICI. Malokdaj se kaj bere od nas v «I)omovini». Smo pač daleč in v hribih. Vendar se gibljemo in z zanimanjem zasledujemo dogodke po časopisih v naši domovini in po svetu. K nam prihaja prav lepo število «Domovinfe», ki jo ljudje z zanimanjem čitajo. Pa tudi mnogo izvodov «Jutra» dobivamo dnevno. Četudi smo v hribih, vendar ne zaostajamo za svetom. Poklonitvenega odposlanstva Njeg.
Vel. kralju se je udeležila naša občina po gosp. županu Janku Jezeršku. — Predzadnjo nedeljo je imel tu pri nas predavanje dr. Jože Novak iz Ljubljane, ki je govoril, kako je potrebno, da se kmetje organizirajo, da bodo znali svoje pridelke pomnožiti in spraviti v denar. Razmo-trivanja o takih vprašanjih so vse hvale vredna, toda vrše naj se brez pristranosti in brez najmanjše mržnje do drugih stanov. — Česar je bilo lani preveč, je letos premalo, namreč snega. Ljudje ne morejo spraviti pripravljenega lesa in drv s hribov v dolino. Zdaj bi bil že čas, da bi dobili zimo vsaj za dober mesec dni.
TRŽIČ. (Smrtna kosa.) Smrt hoče v kratkem času nadomestiti to, kar je zamudila v prejšnjem letu. V kratkem času sc odšli drug za dru-ginl v večnost gospa Terezija Stocklerjeva, gospa Marija Anderletova iz Preske, gospodična Ivanka Š1 i b a r j e v a iz Kovorja, stara komaj 24 let, in Jože G o 1 m a i e r, gostilničar iz Kovorja. Pokojnim miren počitek!
TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM. Velika izpre-memba se kaže pri nas, odkar smo dobili res dobrega dušnega pastirja. Ljudje prihajajo z ve-.seljem k sv. maši in pridigam, pri katerih slišimo lepe nauke Kristusove. — Tukajšnje Prvo gospodarsko dobrodelno društvo vrši lepo človekoljubno delo za povzdigo gospodarstva in olajšanje bede v nesrečah. Kdor želi pravila in pojasnila, naj se obrne z dopisnico na naslov: Prvo gospodarsko dobrodelno društvo Tržišče. Na svečnico ob pol 8. zjutraj bo v prostorih g. J. Prijatelja občni zbor imenovanega društva, na katerega vljudno vabi odbor vse člane in interesente.
LAŠKO. (Zahvala.) Ob priliki novoletnega obdarovanja revne šolske mladine na osnovni šoli v Laškem 12. t. m. izrekata učiteljski zbor in pripravljalni odbor ženskega društva cBlago !srce> svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem daroval-kam in darovalcem, ki so s svojimi številnimi in | deloma izdatnimi prispevki omogočili to nadvse 'potrebno in dobrodelno akcijo. Poleg najrevnejših otrok so prišli na svoj račun tudi vsi drugi otroci, v obliki mladinskega srečolova, kolikor !jim je bila sreča naklonjena. Posebna zahvala se I izreka laški okrajni blagajni, ki se je izkazala v to svrho s prav tehtne subvencijo; ladalje spoštovani obitelji Tropovi, ki je šoli brezplačno
prepustila svoje prostore v hotelu <Savinja>. Enako se zahvaljujemo tudi laški mladinski godbi, ki je našo sicer skromno prireditev prav posebno povzdignila.
JESENICE NA GORENJSKEM. (Smrtna kosa). Po kratki bolezni je preminula v ljubljanski bolnici v starosti 28 let ga. Vladka B a -t a g 1 j e v a, soproga obmejnega policijskega komisarja g. Antona Bataglja na Jesenicah. Pokojna Vladka, ki je izhajala iz ugledne ljubljanske obitelji, je bila na Jesenicah zelo ugledna osebnost. Pred kratkim se je morala podvreči v ljubljanski bolnici operaciji slepiča. Operacija se je sicer posrečila, toda po nekaj dneh so nastopile komplikacije ter povzročile prerano smrt. Blag ji spomin!
MALA NEDELJA. (Smrtna kosa.) Dne 16. t. m. smo spremili k večnemu počitku uglednega posestnika g. Antona Božiča iz Rado-slavcev. Pokojnik je bil vedno vnet podpornik narodno - gospodarskega napredka. Na zadnji poti mu je radoslavsko gasilno društvo izkazalo zadnjo čast. Pevski zbor pa mu je zapel dve pesmi v slovo. Bodi mu ohranjen blag spomin!
SV.BOLFENK PRI SREDIŠČU. 17. t. m. na Antonovo smo imeli kakor vsako leto žegnanje. Vernikov, ki pridejo tudi iz drugih župnij, je bila nabito polna cerkev. Pridigal je neki kapucin. Ni nam pa govoril samo o sv. Antonu, temveč se je spravil nad brezverske časopise. Povedal pa ni, kaj, kako in kje so ti brezverski časopisi. Pri nas jih gotovo ni. Skoro vsi Bolfenčani in vsa okolica je naročena na «Domovino», a vsakdo reče, ki samo enkrat čita ta list, da ni brezverski. «Jutro» in «Slovenski Narod» tudi menda ne, ker te liste čitajo vsi po vsej Sloveniji z 'duhovniki vred. No, hvala Bogu, da ni pri nas takih časopisov. Zato pravimo, da se je g. kapucin zaman nad nami tako razsrdil, Vsakdo, ki še nima naročene «Domovine», naj si jo takoj naroči, ker to je pravi list za pošteno in verno ljudstvo. Drugikrat pa bi raje slišali v cerkvi kakšno pridigo o Kristusovem nauku kakor pa o brezverskih listih. — Verniki.
SV. TROJICA V HALOZAH. Dfkaj časa že ni bilo slišati iz našega kraja nobenega glasu. Mogoče se bo to čudno zdelo cenjenim čitateljem, ki so svoj čas čitali od nas različne reči. Da so se
In tedaj je začutil Matevž, da je še vedno tisti stari gorenjski fant od fare. Res je bil obsojen kakor največji zločinec in grd madež tatu je imel na svoji vesti. Junak je pa ostal vedno. Kakor elektriziran, je drzno in mirno pogledal malemu velikanu v oči.
Cesar ga je mirno motril. Vprašal je sodnike, kaj je fant storil.
Povedali so mu. Cesarjev obraz je preletel oblak. Potem je vladar pristopil k Matevžu in ga vprašal:
«Ali si ubijal? Povej po vesti, če si ubil človeka!«
«Nikoli ne!» je krepko odvrnil Matevž na vprašanje cesarjevo, katero mu je pretolmačil tolmač.
«Ali hočeš postati francoski vojak?«
«Z dušo in s telesom. Smrti se ne bojim. Živim pa rad!« je odgovoril rokovnjač.
»Pomiloščen! Oblecite mu vojaško suknjo!« je ukazal Napoleon. Okrenil se je in urno odšel skozi vrata.
In tako je postal Matevž francoski vojak.
Še tisti dan je zvedel Gregec, kaj se je zgodilo. Takoj je šel iskat Matevža v vojašnico. Res ga je dobil.
«0, Gregec! Hvala bogu, da te vidim! Rad bi se mnogo pogovoril s teboj!« je dejal Matevž.
«Matevž, kar govori! Če imaš kako sporočilo, ti ga rad odnesem!« se je ponudil kokošar. ; «Gregec! Ali greš k lepi Uršiki v preddvor-sko graščino?«
«Rad grem! Kar povej, kaj naj ji porečetn! Vse ti uredim, saj si mi bil vedno naklonjen, še preden so me tvoji ljudje spoznali. Šibek »em, a ti si me ščitil.*
«Pojdi k Uršiki! Povej ji vse, kar si slišal o meni v Ljubljani. Sporoči ji, da ji sam nisem upal in mogel povedati, da sem rokovnjač. Preveč rad jo imam in, zato sem ji prihranil tisto uro. Zdaj ji pa ti povej, da me je sam cesar Napoleon pomilostil in izbral za svojega vojščaka. Pa reci ji, da je ne bom pozabil, da ji ostanem vedno zvest, da hranim njen rožmarin in ga bom hranil do konca!«
«Vse storim zate, kar hočeš, preljubi Matevž«, je fantu zagotavljal Gregec.
«Tu imaš denar. Povej dekletu, da ni od mojega rokovnjaškega denarja in da sem ga dobil po poštenem potu. Reci ji, naj ne pozabi na mojo mater, ki je stara in nadležna ženska. Najbrže ne bo dolgo živela in težko, da bi me še kdaj videla. Naj ji poskuša včasih Uršika olajšati kako uro življenja, saj je tako dobro dekle! Reci ji tudi, da je rokovnjač Matevž res umrl, da je pa ostal Matevž, pošteni francoski vojak!«
Gregec je vzel denar. Vse je obljubil storiti.
Poslovila sta se in kmalu je drdrala med vozovi francoskih vojakov lesena ciza koko-šarja Gregca, ki se je lahkega srca vračal na Gorenjsko.
Tudi Dondež je kmalu zvedel, kaj se je zgodilo z njegovim udanim prijateljem. Žalosten je bil, ko je čul, da ne bo imel več med svojimi zvestimi rokovnjači Matevža. Naposled si je pa sam priznal, da je vendarle bolje, če ostane Matevž živ vojak kakor pa mrtev rokovnjač, ki bi mu prav tako ne mogel nič koristiti.
Krajčkova zgodba.
Rokovnjač Krajček je mirno životaril v skalnatem Šmajdovetn gradu. Vhoda v ta grad ni
branila samo ozka soteska, temveč tudi bodeče grmovje, ki je bilo gosto zaraščeno okoli. Kdor se ni spoznal, ni mogel zlesti med tein grmovjem v jamo.
Krajček je samo včasih prilezel na dan. Solr.-čil se je rad na skali nad Kokro. Često je moral starec tudi v vas, da si je nakupil živeža, č.tdak ni imel žive duše, ki bi ga rada imela. Tudi sam se ni za nikogar brigal.
Ko jo je Gregec mahal tiste dni proti Preddvoru, je sklenil, da obišče obenem Krajčka. Oba sta bila že stara' in dobra znanca.
Kokošar je imel smolo pri dekletih. Nikoli se ni oženil. Vendar je še zdaj silil za njimi, če ga je le imel polič pod kapo.
Stari Krajček je pa imel drugo smolo. Kokošar je vedel, da nezaupni starec nekaj pred njim skriva. Vedel je pa tudi, da se mu bo enkrat razodel, saj ni imel nikogar drugega, komur bi se izpovedal. Mrkega sivca je Gregec vendar zelo spoštoval, kajti poleg Matevža je bil ta edini, ki se je zavzel zanj pri rokovnjačih, ki so ga hoteli enkrat pretepsti, ker jim je prodal ubite kokoši, ki so že smrdele.
Danes se je senčil Krajček na skali in se oziral v Kokro pod seboj.
Zdaj, ko je bil starec sam, se je mrkost tiie-govega obraza spremenila v globoko žalost. Oči so blodile po reki, bledo lice je trepetalo, ustuiee so drhtele. Starec je mislil na svojo mladost in svoje žalostno življenje.
Tedaj je priropotal Gregec s svojo cizo. Za-vozil je v travo in se počasi bližal skalovju.
Stari Krajček se je takoj dvignil, se potuhnil za rob skale in stisnil svojo težko palico.
(Dalje prihodnjič.)
razmere ublažile, se imamo zahvaliti našemu modremu vladarju, ki je s svojim nastopom preprečil tudi politično sovraštvo, ki je bilo v tej fari na višku. Odkar je moralo prenehati strankarstvo, ki je bilo nekaterim smisel življenja, se je začelo tudi tukaj lepše življenje. Nič več ni opaziti tiste zavisti kakor svoj čas, ko je sosed gledal soseda pisano. Morda je še dosti ljudi, ki v svojem srcu kujejo strankarstvo, samo si ne upajo tega javno kazati. Če si bil poprej naročen na «Domovino», si bil že označen za protiverca. Nas vse, ki smo čitali «Domovino», so slikali strankarski nestrp-neži v najslabši luči, čeprav nismo nikdar delali proti cerkvi. Sedaj pa pustimo stare reči, in poglejmo še po naših novicah. Imeli smo dobrega kaplana, ki je bil pri vseh laranih priljubljen. Nemila smrt nam ga je vzela iz naše sredine v najlepši dobi življenja. Bodi mu blag spomin! — Cesta Ptuj—Krapina—Rogatec, ki jo je prevzel svoj čas oblastni odbor v svojo oskrbo, le postala sedaj ena najslabših cest. Nobenega zanimanja ni za popravo te ceste. Gramoz je nerazgrnjea ter ležijo kupi po cesti poteptani, zraven pa jarki, da .si lahko nogo zlomiš. Ce greš v zgodnji jutranji uri po cesti in če nimaš svetiljke, se ti kaj lahko pripeti, da boš telebnil po cesti preko jarka, in to ne samo na enem kraju, ampak na vsakih 20 korakov se ti nudi taka priložnost. Merodajne čini-telje prosimo, da storijo vse potrebno, da bo cesta zopet v redu.
SV. DUH NA STARI GORI. Ljudska knjižnica Narodnega kulturnega društva vabi vse k pristopu ter prosi za poravnavo članarine 10 dinarjev za leto 1930. Na razpolago je mnogo zanimivih knjig!
DOBOVA PRI BREŽICAH. (Smrtna kosa.) V Mariboru je umrla gospa Marija G a j š k o v a roj. Tramškova, vdova po nedavno umrlem dolgoletnem šolskem upravitelju v Dobovi pri Brežicah, šolskem ravnatelju Fr. Gajšku, po daljši bolezni, stara 64 let. Pokojnica je bila mati znanih vrlih narodnih delavcev, železniškega uradnika v Mariboru g. Božidara Gajška in učitelja v Senovem pri Rajhenburgu, g. Stanka Gajška. Naj počiva v miru!
DOBOVA. Stroški za popravilo farne cerkve groze v celoti pasti na breme! davkoplačevalcev, kajti cerkveni patron v Ko-
jstanjevici, ki je spočetka obljubil prispevati gotov del, pride iz kombinacije, ker je po neki uredbi iz Beograda tega razrešen. Plačati je še 72 tisoč dinarjev. Plačila pa se konkurenčni odbor brani in je predlagal ali najetje posojila na breme cerkvene posesti, ali pa odprodajo nekaj posesti.
ORMOŽ. V Ormožu se je naselil s 1. t. m. kot praktični zdravnik g. dr. Jurij Carf iz znane slovenske rodbine iz Velikovca.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. (Smrtna kosa.) Dne 21. decembra je zatisnila v starosti 35 let za vselej oči ga. Neža Podrepškova roj. Cretnikova. Poročena je bila 10 let. Ugrabila nam jo je jetika. Bila je vestna in pridna gospodinja. Zapušča moža in tri nepreskrbljene otročiče. Blag ji spomin!
DOBJE. Malokdaj se od nas kdo oglasi, ečprav nas je tu tudi lepo število naročnikov. Tudi pisec teh vrst sem že osem let zvest naiočnik <Domo-.vine>, ki se mi je prav priljubila. Zato jo tudi vsakomur priporočim. Naš g. župnik nas vsako j nedeljo oštevajo s prižnice, da moramo slabe časopise vrniti ter naj se naročimo na dobre, da j bomo enkrat lahko pred Bogom dajali odgovor. Ker je «Domovina» dober list, se torej držimo župnikovih besed in jo radi čitamo. Smo pošteni j ljudje in vemo, kaj delamo. Prosimo pa sicer g- župnika, naj nam raje pridiga o Kristusovih naukih, kar je bolj potrebno.
Kmetijski pouk
KMETIJSKI TEČAJI PO DEŽELI.
Po deželi se vršijo sedaj številni tečaji, v katerih se ima kmetska mladež in odrasli poučiti o raznih vprašanjih, ki so važna za napredek našega kmetijstva. S temi tečaji se ima zanesti v kinetske kroge tudi več zanimanja in smisla za iastni poklic in za nadaljnji razvoj našega gospodarstva.
Taki tečaji stanejo mnogo truda in denarja. Nujno je zaraditega želeti, da prineso tudi dosti uspeha. Da bi se to doseglo, je treba pred vsem, da so ti tečaji dobro obiskani in da se jih ljudstvo rado in pridno udeležuje. To je treba po-
udarjati, ker se pogostoma opazuje, da so taka predavanja slabo obiskana, da se jih kmetski gospodarji ogibljejo in da jih tudi mladina ne po-seča v zadostnem številu. To je velika hiba iti glavni vzrok, da se ti tečaji ne vrše s takim uspehom, kakor bi bilo želeti.
Če hočemo, da bo naše kmetijstvo napredovalo, potem se moramo dati tudi poučiti o novejših pridobitvah in izkušnjah, saj tistih, ki so važna za naše razmere. Brez pouka ni napredka! Kakor moramo pridno čitati kmetijske knjige iti časopise, tako se moramo tudi radi udeleževati žive besede, ki jo slišimo pri takih prilikah. Tukaj ima vsak tudi to ugodnost, da lahko vpraša, kar ga zanima, in da se na ta način lahko poizve za podrobna pojasnila.
Pri kmetijskih predavanjih se rado opaža ne le premajhna udeležba, ampak tudi to, da naši gospodarji ne stavijo vprašanj, tičočih se njih kmetovanja, bodisi da se ne upajo z vprašanji na dan, ali pa, da se premalo zanimajo ali pa da tva-rine dobro ne razumejo. V takem primeru je toliko potrebno, da vprašajo, kar si ne znajo sami razlagati. Večkrat se zgodi, da taki gospodarji raje predčasno odidejo, kakor da bi zahtevali pojasnila. Da bi pa pri takih prilikah ne bilo prav nič za vprašati, je pa skoraj neverjetno. Noben predavatelj ne obdela tvarine vzlic skrbni pripravi — tako izčrpno, da bi ne bilo treba prav nobenega pojasnila, zlasti če pomislimo na mnogo-stranskl položaj naših malih kmetskih gospodarstev.
Opozarjam na to, da je prav, da se predmet predavanja naznani že vnaprej, da se morejo tudi udeleženci pripraviti na predavanje, zlasti s tem, da pripravijo potrebna vprašanja, ki se tičejo njih gospodarstev, njih dela in izkušenj. Če imamo na leto samo enkrat priliko imeti tak tečaj ali predavanje, je vredno, da se nanj pripravimo. Že s tem pokažemo, da nam je na stvari mnogo ležeče in da bi si tudi radi pomagali do večjih uspehov.
Naši kmetski krogi naj se pa v obilnem številu udeležujejo teh kmetijskih tečajev in naj s tem pokažejo, da so vredni in potrebni takih le prireditev!
ANTON STRAŽAR:
Oglarjev sin
Pripovest iz davnih dni.
(Dalje.)
II.
Neustrašni Matevžek je kar v temni noči korakal skozi Kro-karsko šumo. Tamkaj se je sešel z roparji...
Oglarjev Matevžek je v prvem dnevu že zelo daleč prišel. Zapustil je za seboj že več va«i. Šele z nočjo se je ustavil. Premišljal je, kam bi se obrnil za prenočišče. Ko tako premišljuje, zagleda nedaleč pred seboj neko poslopje. Gre bližje, bila je neka šupa. Ker so bila vrata samo priprta, ko jih je poskusil, je videl, da je notri samo seno. Prav zadovoljen je bil, mislil si je: Tukaj bom dobro spal, pa še nikogar ne bo treba nadlegovati za prenočišče.
Zlezel je čisto na vrh sena. V bližnji vasi je prav zvonilo Zdravo Marijo. Fant je zmolil večerno molitev, nato použil nekaj kruha in po okrepčilu kmalu zaspal.
Iz mirnega spanca pa ga kar naenkrat ponoči zdrami govorjenje. Fant začne pazljivo poslušati. Po govorjenju je spoznal, da sta dva in da sta dva tatova, kajti pogovarjala sta se o tem, koliko imata plena in kako se jima je godilo pri tatinskem poslu
Matevšku šine takoj izvrstna misel v glavo: bil je mlad in močan, za silo je bil tudi oborožen, imel je kratko bodalce in debelo palico. Skočil je torej pokonci in zavpU z močnim glasom:
hoj, smo že skupajb Prestrašena tatova sta bila oba naenkrat pri vratih in sta zbežala, kar so ju noge nesle.
Navihanec se previdno splazi do vrat, kjer sta nameravala tatova prenočiti, in tiplje z rokami sem in tja. Kmalu je našel velik zavoj, in ga potegnil v svoje ležišče. Kajpak ni več zaspal, ker se je bal, da se bosta lopova vrnila. S prvim jutranjim svitom se je odpravil dalje, seveda je vzel s seboj tudi zavoj.
Za vasjo v gozdu za gostim grmovjem pa se je ustavil, da vidi, kaj sta mu pustila preplašena tatova. Bil je dober plen: novi čevlji, več funtov suhega svinjskega mesa in še tri zadavljene kure!
Premišljal je, kaj bi napravil s temi kurami. Naposled se odloči, da se bo ustavil pri kaki revni hiši. da jih bodo tamkaj skuhali ali spekli, njemu pa dali nekaj za pot.
Hodil je tako dobre pol ure in prišel do samotne koče. Zunaj se je igralo troje mladih otrok in stara ženica je baš nesla suho dračje v vežo.
Oglasil se je pri njej in ji povedal svoj namen. Zenica je hvaležno sklenila roki in spregovorila:
«Sam Bog te je poslal do nas, dobri fant! Moj sin, ki je mož, ima ženo v otročji postelji. Za denarje nam "gre trda. Oj, kako se bo ubogi mladi mami prilegla kurja juha!»
Zenica je povabila Matevžka v hišo, kjer je ležala mlada mati. Moža ni bilo doma; bil je na delu.
Pri ubogih, a prijaznih ljudeh se je Matevžek zamudil par ur. Zvedel je od njih, da je nedaleč
proč velikanski gozd, ki se imenuje Kmkarska šuma, a v njem da imajo roparji svoje zavetišče.
Ko je odhajal, je odložil še svoje čevlje in se obul v nove, ki sta jih pustila tatova. S seboj je vzel svinjino in le dobro polovico kuhane kure, ostalo je pustil mladi materi. Nato je odšel dalje; odločil se je, da gre k roparjem v Krokarsko šumo.
Še pred poldnevom je prišel Matevžek v večjo vas; v ozadju za vasjo se je razprostirala Kro-karska šuma, le še dobro uro oddaljena. Fant je krenil v gostilno, kjer je bilo polno pivcev. Po govoru jih je takoj spoznal, da so trgovci, ki tu počivajo.
Matevžek je sedel sam pri mali mizici in poslušal ljudi, kaj so se pogovarjali. Posebnj eden možakov je bil prav zgovoren.
«Prijatelji, sedaj bomo kmalu odrinili proti Krokarski šumi. Kdor ima zajčje srce, naj ne hodi z nami. Tam so roparji, ki so že marsikomu olajšali tovor in mu tudi preselili dušo na drugi svet.»
Kmalu se je oglasil k besedi prav mlad možak:
cTako hudo pa menda ne bo, kakor nas ti plašiš, Ambrož, saj nas je vendar skupaj osemindvajset. Pa tudi oboroženi smo!>
<Le počasi, mladi prijatelj,povzame znova besedo Ambnž, «v resnici nismo brez orožja, a tudi roparji posedujejo orožje, ki so ga dobro vajeni. Ti Feli.cs greš danes prvič z nami skozi Krokarsko šum.D, a jaz sem šel že večkrat!>
«Res je, Ambrož, da si šel že večkrat z mani,» reče eden trgo\ lev, ckolikor jaz vem, smo bili samo enkrat napadeni, pa še takrat si se ti stiskal med nas. Ali ni res tako?>.
Tedenski tržni pregledi
ŽIVINA. Zadnji ljubljanski živinski sejem je bil slab. Prignanih je bilo 147 konj, 75 volov, 43 krav, 14 telet in 14 prašičkov za rejo. Prodanih Je bilo 35 konj, 47 volov, 18 krav, 13 telet in vseh 14 prašičkov. Cene živini so bile za kilogram žive teže: voli L 9 Din, II. 8 Din in III. 7 Din, debele krave 5"50 do 7 Din, krave klobasirice 3 do 4-50 Din, teleta 13*50 do 14-50 Din. Prašički po velikosti in kakovosti od 150 do 300 Din komad. Najvišja cena za konja je bila 5000 Din.
ŽITO. Cene žitu krepke. Na ljubljanski blagovni borzi so 20. t. m. ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, ^po 247-50 do 257*50 Din, moko «0» po 880 do 385 Din, t u r š č i c o, baško, umetno sušeno, po 185 do 187-50 Din.
HMELJ. Zaloge malenkostne. Zaradi precejšnjega povpraševanja zahtevajo češki hmeljarji višje cene. Cene v Žatcu od 700 do 800 češkoslovaških kron za 50 kg.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v Valutah: za 1 dolar okrog 56 Din; 20. t. m. v devizah: za 100 avstrijskih šilingov 796-31 do 79931 Din; 100 nemških mark 1354-25 do 1357-25 Din; 100 madžarskih pengov 990*28 do 993*28 Din; 100 italijanskih lir 295*88 do 297*88 Din;
1 dolar 56*52 do 5672 Din; 100 francoskih frankov 221*75 do 223-75 Din; 100 češkoslovaških kron 167*39 do 168-19 Din.
Istočasno se je trgovala Vojna škoda po 441 dinarjev. Investicijsko posojilo je notiraio 81 do 84-75 Din.
Kratke vesti
Sejmi
OCJ1IU
25. januarja: Blagovica, Artiče, Slo .enjgradec, Koprivnica.
27.	januarja: Vinica, Vojnik.
28.	januarja: Dolenja vas pri Kočevju. 30. januarja: Rakek.
= Dražba kož divjačine bo 27. in 28. t. m. v
prostorih velesejma v Ljubljani. Nabralo se je že mnogo tega dragocenega blaga, sprejemajo pa se kože še do 25. t. m. Opozarjamo tiste, ki svojih kož še niso odposlali, naj to nemudoma store. Naslov je: «Divja koža», Ljubljana, velesejem. «Divja koža» si čim dalje bolj osvaja ne samo Slovenijo, ampak tudi vzhodne pokrajine naše države, odkoder prihaja mnogo blaga, pa tudi kupcev. Razen domačih so najavljeni tudi kupci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Češkoslovaške, Poljske in Anglije.
Politični pregled
V nedeljo so imeli v Beogradu v gostih kmečko poklonitveno zastopstvo iz Hrvatske. Prišlo je v Beograd
okrog 500 hrvatskih kmetov in kmetic s sorodniki pokojnega Stjepana Radiča,
da se poklonijo Nj. Vel. kralju in kraljici ter se mu zahvalijo za njegovo delo v dobro naroda in države. K sprejemu hrvatskih kmetov so se zbrali na beograjskem kolodvoru poleg Beograjčanov številni srbski kmetje iz beograjske okolice, ki so svoje stanovske tovariše iz hrvatskih krajev, predvsem iz okolice Siska in bližnjih okrajev, prisrčno pozdravljali.
Popoldne so bili hrvatski kmetje
sprejeti pri Nj. Vel. kralju in kraljici.
Ko so se ovacije hrvatskega zastopstva kralju in kraljici polegle, so govorili posamezni zastopniki, ki so izražili udanost vladarju in se mu zahvaljevali za njegovo delo, ki je rešilo našo lepo državo propasti.
Kralj se je nato prijazno razgovarjal s posameznimi kmeti,
zlasti dolgo je govoril z bratom pokojnega Stjepana Radiča,
kateremu je izrazil sožalje zaradi usode Stjepana in Pavla Radiča. Ob tej priliki je dejal brat Stjepana Toma Radič, da je velika žalost za obema pokojnikoma, vendar je prepričan, da sta duši obeh zadovoljni, ko vidita, kako se bratje zopet
družijo in kako se država lepo urejuje po modrih odredbah našega ljubljenega kralja.
Po daljših posvetovanjih in razpravah 4 se je te dni konferenca o vojni odškodnini % v Haagu zaključila. Dosegel se je popoln sporazum ne samo v vprašanju nemške, nego tudi tako zvane vzhodne vojne odškodnine, katere vprašanje je
do zadnjega povzročalo največje tožkoče. To odškodnino imajo plačevati Avstrija, Madžar« ska in Bolgarija ter je zlasti Madžarska pri posvetovanjih delala neprilike, dokler se ni končno pogovorila. Zadevne pogodbe so bile podpisane in bodo plačevale tudi Avstrija, Madžarska in Bolgarska določene zneske za vojno odškodnino.
*	Slike Nj. Vel. kralja in kraljice. Vodnikova družba je pravkar izdala n o v slike Nj. Vel. kralja Aleksandra in kralji-e Marije v lepen> tisku. Slike so izdelane po fotografijah in so ve-like 66 X 45 cm. Tako okusno izdelanih, krasnih slik kralja in kraljice v Jugoslaviji dosedaj še nismo imeli. Ena slika stane 25 Din. Dobivajo se v pisarni Vodnikove družbe in v Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
*	Sprejemanje učenk v kmečke gospodinjske šole na Mali Loki. Na posestvu Mali Loki, pošta Velika Loka, se otvori 10. februarja t. 1. tečaj kmečke gosopdinjske šole, ki bo trajal 6 mesecev, to je do 31. julija t. 1. Učenke morajo stanovati v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Namen š le je izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki liiši. Pouk zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja. Zlasti se pa poučuje teoretično in praktično poljedelstvo, kuhanje, šivanje, pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarst«) itd. Učenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu, ravnanju z bolniki in bolno živino ter se zaposlujejo pri raznih delih na posestvu. Zivlje-
Vsi hkrati so se začeli smejati ob teh besedah, ki jih je govoril trgovec Andraž.
Sredi popoldneva so trgovci otovorili konje in počasi odšli proti skrivnostnemu gozdu ...
V primerni razdalji jim je sledil Matevžek.
Mladi fant je tako v dobri uri prišel v Kro-karsko šumo. Hodil je še nekaj časa po gozdni poti, a nato si našel primerno ležišče v mehkem maliovju. Prav kmalu je sladko zaspal prav tako
brezskrbno in mirno kakor v domači koči... * *
Šele večerni hlad je zdramil Matevžka; bil je še zaspan; šele črez čas se je popolnoma zavedel, kje je.
Vzel je jedila, se navečerjal in se napotil dalje, da poišče zloglasne roparje, ki so v strah in trepet daleč na okoli.
Ni hodil še dolgo, ko začuje hitre korake; nekdo je prihajal proti njemu.
Kmalu sta se sešla z neznancem, a sprejem je bil silno smešen za mladega popotnika.
Ko ga je neznani možak kar naenkrat zagledal pred seboj, je v strahu pokleknil kar pre-denj, kajti mislil si je, da je Matevžek eden roparjev. Prosil ga je za božjo voljo, naj ga pusti pri življenju, saj mu da ves denar, kar ga ima pri sebi.
To se mu je smejal Matevžek. Precej časa ga je moral miriti, preden mu je pregnal strah in ga prepričal, da on, Matevžek, ni ropar, ampak pošteni popotnik.
Bojazljivi možak nato ni prej odnelnl dokler ni pregovoril Matevžka, da ga je spremil do gostilne v vasi.
Bojazljivec je svojemu mlademu spremljevalcu povedal prav odkrito, da je bogat kmet in
trgovec iz te in te vasi. Nazadnje ga je še povabil, naj ga obišče, če ga bo pot nanesla mimo njegovega doma.
Hvaležen trgovec je Matevžka v gostilni bogato pogostil. Tako sta se v gostilnici zamudila precej časa, pred odhodom pa je tujec mladeniču še podaril par zlatnikov. Poslovila sta se nato kot že stara prijatelja, možak je odšel proti domu, kamor ni imel več daleč, a Matevžek je znova
krenil nazaj proti gozdu.
♦ * #
Breskrbno je korakal pogumni fant po gozdu; ker je spil precej vina je bil tudi dobre volje, ter si je pel:
Ni se mu treba ravbarjev bat, kter nima dnarja in druzga blaga. Takmo zlo luštno je popotovat. Čvovk bit korajžnega more srca!
Kmalu zatem, ko je odpel pesmico, je v dalji zagledal skozi goščavo svit ognja. Pogumno je stopal proti onemu kraju; prerivati se je moral še skozi gosto grmovje in trnje, preden je dosegel svoj cilj.
Z glasnim hrupom so roparji sprejeli mladega fanta in se mu čudili, ker je bil tako pogumen. Vodili so ga k velikemu ognju, kjer so pekli dva janca, a v ozadju so imeli konje in par pokritih vozov.
Matevžek jih je pogumno poprosil, naj ga vodijo k poglavarju, češ, da želi ostati v njihovi družbi.
Eden roparjev ga je vodil pičlega pol streljaja daleč, kjer je na malem pokritem vozu spal poglavar.
Poglavarju je bil takoj všeč krepki fant, ki se mu je takoj prikupil, da si ga je izbral za svojega
strežaja in mu naslednjega dne še poveril službo sela.
III.
Roparski poglavar je vse tajnosti razkazal Matevžku in mu tudi pripovedoval svoje burne doživljaje..,
Šele po polnoči se je končala dobra večerja, ki so jo imeli roparji. Matevžek je prinesel poglavarju in sebi dva lepa kosa pečenega mesa. Ko sta z glavarjem povžila mastno pečenko, je velel poglavar:
«Daj mi, fant, izpod voza natočiti iz sodčka kupico vina! Poglavar mu je dal veliko majolko. Novi sluga mu je takoj postregel s pijačo. Glavar je pil v velikih požirkih, kar pa mu je ostalo, je dal svojemu slugi. Po dobri večerji sta kmalu oba zaspala.
Že v zgodnjem jutru je vstal Matevžek; najprej se je umil na bližnjem studencu, potem pa je odšel nazaj in nesel v posodi še poglavarja čiste studenčuice, da se še on umije. Zatem je odšel k ostali družbi, da prinese zajtrk.
Bilo je krasno jutro, pa je velel poglavar svojemu novemu mlademu slugi, naj gre z njim.
Odšla sta po gozdu; čez kakih deset minut sta prišla do gostega grmovja. Ko sta se prerila skozenj, je poglavar užgal svetiljko in odšla sta v nekak podzemski rov.
Kmalu sta se ustavila v prostorni votlini. Matevžek je kar strmel: Ob krajih so bili raznovrstni zaboji, mali in veliki; poglavar je odprl enega in pokazala se je sama zlatnina in srebrnina.
Poglavar se nasmehne:
nje v šoli sliči povsem življenju v naši kmečki hiši. Celotna oskrbnina (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava znaša za označeno šolsko dobo 8600 Din. Dve tretjini oskrbnine plačuje za učenke v smislu § 7. pravilnika te šole kraljevska banska uprava Dravske banovine kot odškodnino ia dela, ki jih opravljajo učenke na posestvu. Ostalo tretjino oskrbnine v znesku 1200 Din plača učenka, odnosno starši (varuh) v dveh enakih obrokih, in sicer polovico pri vstopu, ostalo polovico pa po preteku treh mesecev. Učenke, ki bodo sprejete v zavod, uaj vzamejo s seboj v šolo po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj euo nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, deset do dvanajst žepnih robcev, štiri kuhinjske, dva navadna in dva delovna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, štiri brisače, štiri servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmečko go-
Fran Kavčič, ki se je nekoliko časa mudil v Chicagu, je nedavno predaval v dvorani Slovenske narodne podporne jednote o potrebi zdravilne hrane. Hrana je v Ameriki kočljivo vprašanje, ker je je mnogo potvorjene. Predavatelj je zlasti poudarjal, da je treba paziti na slaščice, v katerih so škodljive kemikalije, a tudi umetno produciran sladkor sam je zelo slaba hrana, ker nima onih snovi, ki se nahajajo v naravnem sladkorju v zrelem sadju. — V West Allisu je izvršil samomor rojak Anton Ocepek, rodom iz Doba pri Domžalah. Izpil je večjo količino lizola. Našli so ga mrtvega kraj ceste. Vzrok so baje slabe kupčije. Star je bil 45 let. Šele lansko jesen se je poročil z vdovo z več otroki. — V naselbini Washe je preminul Jože Mlakar po daljši bolezni. Rodom je bil iz Velikih Poljan na Dolenjskem. Zapušča vdovo in petero otrok. — V Chicagu nameravajo ustanoviti slovensko šolo, kakor jo imajo že več let clevelandski Slovenci.
* Odvetniki v Sloveniji. Zadnji dan minulega leta je imela Advokatska zbornica ljubljanska 231 članov, za 13 več kot ob koncu leta 1928. Advokati so bili razdeljeni istega dno po krajih
spodinjsko šolo, morajo izkazati, da so: 1.) stare tako, da jih je bilo: v Ljubljani 79, Mariboru 41, nad 16 let; 2.) dovršile osnovno šolo; 3.) moralno Celju 22, Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju neoporečne; 4.) popolnoma telesno zdrave;: po 8, Kranju 5, Brežicah, Kamniku, Konjicah, 5.) predložiti morajo obvezo staršev, oziroma va- j Kočevju in Slovenjgradcu po 4, Dolnji Lendavi, ruha, da plačajo vse stroške šolanja v omislu do- Krškem, Laškem, Litiji, Ljutomeru, Radovljici in ločil pravilnika; 6.) obvezati se morajo, da se Slovenski Bistrici po 3, Gornji Radgoni, pri Sve-
bodo strogo držale hišnega rec' i; 7.) predložiti morajo potrdilo županstva, da so hčerke male,
tem Lenartu v Slovenskih goricah, v Metliki, Ormožu in Šmarju po 2, Cerknici in Rakeku, Čr-
oziroma srednje kmetije. S temi podatki in po- nomlju, Gornjem gradu, Kozjem, Marenbergu, na trebnimi prilogami opremljene, pravilno kolko-. Prevaljah, v Sevnici, Škof ji Loki in Šoštanju pa vane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem naj se' po 1. Razen 9 — po pretežni večini upokojenih vpošljejo najkesneje do 26. t. m. vodstvu kmečke višjih sodnikov — so vsi advokati, pripadajoči
gospodinjske šole na Mali Loki, pošta Velika Loka
* Združitev konjerejskih društev ga ljubljan-
ljubljanski Advokatski zbornici, diplomirani doktorji prava.
Otvoritev avtobusne proge Poljfane—Ko-
sko in mariborsko oblast. V Celju se je 15. t. m. njice—Vitanje. Mariborska mestna občina otvori vršil za naše gospodarstvo pomemben občni zbor s 1. februarjem novo avtobusno progo Poljčane— obeh slovenskih konjerejskih društev. Konjerej-j Konjice—Vitanje. Pri sestavljanju voznega reda ski društvi za mariborsko in ljubljansko oblast,' so se vsestransko vpoštevale želje občinstva. Z ki sta dosedaj ločeno vršili pospeševalno delo v uvedbo nove proge in že obstoječimi progami prid konjereje ter po prevratu dosegli že lepe Maribor—Konjice—Celje, dalje Oplotnica—Ko-uspehe, sta se na tem občnem zboru združili v njice in predvidene proge Konjice—Zreče posta-
eno Konjerejsko društvo za Dravsko banovino, ker sta smatrali tak korak za potreben in koristen. Združitev obeh društev se je izvršila v najlepšem soglasju ter je bilo izvoljeno naslednje
nejo Konjice važno križišče večine avtobusnih prog.
* Nalezljive bolezni v dravski banovini. Po
uradnem pregledu je bilo v času od 22. do 30. no-
izdelovanje bankovcev z obratovanjem.
* 701etnico rojstva je praznoval te dni posestnik in bivši lastnik tovarne za čevlje Karel Jarčič
predsedstvo: predsednik g. Lovro Petovar iz veiribra 1929. v dravski banovini 230 primerov Ivanjkovcev, dosedanji predsednik društva v škrlatinke, 27 primerov tifuznih bolezni, 40 pri-Mariboru, prvi podpredsednik g. Franc Zupančič, | merov ošpic, 87 primerov davice, 8 primerov šena veleposestnik iz Sv. Ruperta, drugi podpredsednik in 2 primera dušljivega kašlja. g. Fric Zemljič, župan iz Ljutomera, t. etji pod-1 * Naš zavod za izdelovanje bankovcev. Na predsednik pa g. Franc Turnšek, posestnik iz Topčideru v Beogradu pričenja novi zavod za Gorice pri Žalcu. Odbor je sestavljen iz naslednjih gospodov: Josip Turk iz Ljubljane, Alojz Bukovec iz Velike Loke, Jakob Jan z Bleda, Frane Mol iz Vogel pri Kranju, živinozdravnik dr. Veble v Rošpohu pri Kamnici. Jubilant je bil dolga leta iz Maribora, Ivan Bedernjak, posestnik iz Trnja, agilen član mariborskega gasilnega društva in je Matija Bračič od Sv. Lenarta, Franc Bezjak iz ustanovitelj Društva obrtnih mojstrov ter Posojil-Moškanjcev, Alojz Janžekovič iz Stcrjancev, Maks niče v Vetrinjski ulici.
Gradt iz Šmarja, Alojz Slabič iz Banovcev ter j * Gostilničarsko zborovanje v Mariboru. Te Franc Skuhal iz Križevcev pri Ljutomeru. Občni dni so zborovali mariborski gostilničarji in ka-zbor je imenoval dosedanjega predsednika Ko- varnarji na občnem zboru svoje zadruge. Ude-njerejskega društva v Ljubljani g. Frana Zupan- ležba je bila lepa. Vodil je zborovanje načelnik čiča v znak priznanja za njegovo tridesetletno zadruge g. Franc Žemljic. Odobrena sta bila marljivo delo v prid konjereji z? svojega prvega obračun za leto 1929., in proračun za leto 1930.
Častnega člana.
* Podraženje kruha v Mariboru in Ljubljani.
Dne 31. decembra 1929 je bilo v Mariboru: 86 gostilničarjev, 13 kavarnarjev, 4 mešani gostilno-
Pekovska zadruga v Mariboru je zaradi podra- kavarniški obrati, 5 hotelskih obratov, 6 gostiln ženja moke z 20. t. m. zvišala cene kruhu za s prenočišči, 3 žganjetoči s polno gostilniško kon-50 par pri kilogramu. Kilogram belega kruha cesijo, 3 zajtrkovalnice, 1 brezalkoholna gostilna, stane odslej 5 Din, črnega pa 450 Din. Nadalje' skupno torej 121 članov. Sprejeti so bili razni zaje bilo sklenjeno, da se z istim dnem zvišajo j nirnivi predlogi. Zadruga bo po svojih močeh mezde pekovskim pomočnikom. Z istim dnem soj podpirala akcijo za ustanovitev lastne gostilni-zvišali cene kruhu tudi ljubljanski pekovski Carske pivovarne v Laškem. Sprožila se je ideja
mojstri na isto višino
* Novice iz Amerike. Slovenski priseljenci v
o prireditvi vinske razstave v Mariboru v teku leta 1930. V Mariboru je nujno potreben 4. poštni
Milvvaukeeju so zgradili lepo trgovsko poslopje.' urad, in sicer v poslopju okrajnega inšpektorata, Stavbišče je stalo 35.000 dolarjev, poslopje samo ker so tam razni uradi, kakor zlasti davčna
pa 335.000 dolarjev. V poslopju je sedem velikih lokalov za trgovine in sedemnajst lokalov za pisarne. V poslopju se nahajajo tudi prostori za gledališke predstave. — Slovenski zdravnik dr.
uprava in finančna kontrola, za katere je treba mnogokrat oddajati denar po položnicah in treba begati sem in tja na pošto ter zopet nazaj k uradu. Tak poštni urad v navedenem poslopju
bi že samo s temi posli imel dovolj dela. Zboro-valci so se tudi odločno zavarovali proti podeljevanju vinotočev v mestu. Zlasti živahna debata se je razvila o vprašanjih občinskega proračuna. Zadruga smatra, da občina v lanskem proračunu ni imela pravne podlage za pobiranje davčine na vinski mošt v znesku 1 Din in bo s tozadevno svojo pritožbo šla, če bo treba, tudi na upravno sodišče. Občina tudi noče gostilničarjem izplačati razlike za preveč plačano vinsko trošarino, ki sa je lani znižala za 1-40 Din. Tudi to vprašanje bo zadruga tirala do zadnje instance. Proti obremenitvam gostilničarjev v letošnjem občinskem proračunu je vložena pritožba na bansko upravo. Sklenjeno je bilo, da gostilničarji in kavarnarji ne prevzamejo pavšaliranj« t' letošnjem proračunu predvidenega davka na nočni obisk gostiln in kavarn. V načelstvo so bili izvoljeni: za načel« nika zopet g. Franc Zeml jič, za podnačelnika g. Josip Šerec, za člane pa gg.: Oset, Emeršič, Filipič, Honigmann, Stickler in Lahajnar.
*	Visoka starost. V Murski Soboti livi menda najstarejša Slovenka Ana Huberjeva, ki je nedavno dosegla starost 94 let. Pred dvema letoma je izgubila vid, sicer pa je še popolnoma zdrava.
*	Po 48 letih službe v tuj{ni izgnana v domovinsko občino. Marija Zupanova, pristojna v občino Križe pri Tržiču, je pred dolgimi leti šla kot 201etno dekle služit na Koroško ter delala nepretrgoma polnih 48 let pri nekem posestniku v Lehndorfu pri Celovcu. Dokler je bila še mlada in krepka, so jo v službi imeli radi, toda ko je reva postala stara in onemogla, so ji odpovedali službo, jo odslovili brez vseh sredstev ter jo poslali nazaj v njeno domovinsko občino, kier je pa po dolgih letih njene odsotnosti že skoro nihče več ne pozna.
*	Huda železniška nesreča. V bližini stiškega kolodvora na križišču železniške proge in ceste, ki vodi s postaje Čez Muljavo proti Žužemberku, se je te dni popoldne zgodila huda železniška nesreča. Voznik 341etni France Mrvar iz Dedče vasi je pripeljal iz gozda na postajo les. Ko je na postaji les razložil je kmalu nato pognal proti Dedči vasi. Ob istem času je privozil proti postaji Stična novomeški potniški vlak, ki ga voznik najbrž ni pravočasno zapazil. Konji so se splašili in krenili čez železniški tir. Križišče samo ni zavarovano z zatvornico, kar je običajno na dolenjski progi. Ko sta konja zdirjala čez železniški tir, je lokomotiva oba podrla na tla in usmrtila, dojim je voz sunila v stran s tako silo, da je voznik France Mrvar zletel na tla ter se pri padcu močno poškodoval na glavi in desni nogi. Zdravnik iz Št. Vida je ponesrečencu, ki so ga prenesli v najbližjo hišo, nudil prvo zdravniško pomoč. Z večernim vlakom so ponesrečenega Franceta Mrvar-ja prepeljali v Ljubljano.
*	Trupla ponesrečenca ne najdejo. Nekaj dni pred Silvestrom se je dogodila na Savi pri Litiji usodna nesreča. Z brodom se je prepeliala iz do-lenjeloške strani na savsko stran večja družba mladeničev. V vodo je tedaj omahnil Jože Grabnar, sin župana iz Št. Lamberta. Kljub takojšnji pomoči je bilo reševanje zaman. Trupla kljub iskanju doslej še niso našli. V želji, da najdejo starši čim prej truplo svojega sina, je oče razpisal nagrado onemu, ki najde Jožetovo truplo.
*	Nenadna smrt na kupfijskein potovanju. Posestnik in vinogradnik 551etni Ivan Štepan iz Bojan cev pri Metliki je te dni prodajal vino in obiskal več gostilničarjev v Novem mestu in okolici. Končno se je podal še v Šmihel, kjer je ponudil svoj vinski pridelek restavraterju g. Franu Plešku. Pri njem se je zadržal kako uro. Nato se je vsedel na voz, da se popelje k vlaku. Med vožnjo pa mu je postalo slabo. Štepan si- je z robcem obrisal; potno čelo, omahnil in zaspal za vedno. Poklicani zdravnik dr. Pavlič je ugotovil le smrt, ki je nastopila zaradi srčne kapi. Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na šmihelsko pokopališče, kamor so prišli ponj njegovi domači in ga prepeljali domov. Pokojnik je bil v drugič poročen in oče sedmih otrok. Najmlajši otrok je star komaj štiri tedne. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje!
* S sekiro po nogi. 411etni delavec Štefan gospodarjevega denarja. Fant jp bil drugače po-Jermol iz Arciina pri Vojniku je v gozdu ob-,šten in ga je le hipna nerazsodnost privedla do
sekaval podrta drevesa. Nenadoma mu je sekira pri močnem zamaha spodletela ob giči in se je Jermol s tako silo zadel na desno nogo, da je presekal čevelj in se je ostrina zarila precej globoko v meso.
* Hlod mu je zlomil nogo. V nekem gozdu pri
tega dejanja. Fanta so prepeljali v bolnico, kjer je podlegel poškodbam.
* Neznan utopljenee y Savi. Ob levem bregu Save pri Dolskem poleg Broda so našli truplo okrog 40 let starega moškega, ki je imel namesto leve roke protezo. Utopljenec je bil oblečen v
zadrgo.
* Izkupiček za prodane vole sta poneverila.
Gornjem gradu je debel hlod pritisnil z vso silo. dobro ohranjene črne hlače, telovnik in površnik, 291etnega delavca Ivana Potočnika na desno nogo rjav suknjič, črtasto belo srajco in črne čevlje na in mu jo zlomil v stegnu.
*	Truplo samomorilca na progi. Te dni so našli ljudje, ki so odhajali na delo v Maribor, na Mariborska policija je bila te dni brzojavno ob-železniški progi tik ob plotu pri prelazu truplo! veščena iz Dobove pri Brežicah, da sta 241etni neznanega moškega. Glava je bila odrezana od Andrej Merslavič in njegov brat Ivan iz Jereslav-telesa, ki je ležalo v veliki mlaki krvi. O dogodku cev poneverila posestniku Francu Ureku izku-je bil takoj obveščen obmejni komisarijat želez- piček za prodane vole v znesku 10.973 Din in niške policije, na kar so po ogledu prepeljali potem izginila brez sledu. Policiji se je še istega truplo v mrtvašnico pokopališča na Pobrežju. | dne zvečer posrečilo zasačiti v Mariboru Andreja Kasneje se je dognalo, da gre za 471etnega ože- Merslaviča pri njegovih sorodnikih. Mladenič je njenega delavca Alojzija Turbeja, stanujočega v imel pri sebi le 258 Din in nekaj nove obleke. Cvetlični ulici. Turbej je bil že dalje časa brez Bil je takoj aretiran in je pri zaslišanju priznal dela in ga je gotovo pognala beda v prostovoljno svojo krivdo v polnem obsegu. Njegov brat pa je smrt. Turbej zapušča enega sina-	po poneverbi izginil v drugo smer.
*	Žalostna smrt brezposelnega hlapca. V hlevu * Na Dunaju prijet. Rudolf Harz, doma nekje Codellijeve graščine je umrl zadet od srčne kapi od Pesnice, je leta 1928. prišel k eni mariborskih Blletni brezposelni delavec Andrej Luznar, doma avtomobilskih tvrdk in pokazal dokumente neke iz Selc nad Škof jo Loko. Luznar je bil svoječasno beograjske banke, češ, da ima dobiti iz Amerike uslužben pri Codelliju kot hlapec,' na kar je bil 30.000 dolarjev. S tem je izvabil od tvrdke avto pred meseci zaradi pomanjkanja dela odpuščen.'v vrednosti 220.000 Din pod pogojem, da ga v Že nekoliko betežni mož je hodil okrog po deželi 14 dneh plača. Ker v 14 dneh plačila ni bilo, je in iskal kot hlapec Jernej pravice. Seveda je ni tvrdka vzela avto nazaj, zahtevala pa od Harza našel in vrnil se je spet nazaj ter je večkrat pre- plačilo poškodb na avtu v znesku 20.000 Din. nočeval v hlevu svojega bivšega delodajalca. Iz- Tudi razne bencinske tvrdke so zahtevale plačilo ginil je zopet za par dni in sf- spet vračal. Ker, bencina v znesku okrog 1400 Din. Harz je takrat je bil bolehen, je spal zdaj v hlevu že dva dni. !jadrno izginil iz Maribora in se je čez nekaj Časa Delavcem, ki so ga poznali, je tožil o bolečinah javil avtomobilski tvrdki s pismi iz francoske v želodcu. Neki usmiljeni bivši tovariš mu je tujske legije. Pred nekaj dnevi pa je prišlo od zjutraj prinesel v hlev nekaj jedi, nato okrog 9. dunajske policije v Maribor obvestilo, da so tam pa še čaji ki ga je Luznar hlastno popil. Dobro aretirali jugoslovenskega državljana Rudolfa uro zatem ga je tovariš nekaj vprašal, a ni dobil Harza. Na podlagi poročila naše policiie je bil odgovora. Misleč, da spi, ga je pustil v miru, čez oddan v zapore dunajskega sodišča. Ker pa je čas pa je vendarle stopil do njegovega ležišča in ' bilo med tem pri nas tudi ugotovljeno, da je Harz
ga pričel tresti Moža pa je skoro obšla groza, kajti ugotovil je, da je Andrej mrtev. Ves razburjen je takoj obvestil o Andrejevi smrti svoje tovariše. Došli zdravnik dr. Avramovič je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi otrpelosti srca.
*	Zadet od kapi v tramvaju. Zidarski delovodja v Ljubljani 601etni Anton Kozamernik se je namenil nedavno dopoldne zaradi bolehnosti v bolnico. Do Mestnega doma se je pripeljal z avtobusom, na kar je stopil na Krekovem trgu na tramvaj. Komaj pa je bil v tramvajskem vozu, mu je nenadoma postalo slabo, da je omahnil. Bolnika so morali naložiti v rešilni avto in ga nemudoma prepeljati v splošno bolnico. Bila pa je prepozna vsaka pomoč. Kozamernik je podlegel srčni kapi. Pokojnik je bil oženjen in oče peterih otrok.
*	Smrtni padec čez skalo. Na poti iz Polšnika čez Kojščico proti Zagorju je padel dimnikarski mojster g. Perko pri Dolančevi rebri čez skalo in se ubil.
*	Samomor mladega fanta. Pod vlak se je vrgel pri Mokronogu 181etui pekovski vajenec Jože Slak iz Bajhovca pri Trebelnem. V samomor ga je pognal obup, ker je pri kartah zaigral 150 dinarjev
vojaški begunec, bo sedaj stvar vojaškega sodišča, da zahteva njegovo izročitev.
*	Pijan šofer. Te dni sta se vozila z avtom iz Maribora proti Radvanju tamošnji graščak Jur-kovič in zastopnik tvrdke Ford, Adamovič. Blizu radvanjskega mosta sta videla, kako je kakih 200 do 300 korakov pred njima treščil neki avto z vso silo v brzojavni drog in ga presekal na dvoje. Ko sta prihitela na lice mesta, se v avtu še vedno ni nihče ganil. Izvlekla sta iz njega najprej šoferja, ki pa je bil tako nakresan, da skoro ni mogel stati. Polagoma so zlezli iz avta še štiri moški, vsi več ali manj nadelani. Ker sta se Jur-kovič in Adamovič bala, da se v morebitni nadaljnji vožnji zgodi še kaka nesreča, sta vzela raz avto vžigalnik in ga obenem s prijavo oddala na policiji.
*	Osleparjena vdora. V Bevškem ima Marija Humškova trafiko, v kateri prodaja, da se laže preživi, tudi razne slaščice. Okrog 14. decembra se je pri njej oglasil neki potnik iz Zagreba ter ji ponudil čokolado. Napravila sta kupčijo in potnik ji je pustil naročilni list ter odšel.. Zena je šele kasneje opazila, da se naročilo glasi za znesek nad 8000 Din. Brzojavno je takoj obvestila
Žrebanje v I. razredu
državne r>azpedne loterije
Dne 16. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Po Din 500*— sta zadeli številki 16.082 in 68-789.
Po Din 200 so zadele sledeče srečke: št.: 1.899, 8.062, 13.889, 16.080, 17.916, 17.947, 17.991, 19.157, 27.755, 29.276, 36.605, 37.722, 37.792, 38.108, 39.525, 42.983, 46.601, 46.660, 46.673, 46.690, 48.323, 48.335, 48.364, 49.411, 57.356, 58.837, 66.454, 69.157, 69.161, 69.180, 73.769, 73.778, 76.699, 77.215, 77.314, 77.372, 78.053, 78.075, 82.460, 86.916, 86.923, 87.254, 87.299, 87.822, 87.892, 87.941, 89.133, 89.157, 96.658, 96.694, 96.886, 98.179, 98.914, 98.982. 98.989.
Da omogočimo onim ki so jim bile srečke izžrebane, igrati na visoke dobitke v petem razr., jim bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, zato naj nam izžrebane srečke takoj pošljejo.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 19
tvrdko, da prekliče kupčijo, ker tolike množine ne bi mogla kmalu prodati. Prejela pa je odgovor, da naročeno blago prejme ob koucu meseca. Res (pride potnik k trafikantki ter ji naznani, da je čokolada na postaji. Od žene je zahteval na račua večji znesek, katerega si je žena izposodila in mu izročila. «Kar na postajo pojdite in dobite blago>, je rekel in odšel. Zena je šla res po pošiljatev, katere pa ni dobila. Zvedela je samo, da je čokolada res bila na postaji, a jo je potnik sam vzeL | Ker se sumi, da je bilo izvršeno sleparstvo, je vdova zadevo naznanila orožnikom, ki so o tem obvestili zagrebško policijo.
*	Žganje ga je umorilo. Te dni so pokopali v Smledniku posestnikovega sina Franca Tršana, rojenega leta 1896., doma iz Hraš, ki je preminul tragične smrti na domu svojega brata pri Sv. Val-purgi (občina Smlednik). Nesrečni Franc je v hiši svojega brata, ko ni bilo domačih doma, vdrl v zaklenjeno shrambo in se močno napil žganja. Ko je s težavo popolnoma pijan prišel v sobo, se je nenadoma zgrudil nezavesten na tla in kmalu umrl zaradi preobilice užitega žganja. Fant, ki je
I bil nadvse vdan alkoholu, je moral plačati svojo strast s smrtjo.
i * K napadu pri Sv. Trojici, o katerem smo nedavno poročali, izjavljajo prizadeti, da niso imeli nikakih roparskih namenov, ki se jim očitajo. ! * Mlada pokvarjenka. Na Glavni cesti v Ga« berju je bila te dni aretirana 171etna brezposelna delavka Alojzija iz okolice Laškega, ker se je že več dni potikala po Celju v družbi moških. Dekle se izgovarja, da je prišlo na obisk k svoji teti v Celju, ki jo je zaradi pomanjkanja prostora zavrnila. Da se preživi, je iskala moško družbo. Trdi pa, da ni imela z moškim nobenega nedovoljenega opravka. Dekle jc bilo vrnjeno staršem.
j * Premetena ptieiea. Pri zasebnici Albini Plev-nikovi na Glavnem trgu v Celju je bila do konca novembra uslužbena kot služkinja 171etna Pepca, rodom iz koče\skega okraja. Pred dnevi pa se je Pepca pojavila naenkrat v specerijski trgovini sredi mesta in izjavila, da je zopet v službi pri Plevnikovi. Vzela je na račun Plevnikove raznega špecerijskega blaga za skupno 156 Din in nato z blagom vred brez sledu izginila. | * Aretacija nerarnega potepina. V četrtek 17. t. m. so privedli v zapore ptujskega okrajnega sodišča vlomilca Antona Sommerja, ki so ga ujeli in aretirali v Ormožu. Zanimiv) je, kar ljudje okrog pripovedujejo, da je Sommer nastopil vlomilsko karijero svoj čas zaradi nesrečne ljubezni. Dejansko je pri svoji nekdanji ljubici, ki se je poročila z drugim, in pri njenih sestrah napravil ob priliki vlomov največ škode. Sommer vse vlome odkrito priznava.
*	Ponesrečen poizkus bega iz kamniških za« poror. V noči od 13. na 14. t m. sta nameravala pobegniti iz kamniških sodnih zaporov dva zli-kovca, Anton Pestotnik iz Tuhinja in Jože Rom, doma nekje blizu Kočevja. Prvi sedi zaradi tatvine, dočim je drugi sleparil ljudi. Bila sta skupaj v celici in sta že skoro prekopala zid, ki ju je ločil od prostosti. Paznik je namero obeh pravočasno opazil. Zaradi tega sta bila oba dana v železje, na kar sta bila prepeljana v Ljubljano v sodne zapore.
*	Ponoven vlom v Celju. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen v trgovino Franca Rosmana v Celju vlom. Neznan vlomilec je odnesei raznega manufakturnega blaga za nad 19.000 dinarjev. Policija ima baje že tatovo sled.
*	Naval krvi, tesnobo srca, zasopljenost, tes« nobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z upora oo naravne Franc Jožefove grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi Franc Jožefova vod« pri zaga« tenju vseh vrst z najboljšim uspehom. Franc Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
*	Ukradeno kolo. Te dni je prislonil kolarski mojster Jurij Šlaus s Frankolovega svoje kolo ob zid pred pisarno odvetnika dr. Ogrizka v Celju in odšel v pisarno. Ko se je že čez oar minut vrnil na ulico, kolesa ni bilo več na mestu. Spre-
ten kolesarski tat je izrabil ugodno priliko in ga odnesel, kajti peljati se z njim ni mogel, ker je bilo zaklenjeno z močno ključavnico. Kolo je znamke «Puch> in črno pleskano.
I LJUDSKO VSEUČILIŠČE |
i KOLIKO JE STARA NAŠA ZEMLJA.
Odkar spoznava človek prirodo, ga zanima tudi postanek zemlje in nje starost. Ali pa se sploh da določiti starost zemlje? Odgovor ne more biti tako enostaven, kakor je vprašanje. Le poglejmo, kako so razni učenjaki reševali to vprašanje!
Kaldejski svečeniki so cenili starost zemlje na 2 milijona 150.000 let. Potemtakem bi bilo stvarjenje človeka postaviti za 170.000 let pred Kristusovo rojstvo. Razume se, da so vse te številke za današnjo znanost zgolj domišljija in brez vsake stvarne podlage.
Leta 1650. je sestavil angleški škof časosledje svetega pisma in prišel do zaključka, da je bil svet ustvarjen leta 4004. pred Kristusom. Ce torej vzamemo besdilo svetega pisma do besede, moramo določiti starost naše zemlje na 5934 let. V resnici je ta številka smešno nizka. Diato-meje, neke majhne živalice, zapuščajo po smrti za seboj ogrodje iz peščenca, ki je tako neskončno majhno, da je treba 4 milijonov diatomej, da napolnijo 1 kubični centimeter. In vendar se nahajajo pri Lampoe v Kaliforniji (Amerika) do 600 m debele plasti ostalin diatomej. Diatomeje izločajo na leto največ 2 milimetra debelo plast. Iz tega sledi, da žive na omenjenem mestu v Ameriki diatomeje najmanj 300.000 (tri sto tisoč) let. Še na mnogo večja števila pridemo, če opazujemo doline, ki so jih izdolble nekatere reke v skalo. Lep primer so kanjoni (globoke, skalne tesni) v Severni Ameriki. Da si je tekoča voda izsekala v tako trdo podlago toli globoko strugo, je bilo brez dvoma potrebno več milijonov let.
Le dotaknili smo se snovi, ki nam kaže pot, kako bi mogli vsaj približno izračunati starost zemlje. Do 19. stoletja se znanost še ni upala izreči svojega mnenja o starosti zemlje, ker je imela za to še vse premalo zanesljivih podatkov, na podlagi katerih bi mogla presojati starost zemlje.
Kaj pa imamo danes za presojo tega vprašanja? Šele v preteklem stoletju so našli dve podlagi, na katerih se Ak vsaj približno presojati starost naše zemlja Ena izmed teh se opira na kopičenje usedlin, ki jih odlagajo reke v morja. Ta podlaga pa ni kaj zanesljiva. Izkazalo se je namreč, da se to kopičenje vrši jako neenakomerno in z jako različno hitrostjo. Do zanesljivejših podatkov pridemo, če primerjamo vso vsebino soli, ki jo vsebujejo morja, z množinami soli, ki jo leto za letom dovajajo reke v morja. Vse te podlage pa se nanašajo le na ohlajanje zemlje. Tako smo dobili števila, ki se gibljejo med 3 in 1600 milijoni let. Na 1600 milijonov let je cenil starost zemlje Američan Gee. Danes se ta številka zdi veliko premajhna.
Novejša raziskavanja o starosti naše zemlje se opirajo na radiologijo. Kakor vemo, se neka tvarina z imenom uran spreminja zbog neke lastnosti, ki jo imenujemo radioaktivnost, počasi v svinec. Danes vemo natančno, koliko časa je treba, da se izvestna množina urana pretvori v izvestno množino svinca. Če trčimo torej v kaki rudnini na uran in na svinec, ki se je pretvoril iz urana, lahko na tej podlagi izračunamo starost dotične rudnine. Tako so dognali, da je ležišče urana pri Lusku v državi Wyoning staro 32 milijonov let. Pa vendar je to ležišče eno izmed najmlajših. Imamo druga ležišča, ki so stara SiO milijonov let, a tudi o teh ne moremo trditi, da so najstarejša.
Tako vidimo, da je znanost pač dognala, da je lemlja stara več sto milijonov let, da pa bo težko kedai natančno določiti nie starost.
fTlorilec
Dogodbica.
Gospa Doroteja je ostala sama na stara leta. Bila je zadnja potomka plemenite rodovine, po kateri je podedovala gradič, a ga je morala prodati, ker je prevzela tudi težke dolgove. Obdržala si je le hišico ob graščini, kamor je spravila svoje imetje. Stregel ji je grajski služabnik, ki ga zaradi pridnosti in zvestobe ni odpustila.
V nekaterih ozirih je bila plemkinja prava čudakinja. Za družbo ni marala ter ni sprejemala običajnih obiskov. Segava zelenkasta papiga ji je bila vse na svetu. Gojila jo je kakor otroka ter jo učila govoriti. Znala je mnogo besed, nekatere je popolnoma pravilno izgovarjala.
Ker je bila ptica njena največja ljubljenka, jo je skrbelo, kdo jo bo oskrboval po njeni smrti. Najbolj je zaupala služabniku, zato je sklenila, da mu bo zapustila vse imetje, samo da papiga ne bo trpela pomanjkanja.
Nekega dne mu je razodela svoje mnenje. «Vse moje premoženje bo tvoje po moji smrti, ako mi obljubiš, da boš skrbel za papigo. Daj mi častno izjavo!«
Gospa je sestavila oporoko, v kateri mu je volila hišico in imetje. Služabnik pa je dodal, da bo skrbel za ptico kakor za svojega otroka. Oporoko sta podpisala, zapečatila in shranila.
«Rajši dam tebi kakor tujim ljudem«, je utemeljila večkrat svojo poslednjo voljo. «Sorodnikov nimam, na katere bi se zanašala, da mi bodo postregli v bolezni. Samo da ne boš pozabil, kar si obljubil.«
Služabnik ji je dokazoval na vse pretege svojo vdanost, pa tudi svojo hvaležnost. Resno ga je skrbelo, kaj bo počel na starost, zdaj pa je preskrbljen za vse življenje. Poiskal si bo še zvesto družico.
Tako se je veselil na tihem srečne bodočnosti. Za njim pa se je plazila izkušnjava ter mu vzbujala nestrpnost. «Oh, kdaj bo še vse to — šele po njeni smrti... Doroteja je trdna in zdrava, morda te bo še preživela... Kaj ti pomaga oporoka, ko boš pa moral čakati do sive starosti...»
«Morda pa ne bo tako hudo«, se je tolažil. «Smrti ji vendar ne morem želeti...»
Skušnjava pa ga je podpihovala: «Prej boš osivel. Čakanje je mučno, ako se nič ne dočaka ...»
«Kaj pa naj storim?« je pričel omahovati.
«Pomagaj si, ako si pameten. Okrajšaj si pot do sreče...»
«Kako?» je iskal izhoda.
«Stisni jo za vrat, pa bo omedlela...»
«Brrr», ga je streslo po životu. «Tega ne storim za vse na svetu. Poberi se, izkušnjavec!«
Hudobec pa se ni dal odgnati. V vseh mogočih barvah mu je slikal samostojnost in družinsko srečo".
«Ne bilo bi napačno«, je končno pritrdil. «Toda umor... Srce mi ne dopusti... Take dedščine bi ne mogel nikdar mirno uživati...»
«Vse boš preživel in pozabil... Ne bodi rahločuten ...»
«Uh, morilec!« se je spomnil umora. «Strah me je in groza...»
«Eh, pa kaj za to», ga je zapeljeval hudobec. «Nihče te ne bo videl, nikoli se ne bo zvedelo...»
«Kaj pa vest, ki me bo pekla ko ogenj?«
«Utihnila bo polagoma... Vest še ni nikogar izdala...»
Šiloma se je otresel strašnih misli, ki so pustile strupene kali v njegovem srcu. Hudobec je lazil za njim povsod, kamor se je napotil. Venomer mu je šepetal, naj umori Dorotejo. Mladenič se mu je dolgo upiral, končno pa je omagal ter se jel ukvarjati s temnimi načrti...
Takole si jih je zamislil: «Doroteja se navadno zgodaj podaja počivat. Potihoma se bom splazil v njeno sobo in mahoma opravil... Zjutraj bom tulil, da se bo tresla okolica ... Ljudje bodo drli skupaj in porečejo: kap jo je zadela. Sodišče bo odprlo oporoko ter me postavilo za dediča...»
Hudobec je zavrisnil in zategnil zanko... Služabnik je bil v njegovem oblastvu; nič več ni
mislil na posledice, šiloma je drvel navzdol v prepad po široki cesti, katero mu je pokazala izkušnjava.
Spalnica gospe Doroteje je bila v pritličju, nad posteljo je visela kletka, v kateri je dremala papiga. Na mizi je brlela luč; gospa ni spala v temi, zato jo je samo nekoliko privila, preden je šia počivat.
Nenadoma so se odprla vrata, papiga je plašno zakričala. Prebudila se je tudi gospa, hotela se je dvigniti, a v istem hipu jo je zgrabila močna roka ter jo pričela neusmiljeno daviti. «Morilec!» je spravila še mukoma iz grla, na kar je omedlela.
♦Morilec!« je ponovila papiga. Plaho je krožila po kletki, kakor da je slutila, kaj se je zgodilo.
Na vse zgodaj se je raznesla po okolici vest, da je gospa Doroteja nenadoma preminula. Njen služabnik se je obupno zvijal in hlinil strašno žalost. Pravil je, da je našel gospo zjutraj mrtvo v postelji. Klical jo je, pa se iii zgenila...»
Sodišče ga je kmalu po njeni smrti postavilo za dediča vsega premoženja. Poiskal si je mlado nevesto, ki je pridno gospodinjila na novem domu. Bil je navidezno srečen, a v srcu so mu tleli spomini na blago umorjenko. Nikoli je ni omenil, vzlic temu pa jo je videl vedno pred seboj, kako je zavila oči in s kakšnimi bolestnimi potezami na obrazu je izdihnila. Vse ga je spominjalo njene grozne smrti, najbolj pa papiga, ki ga je nadrla, čim se je pokazal: »Morilec!«
Očitek nedolžne ptice ga je gnal v obup. Sklenil jo je umoriti, kar je tudi dejansko izvedel. Žena jo je našla nekega jutra mrtvo v kletki. Jokala je, zakaj prijazna ptica se ji je prikupila. Svojo bol je potožila možu, ki se je izogibal vsakemu odgovoru. Čudno se ji je zdelo njegovo obnašanje.
Nekoč je kar naravnost hotela vedeti, kaj ima na srcu. Mož se je ustrašil. Ni ji mogel še priznati zločina, znal pa ga tudi ni prikriti, kaj šele utajiti. Z dlanjo si je pokril obraz in omahnil v naslanjalo.
«Vedela sem, da trpiš«, ga je milovala ter mu močila čelo. «Odkrij mi bolečino.«
«Ali že morda veš?« je zrl zbegano okrog sebe. »Ali mi je zapisano na čelu...?»
«Jasno je... Tvoje vedenje razodeva...»
«Oh, kako sem skrival... Nihče ni vedel... Samo papiga je videla... Zato je kričala: morilec!«
«Tebi je veljala ta beseda? Nesrečnik, koga si umoril?«
«Svojo dobrotnico gospo Dorotejo...» je priznal s tresočim se glasom. «Pohlepnost me je zapeljala...»
«Morilec!» je kriknila in vila roke proti nebu. «Najbolj plemenito ženo si umoril. Nikdar več ne bom mirna. Strašna kazen naju bo zadela.«
Sesedla se je na stol ter se ni mogla utolažiti. Mož pa jp je tolažli: «Pomiri se, ti nisi ničesar zagrešila... Jaz sem storil krivdo... Kmalu bo končano...»
«Janez, delaj pokoro«, ga je prosila. «Strašen greh imaš na vesti...»
«Bog mi ne more odpustiti...» jo je zavrnil. «Vse me preganja... Kam naj se skrijem...?«
Vstal je in tekel kakor nor v podstrešje. Na stopnicah se je izpodtaknil ter se bedasto za-režal. Nato je polglasno ponovil: «Kmalu bo končano..
Zvonovi so zapeli svetonočno pesem. V vsakem znamenju je gorela lučka na čast Rešeniku, ki je posvetil z lučjo resnice v temo poganstva. V gorskih kočah je mladina postavljala jaslice in prepevala božične pesmi.
Gori v grajski hišici pa je vladala tišina. Žena se je zbudila iz mučnega premišljevanja. Pogrešila je moža, pri čemer se je spomnila, da je odšel v podstrešje, odkoder se še ni povrnil. Brž je prižgala svetiljko in šla pogledat. Našla ga je v kotu, visečega na vrvi. V omračenju uma^.sj je končal življenje.
SOLITE MOČNATA IN MLEČNA JEDILA.
Kadar pripravljaš testo, bodisi za rezance, cmoke ali pa za razne slaščice, ga vedno tudi malo osoli. Na primer so rezanci, če os»liš testo, veliko bolj okusni kakor pa neslani, kakor se navadno delajo. Prav tako je navada ne soliti raznih cmočkov, vlitih rezancev in drugih takih stvari, ki jih zakuhavamo v juho, češ saj je itak julia že slana ali pa krop. A treba tudi taka jedila vselej vsaj malo osoliti.
Tudi v vsako drugo testo, pa naj bo za torte, kekse ali za slaščice, deni par zrn soli, kar bo dalo pecivu boljši okus.
Mlečne jedi, na primer riž ali zdrob, so zelo neokusne, če niso osoljene. Zlasti otrok se takih neslanih jedi kmalu naveliča. Ce pa so soljene, imajo takoj boljši okus in otrok jih bo rajši jedel. Slana sme biti mlečna jed tudi, če je s sladkorjem potresena. Seveda treba taka jedila vedno le prav malo soliti; preslana niso dobra.
LISTNE UŠI PO CVETLICAH LONČNICAH.
Tudi zdaj pozimi trpijo naše cvetlice-lončnice zelo od listnih uši. Nekatere so jih kar polne, če jih ne zatiramo.
Listne uši se izvalijo iz prav majhnih jajčec, ki jih s prostim očesom niti ne vidimo. Uši se pa neverjetno hitro razplodijo in se posebno rade pojavijo na asparagusu, božičnici. vrtnicah-lonč-nicali, tulipanih in drugih. Pojavijo pa se zdaj v januarju.
Te uši moramo vsekakor pridno zatirati, če nočemo, da nam cvetlice v lončnih preveč ne iz-hirajo.-Treba rastline večkrat pregledati, uši po-mečkati s prsti in rastline dobro oprati z mlačno vodo.
Za kuhinjo
Klobasiee. 30 dek svinjine in 30 dek govedine drobno sesekljaj ali sfaširaj na stroju. Nato osoli, prideni malo na kocke zrezanega špeha, malo paprike in drobno zrezane čebule ter žlico mrzle vode. Vse skupaj dobro zmešaj in napravi majhne za prst debele klobasiee. Pokladaj jih na vročo mast in jih lopo zapeci na obeh straneh. Ko so zapečene, prilij par žlic juhe ali vode in ko se je sok malo pokuhal in zgostil, daj klobasiee na mizo. Zraven lahko daš kislo zelje ali pa solato iti krompir.
Klobasiee na drug način. Sfaširaj 30 dek svinjine in ravnotoliko govedine, posoli, dodaj eno jajce, žlico kisle smetane, malo naribane limonine lupine, strok česna (drobno zrezanega) malo naribanega muškatnega oreška in žlico vina. Vse skupaj dobro zmešaj. Nato napravi klobasiee in jih speci kakor prve.
špehovka. V skledo deni kilo moke. (Moko pozimi prej segrej, ker drugače testo nerado vzhaja.) Kvas si pripravi že prej, in sicer, dve deki. V lonec deni pol litra mlačnega mleka, noter dve jajci, žlico sirovega masla ali masti, posoli in vse dobro zmešaj. To potem zlij v moko in vzhajani kvas in testo dobro stepaj. Če je testo bolj trdo, pa doli j še malo mleka. Količina mleka se ne da popolnoma točno določiti, ker je moka včasi bolj suha, včasi bolj mokra. Ko si testo dobro stepla, ga posuj z moko, pokrij s prtičem in postavi na toplo, da vzide. Potem posuj prt z moko in stresi vzhajano testo na prt, ga tudi potresi z moko, na kar ga tanko razvaljaj. Po razvaljanem testu posuj drobnih ocvirkov, ki pa jih prej malo pogrej, da so mlačni. Po ocvirkih posuj dve pesti sladkorne sipe iu eno žlico cimta. Nato testo strkljaj, kakor po navadi narediš potico, ga položi v po-mazano pekačo, pokrij in postavi na toplo, da vzhaja. Vzhajano pomaži z raztepenim jajcem iu speci v pečici.
Praktični nasveti
Slanike (arenke) izpereš, da izgubijo sol, najbolje tako, da jih položiš na sito in jih na situ
deneš v posodo z vodo. Tako se usede sol na dno posode. Če pa položiš slanike naravnost v vodo, ne izgubijo skoro nič slanosti.
Madeže od usnja spraviš iz platna, ako jih na-drgneš z raztopino klorovega apna ali pa ščavne soli. Nato pa jih moraš hitro izprati s čisto vodo.
IZ POPOTNIKOVE TORBE\
Mlekarsko zadružništvo na Ponikvi ob južni železnici
Ponikva ob južni železnici, januarja.
Pred par leti je prinesla «Domovina» kratek članek, ki je napovedal rojstvo naše Mlekarske zadruge, kateri smo odbrali začasen prostor v Cimpermanovem lokalu, ga lično prenovili ter ga opremili s stroji «Alfa». Danes nam postaja obratni prostor že pretesen, čeprav smo mislili ob ustanovitvi zadruge, da bo za naše potrebe zadostoval. Načelstvo se že resno bavi z načrtom zgradbe modernejše mlekarne, ki bi se zgradila v neposredni bližini kolodvora, v kolikor pač bodo dopuščale finančne razmere. Na j ta način bi imela zadruga večjo važnost in korist tudi za vse oddaljene vire mleka, ki danes ne morejo, a bi radi vnovčevali svoje blago. S tem bi zadruga brezdvomno dobila mnogo močnejši gospodarski pometi in naš občekoristni načrt bi banska uprava podprla z izdatno podporo. Saj je dandanes mlekarstvo važna kmetijska panoga, preko katere ne moremo iti.
Solidno poslovanje, skrbno izdelani mlečni proizvodi in redno mesečno plačevanje mleka članom so činitelji, ki so dvignili in postavili mlekarno na zdravo in trdno podlago.
Lanski obrat beleži 250.000 dinarjev prometa. Za 64.000 litrov mleka se je razdelilo med člane 96.000 dinarjev. Produkcija čajnega masla je narasla na 1650 kg. Najboljši donašalec mleka je izkupil 4000 dinarjev, katera vsota mu brez-dvonmo nudi precejšnjo gmotno oporo v gospodarstvu.
Načelstvo zadruge stremi za izboljšanjem domače pasme goveje živine in financira iz svoje blagajne zadrugarjem prigon k muropolj-sketnu biku, originalcu na Hotunjem. Skrbi tudi od časa do časa za strokovna predavanja.
V nedeljo 26. t. m. se nam bo zopet nudila prilika za poslušanje mlekarsko-živinorejskega predavanja v šoli, kjer nas bo seznanil mlekarski in živinorejski strokovnjak s tem, kar nas zanima in česar ne vemo.
NASI NA TUJEM
VVESTFALSKO PISMO «DOMOVINI>».
Recklinghausen, januarja.
Dragi gospod urednik! V 2. letošnji številki otvarjate novo zaglavje pod naslovom «Naši na tujein», ki je namenjeno nam, izseljencem, v izmenjavanje misli in želj ter v pouk.
Od srca pozdravljam to Vašo gesto, ki mi je porok, da ste spoznali kot urednik «Domovine», kako priljubljen je med nami izscljenci Vaš list, ki je danes med vsemi jugoslovenskimi tedniki tu najbolj razširjen. Vidim, da ste pripravljeni še bolj kakor doslej posvečati pažnjo željam in potrebam izseljencev, ki Vam bomo. prav gotovo od srca hvaležni za vsak Vaš trud, namenjen v ublažitev naše usode.
Gotovo se borno izseljenci pridno oglašali s poročili, pozdravi in pa tudi z marsikatero pritožbo zoper to in ono, kar nam moti in greni mirno življenje iu pri čemer bomo potrebovali Vaše pomoči pri apeliranju na javnost.
Želim, da bi Vam šli pri Vaših prizadevanjih v korist izseljencev na roko čini številnejši sotrud-niki, in to predvsem s poučnimi dopisi socijal-nega značaja.
Skrb in briga za izseljence je med vsem na-rodno-obrambnim udejstvovanjem gotovo naj-
potrebnejši in najnujnejši posel, ki resnično koristi narodu in državi. Treba je, da se s tem prične tudi pri nas doma po vzgledu drugih držav. Upam, da bodo Vaša prizadevanja imela kaj kmalu popoln uspeli. Hvaležnost od naše strani Vam ne bo izostala! Prisrčno Vas pozdravljam!
Pavel Bolha.
PISMO IZ SUDERWICHA.
S u d e r w i c h, januarja. V borbi za vsakdanji kruh in za izboljšanje socialnih ter gospodarskih razmer smo zaključili tudi minulo leto, vendar pa v naše veliko zadovoljstvo z ugotovitvijo, da smo v socialnem oziru vsekakor mnogo dosegli.
Priznati moramo, da se je to vse le moglo doseči, ker so naši voditelji v slogi in soglasju s članstvom, ne brigajoči se za postranske nasprotnike, ostali neomajni na poti k cilju, ki smo si ga začrtali.
K našim pridobitvam, ki smo jih zabeležili, so tudi oni v domovini, ki z nami resno čutijo in pošteno mislijo, mnogo pripomogli. Ostali nam bodo v trajnem spominu. Od njih pričakujemo še nadaljnje pomoči pri naši borbi za naše pravne.
Z novim letom imamo zabeležiti še novo pridobitev, in sicer to, da nam je uredništvo »Domovine« blagovolilo odstopiti poseben prostor za naše dopise iz tujine, kar bo gotovo našim društvom kakor tudi posameznim rojakom nad vse dobro došlo. Kolonije rojakov bodo imele v tem tudi boljšo zvezo z domovino.
Tukajšnje Jugoslovensko društvo je na posebno slovesen način zaključilo staro leto, in sicer je priredilo božičnico v ožjem krogu rojakov, njihovih žen in otrok ter obdarovalo otroke. Po obdarovanju je zapela harmonika pod gibčnimi prsti rojaka g. Voduška iz sosednega Mabinghorsta in po dvorani se je zavrtelo staro in mlado. Prireditev je otvoril predsednik zveze rojak g. Pavel Bolha z lepim nagovorom in pozdravom prisotnega g. Karpa, gostilničarja društvene prostore. G. Bolha je ob tej priliki izročil g. Karpu od naše vlade podarjeni! mu spominsko knjigo. G. Karp, očividno prijetno presenečen zaradi te pozornosti, se je zahvalil naši vladi za podarjeno mu knjigo ter izjavil, da mu je v veliko čast, nahajati se v krogu jugoslovenskih državljanov, ki so kakor tudi njih vlada in vladar tako naklonjeni nemškemu narodu. V dokaz, da so mu Jugosloveni prijetni gostje je g. Karp podaril veseli družbi 50 litrov piva. No, spričo tega prijaznega darilo nam ni preostajalo drugo kakor zabavati se do pozne ure. .
Omenjamo še, da nas je ob tej priliki posetilo tudi več zunanjih rojakov, ki se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo za obisk.
Pozdrav rojakov iz Francije rojakom v Nemčiji. Zveza jugoslovenskih delavskih podpornih društev v Nemčiji je prejela od bratskega društva v Lensu (Francija) tale pozdrav: Jugoslo-venskiin delavskim podpornim društvom v Nemčiji! Slovenski rudarji v Franciji, zbrani na občnem zboru Slovenskega delavskega podpornega društva v Lensu, pozdravljajo vse jugoslo-venske rudarje, organizirane v gori imenovanih društvih kot rojake, ki morajo z nami vred deliti žalostno usodo izseljencev. Obenem izrekajo željo, da bi nam vsem skupaj bila usoda v novem letu bolj naklonjena kakor dosedaj. Z društvenim pozdravom! — Predsednik Pepelnjak Ivan, tajnik Trampuž Jožef.
X Diamanti v nojevih žel«ylcih. Bivša nemška kolonija v jugozapadni Afriki je znana kot pokrajina, kjer je največ diamantov. Zadnje čase so pa našli domačini in tujci nov bogat vir diamantov, in sicer v nojevem drobovju. Lov na noj« je najbolj razširjen po prostrani stepi Kalahari,
kamor zahajajo tujci in domačiri in kjer je največ nojev. Nedavno je ustrelil v stepi Kalahari neki lovec dva divja noja in ko je trebil drobovje, je našel v želodcih cel zaklad. V želodcu enega noja je bilo 53 belih kamenčkov, v želodcu drugega pa 17. To so bili sami dragoceni diamanti. Nojev želodec potrebuje menda kamenčke za prebavo, kakor jih potrebujejo kokoši. Naravni nagon sili noje, da iščejo po tleh samo gladke kamenčke. Tako pridejo diamanti v nojevo drobovje. Ko so iskalci diamantov zasedli diamantna polja v deželi Namaqua, so pregnali noje in drugo zverjad v druge južnoafriške pokrajine. Velike jate plahih nojev so se napotile v južnoalriške puščave, kjer so se noji zelo razširili. Domačini so pa kmalu spoznali, da jim prinašajo noji poleg perja in mesa še drugo korist. V nojevih želodcih najdene bele kamenčke so kazali evropskim trgovcem in ti so bili tako navdušen!, da se je takoj razvila živahna trgovina. Evropski trgovci so bele kamenčke kupovali ali pa so dajali domačinom za nje blago. Videči, koliko koristi jim prinašajo, so začeli domačini noje še bolj loviti. Zadnje čase so jih tako preganjali, da so se zače;i noji vedno bolj umikati proti severu. V nekaterih pokrajinah nojev sploh ni več. Pa tudi druge ptice rade zobljejo diamante, da si olajšajo prebavo. Neki lovec je našel nedavno v Južni Afriki v golši jerebice dva diamanta.
X Hude poplave v Zedinjenih državah. V južni Kaliforniji je bil te dni močan potres, ki pa ni imel hudih posledic. V severnozapadnem delu dežele je nastopila nenadoma ostra zima, dočim so nastale v srednji in južni Kaliforniji velike poplave, ki so porušile v okolici Los Angelesa, v Pomoni in v dolin? San Berhardino na stotine hiš. Tudi v drugih krajih Zedinjenih držav so bile velike povodnji. V mestu Ottavvi je reka Blachard nenadoma prestopila bregove'in poplavila mesto. Na tisoče družin je moralo v paničnem begu zapustiti stanovanja, da reši grlo življenje. Gmotna škoda je velika, ker cušijo razdivjani valovi vse, kar se jim postavlja nasproti. Povodenj je prišla tako naglo, da je prebivalstvo ostalo skoro brez vsakih sredstev in je v najhujši bedi. V več krajih Amerike je nastopila silna zima. V Denverju je zmrznilo šest oseb.
X Potres porušil rudnik. V Beuthnu v Šleziji so zabeležili izredno močan potresni sunek, ki je povzročil, da se je udrla zemlja v rudniku Hintz. Pod razvalinami je ostalo večje število rudarjev, od katerih so rešili 16. Več rudarjev je bilo hudo ranjenih.
X Tudi dekleta v boljševiški Rusiji častijo
modo. Te dni so imela dekleta v Moskvi zborovanje, na katerem so se posvetovala r modi. Govornice so napadale zlasti državno oblačilno podjetje, češ, da ne zna delati oblek. Kaj pomaga, če je blago še tako lepo, ko so pa obleke narejene tako, da je človeka sram stopiti iz hiše. Na mnogih oblekah so rokavi prišiti narobe. Nekatere obleke so prevelike, dru te premajhne. Moskovska dekleta so se zavzemala na zborovanju za uvedbo nove boljševiške ženske obleke. Debata je pa pokazala, da ostane moda tudi v boljševiški Rusiji moda. Neka mlada komunistka si je dala vstaviti zlate zobe samo zato, ker je mislila, da so moderni, čeprav je iineh vse zobe zdrave. Neko dekle ves teden ni obedovalo, da bi si moglo kupiti svilene nogavice. Tretja se je odpovedala dopustu, da bi si mogla kupiti svileno obleko, četrta pa je tako hreoetiela po lepih oblekah, da je gladovala, dokler ri zbolela. Hotela si je prihraniti toliko denarji, da bi si mogla kupiti vsaj eno svileno oblekj. Boljševiška dekleta očitajo fantom, da hodijo samo za lepo oblečenimi dekleti.
\ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Pogovor med prijatelji.
cZdravnik je prepovedal moji ženi kuhanje.* «Ali je bolna ?* <Ne ona, ampak jaz.>:
Najboljši.	[strani, kjer je popisana Noetova barkal 140 čev-
Oče: «Ko je bil naš pesnik Prešeren toliko'1^ <Jolga 40 čevljev široka, zgrajena iz cedro-star kakor ti, je bil prvi v razredu.*	jveSa lesa ter znotraJ in zunaJ umazana s smolo.>
Sinček: «Ko pa je bil toliko star, kakor si ti, oče, so ga že slavili kot velikega pesnika.*
Pred sodiščem.
Sodnik: <Kaj imate še pripomniti, toženec?* Toženec: «Nič, gospod sodnik, samo prosim, da se podvizate s sodbo. Rad bi, da bi prišla ta moja stvar še v današnje časopise.»
Na policiji.
«Kako morete trditi, da je bil stražnik pijan?* «Dvakrat me je nahrulil: Narazen!* «Saj to je njegova pravica in dolžnost!* «2e prav, a stal sem sam na pločniku.*
Na železnici.
V vozu za nekadilce sedi gospod in puši cigaro. Ko pride sprevodnik, reče: «Tu se ne sme kaditi! Saj menda znate čitati napis na steni!*
Gospod: «Je že prav, a jaz ne m->rem storiti vsega, kar je tu napisanega. Pogleite ono tablo; tam stoji napisano: Hodite le v naša jadranska kopališča!*
Osa ga jc pičila.
Učitelj: «Praviš, da te je pičila osa. Kam pa?» Učenec: «Tega pa ne morem povedati.* Učitelj: «Potem sedi!* Učenec: «Tudi ne morem, gospod učitelj.*
Na kmetih.
Meščan (kmetu): «Ali ste imeli mnogo snega?*
Kmet: «Moj sosed ga je imel več.* Meščan: «Kako je to mogoče?* Kmet: «Ker ima večje posestvo...*
Aretacija.
Aretiran tat: «Kaj pa sem ukradel?* Stražnik: ^Avtomobil.* Tat: «Pa me preiščite!*
Želja na smrt obsojenega.
Stražnik jetnišnice na smrt obsojenemu zločincu: «Česa želite za zadnji obed?*
Obsojenec: «Gobe. Doslej si jih nisem upal jesti, ker sem se bal, da se zastrupim.. .*
Iz svetega pisma.
Stari župnik je povedal ministrantom, da bo bral prihodnjo nedeljo v evangeliju poglavje o Noetovi ženitvi. Mali nepridipravi so si privoščili šalo in zlepili dva lista svetega pisma. Prihodnjo nedeljo je čital župnik: Ko je bilo Noetu 120 let, je vzel ženo. Ta je bila (obrne list in bere na
Ustnica uredništva
Macinec. Naslov zadruge je enostavno. Maribor, Ulice ni treba navesti.
Hajdina pri Ptuju. Kaj ni resnično? Saj ni bil nihče napaden!
Rovte. Ne gre!
Dopisov, ki so brez podpisov, ne objavljamo.
Ormož-Frankovci. Dopis nejasen. Opozarjamo, da so take osebnosti proti paragrafom.
Sv. Rupert na Dolenjskem. Tak izum je nemogoč in je ves trud zaman. Da ste skrivnost večnega kolesa uganili, se Vam pač kar zdi.
'TAVA.
Podpisani Vrabl Franc, posestnik pri Sv. Bolfenku pri Središču, obžalujem, da sem razžalil z neutemeljeno obdolžitvijo g. Brumna Franjota, cand. med. pri Sv. Bolfenku, in se mu zahvaljujem za opustitev tožbe ter plačam nastale stroške.
''»"»hI Franc.
Sedaj
Prava uttiia
za živčno obolele
je mi>ie pravkar izšlo objasnjenje! V ■ istem se objasnjavajo večletna izkustva o ra/logih, postanku in leč nju živčno obolelih. Ta evange ij zdravja pošiljamo vsakomur, ki ■ bo pismeno ahteval
od nižje navedenega naslova. Na usoče zah al dokazuje nepobitni uspeh neum r-nega ter vestnega razis ova ja v dobn bit trpečega človeštva. Oni, ki pripadajo veliki četi živčno i o.nih ter vsi < ni, ki trpij na raztresenost1, tugi. oslab-Ijenju spomina, nervoznem glavobolu, napadom jeze, želod, nim motniam, preieliki občutljivosti, trganju v členkih, splošni ali delni oslabljenosti
ter od drugih neštetih pojavov bolezni mora:o zahtev ati mo o kuj ž*co utehe! Oni, ki jo bodo pazljivo prečitali, bodo prišli do radostnega sp> znama, da obstoia enostavna in edina pot do ozdravljenja in ž ivlienske radosti. Ne od.:išajte in pišite še danes!
Ernest Pasternack, Berlin 80,
Michaekirchplatz Nr. 13., Abt 321.

Vsaka beseda 50 par. NaJmaniS znesek 7 Din Zenitnt oglasi d opisovani« M trgovski oglasi vsaRa beseda I Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje oaslovuv te posebej 2 Din. Znese* le prtlnžiti naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE«. Llubliana. Prešernova ulica St 4.	Telefon «t 3492.
Želim službo
v trgovini, ki bi potrebovala stalnega krojača za konfekcijo. Nastopim lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Domovine».	35
Službo dobi
Po vseh krajih iščemo moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek Din 250"—. Prijaviti se: «Tehna», Ljubljana, Mestni trg 25/1. 34
Šivalna stroja
krojaška, znamke Singer «Ringschicf», v dobrem stanju, zaradi opustitve obrti zelo ugodno proda Josip Kle-menčič, Boštanj-Sevnica.
38
1000 dinarjev
Vam plačam, če z Ria-Balzamom ne odpravite kurjih očes, bradavic, trde kože itd. v treh dneh. Lonček 10 Din (predplačilo v pismu), 18 po povzetju pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII., Kamniška 10 a. Zastopnikom, drogerijam, lekarnam velik popust	8
Kova«!
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba «Ilirija», Ljubljana, Dunajska cesta št. 46, telefon št. 2820.
30
Na prodaj
večje posestvo blizu glavne proge Št. Ilj—Pesnica, 23 oralov (največ njive, sadonos, vinograd), gosposka hiša, več sob, nova viničarija, ves inventar. Pojasnila
i daje lastnik Karel Lotz, železninar, Maribor.
28
St. 125 budilka, 16 cm visoka^ dobro kolesje, 3 letno jamstvo. — St. 105, ista, 19 cm visoka, D;n 64'20. — Št. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — St. 120, kovinska žepna ura z dobrim kolesjem, pooljena in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58,
Katalog gpatis in franko!
H. SUTTN£2R) Ljubljana 5
Prešernova ulica št. 4 Lastna ppotokolipana tovarna u v Svlci
JKSčSji						msm	!
	mi mi	fl^S	■Mi		Hppmffll		SBBEtaSr
		fiiHSiši		Smeš		mm	1
Zapirajte vrata!
Uboge žene! Venomer revma, v enomer zaposlena na prepiha . . .
Ako kljub prepihu in slabemu vremenu želite ostati odporni proti prehlajenju, influ-enci, brenčanju v ušesih, zobobolu, naduhi, kašlju, sluzavosti, tedaj uporabljaite dnevno Fellerjev priietno dišeči Elsafluid z zakonom zavarovan! Že 33 let služi to dobro narodno sredstvo in kozmetikum za drtrnenje in ob-kladek pri revmatizmu, gihtu in oteklinah. Tudi za želodec, pri krčih in slabosti: nekoliko kapljic Elsaflnida na sladkorju!
To pomaga!
V lekarnah in vseh podolm h trgovinah: poizkusile stek-leničice 6 Diu, dvojne steki mre 9 l)m, specialne steklenice -6 l)in.
Po pošti naimanj t avoi z 9 poukusnimi, ali 6 dvojnimi, ali 2 specialnima steklenicama stiue 62 L)in. Štirje taki zavo i že s poštnin i in zavo em samo 250 Din.
Naročila na naslov
EUGEN V. FELLER
lekarn r
Slabiča Donja, Elsatrg 360
Ako pa ootrebuiete do ro ouva alno sredstvo, ki krepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve Elsa-krosljee, 6 katliic 12 Dili.
Zahteva te brezplačni CENIK
14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka dobra in cenena ura
-m Din 99*-
3letno jamstvo. Enaka ura r boljši izdelavi
-m Din 120*—
5letno jamstvo. 243
• fl-Kiiffnann.Miribor 143-c
Razposiiia se le proti povzetiu.
Neprijeten ouh ust
je zoprn. ZoDje^slabe Oarve kvarijo najlepši ooraz. v)ot hibi odstranite ori enkratni uporabi krasno osvežuioče Chlorodont-paste. Zooje dobiio krasen sijal slonovine posebno pri uporabi zobčaste ščetke. ker ista listi zone tudi na njih stranicah. Gnili ostanki iedi med zotmil ki povzročajo neprijeten duh ust. se s tem temeMrr odstranijo. Poskusite naiprei z malo tubo. ki stane 8 Din. Chlorodont-ščetka za otroke, za dame (menke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modrozelenem omotu z napisom Chioro-dont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta glas Kot tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezpiaJnn poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomica Zlato-ron. oddelek Lhlorodont. Maribor 55.
Hrastov mah
češminjevo, koreninsko in palčno lubje v vsaki množini kupuje in plača najvišje cene
R. Iiuckmaim, Luib^ana
Ahacljeva cesta št. lO
17
ebelarji, pozor!
Trčaln.ce za med, panje, umetne satnice kakor celo ostalo čebelarsko orodje izdeluje v prvora redni i vedbi
Jugoslovanska čebelarska industrija L. RITZMAN v Novem Vrbasu, Dunavska banovina. Vsak čebelar dobi na zahtevo brezplačno in poštnine prosto naš najnovejši slov. cenik za leti I930/31, ki •b ega 80 strani z 220 slikami.	32
Dvokoiisa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do naninejšega in igračni vozički v zaiogi. Več znamk Šivalnih strojfev najnovejših modeiov del' in pnevmatika. Ceniki iranko. Prnlaja na obroke
JkMBUNA'^ B.L., tovarna dvokoles in ottoških vozičkov L ubljana, KariovSka cesta štev 4.
Živinorejcem
priporočamo zanje iako koristno knjigo
Prva
pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. di Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vseDino:
Sestava živalskega telesa, zdravila ob-kiadki. masiranje, drgni en e o načinu, kako se žival prisili, da je mirna o avl« ganju padlih ali Dol-nih živad u ra.iart tei kai e storiti 1
rajnih slučajih nagle oboiesti. tot pri pošKoiovaruu rogov.poškodbi ko« pita in zakovan.u, pri prisču iiieo parkiji, ooeKlini, streli, zlomu Ko>tl, zvitju, izčlen,en u, izpadu ooroamce m maicrnce. /.-padu aanKe, vnenu .vimena, vriski, ^a-prt u, Koliki, nape« n anju govec n ovac, pri tu ih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, soin arici, nevarnosti zadušitve, zastrupil vi, oiebljenjU, postopan u i popkom, mrzlici, omedlevici, kužnin boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče ojvarovati jnode pri ponesrečenih živalih, bi morai imeti i0.<n:i'0. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naioča
v knfigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Pre?errova ulica 54lnasorot <rlavne
Izčrpanim
boln.rn, slabokrvnim »n nervoznim
Da bi se osvobodili raznih slabosti, potrtosti, prezgodnjega trpljenja in celo smrti, je potrebno takoj od časa do časa čistiti svoi organizem od strupov, katero prinašamo s hrano (mokračna kislina, urati. toksini i. dr.), ravno tako tudi zvišati njegovo moč s pomočio energijotvornega preparata «K a 1 e f 1 u i d» D. Kalenl-čenka. To sredstvo ie neobhodno potreono vsem onim, ki so izčrpani vsled raznih bolezni, slabe prehrane in napornega dela.
Brezplačnofranko pošljemo podrobno literaturo katera vseouie način za obnavljanje in jačanje izčrpane moči. zdravia in delovne sposobnosti. Obrnite se: Beograd. Molerova ulica 27. a Miloš Markovi*.
«Kalefluid» se dobi v vseh večjih lekarnah in drogerijah vsega sveta.