TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt..hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 14. januarja 1933. štev. 6. ža dvi% postot/M' Od nekdaj je slovel ljubljanski trg po svoji solidnosti, po svoji strogi poslovni morali. Vsak konkurz je bil senzacija in le redek pojav, a tudi poravnave so bile maloštevilne in po navadi so bile v resnici vzrok nesreče. In kakor je bilo v Ljubljani, tako je bilo v vsej Sloveniji in naše trgovine so menjale lastnike, sloves firme ipa je ostajal skozi generacije enako dober in enako Cist. Trg, ki slovi po svoji solidnosti, ima vedno dobre kupčij&ke zveze, ker s takšnim trgom vsak rad trguje. Poslovna morala se s tem tudi dobro plačuje. Priznati je treba, da je ostala velika večina naših slovenskih trgovcev glede poslovne morale zvesta lepim tradicijam ljubljanskega trga. Toda v zadnjem času se mn o že pojavi, ki kažejo, da poslovna morala pada in sicer prav občutno. Deloma je to neveselo dejstvo posledica splošne gospodarske in finančne krize, ko si pač ljudje pomagajo na vse načine in če ne gre drugače, tudi na nekorekten način. Toda vse kaže, da je splošna 'stiska manj kriva padanju poslovne morale, kakor pa dejstvo, da se je ljudem silno olajšalo, da se izneverijo načelom poslovne morale. Mogli bi skoraj reči, da se je od zgoraj doli -ljudi opozorilo, da predvsem mislijo na to, kako bi se izmuznili plačan ju svojih obveznosti, ne pa na to, kako hi kljub krizi mogli vseeno plačati svoje dolgove. Psiho-logična plat moratorija je pač za poslovno moralo vedno nevarna. Razumljivo je sicer prizadevanje merodajnih ikrgov, da v času splošnega pomanjkanja denarja skušajo obvarovati ljudi pred polomom. Tudi je treba priznati, da je bila tendenca vsega prizadevanja, da se obvarujejo predvsem oni, ki so brez krivde, le vsled sile razmer zašli v težavo. Toda pri tem se je storila ta usodna napaka, da se ni prav nič mislilo na one poštene in sposobne ljudi, ki morajo brez krivde in na škodo gospodarstva postati žrtve v tej ali oni obliki dejansko uvedenih moratorijev. Vsa pomožna akcija ni bila do konca in do vseh zadnjih posledic premišljena in zato se ni mislilo na to, kaj mera nastati, če nakrat prenehajo vsi plačevati svoje dolgove. Vse izdane odredbe so bile samo enostranske, ker so se ozirale le na težaven položaj dolžnika in bile zato ugodne le zanj. Na upnika pa se ni mislilo in zato je bila vsaka odredba zanj v škodo. Tako n. pr. je bilo mnogo denarnih zavodov, ki niso potrebovali, nobene posebne zaščite, čim več pa je bilo denarnih zavodov zaščitenih, tern težji je postajal položaj za vse druge, tem več jih je bilo, ki so nakrat tudi sami potrebovali posebnih zaščit. V gospodarstvu je pač vedno tako, da se vsaka enostranska odredba kazuuje in tako tudi sedaj vse te enostranske zaščitne uredbe niso katastrofe omejile in ustavile, temveč sprožile še nove težave. Izhod iz tega stanja je samo eden. Začeti treba delati na to, da ne bo mogla zaščita manj sposobnih v nobenem oziru škodovati sposobnejšim. Treba misliti na ki so ostali zvesti principom poslovne marale in jih za to zvestobo honorirati. Ce »e je preje storila ta napaka, da se je ljudem skoraj sugeriralo, da je vseeno, če so se nadalje na principu stroge poslovne morale ali ne, se jim mora sedaj sugerirati, da se še vedno poslovna morala najbolje izplača. Prav, treba je rešiti ljudi pred nezasluženim polomom, toda to je storiti na takšen na?in, da se bodo ti zavedali, da so krmaj in le po sreSi ušli katastrofi, da pa jih ta prihodnjič neizogibno zadene. Ostati jim mora nekaj strahu v ko steh, da bodo napeli vse sile, da nikdar v«č ne zaidejo v težave. Če so v ta namen Potrebne tudi po sel me sankcije, potem jih je treba brez vsake sentimentalnosti tudi izvesti. Predvsem pa se sme pomagati le ljudem, ki so brez krivde, le vsled nujnih posledic krize zašli v težave. Kdor pa špekulira na zaščitne odredbe, kdor po lastni krivdi zabrede v. težave, ta pa nima nobene pravice, da zahteva za sebe olajšate. Nasprotno, ta mora občutiti posledice svojega nesolidnega početja. Tu bi bila vsaka obzirnost napačna, ker bi pomenila le poziv k nesolidnosti, k preziru zahtev stroge poslovne morale. 'Kdor zlorablja zaščitne odredbe v to, da na škodo svojega dobavitelja bogati sebe, ta bi moral biti občutno kaznovan, da bi tudi vsi, ki imajo skomine po takšnem obogatenju, spoznali, da se takšno bogatenje ne izplača. Brez poslovne morale ni dobre trgovine, ni zdravega gospodarstva, zato je skrb za dvig poslovne morale ena prvih nalog, ki jo je treba izvesti z vso temeljitostjo. Kar je v korist poslovni morali, to mora doživeti vso podporo oblasti, kar pa je njej v škodo, to je treba brezobzirno zatreti. Najmanj pa se sme olajševati ljudem, da se lahko izmuznejo principom poslovne morale, kar pa se danes žal dogaja. Zato treba vse zaščitne odredbe izpopolniti v tej smeri, da bo pomazano ljudem, obenem pa zlasti onemu, ki tudi v sedanjih težkih časih visoko dvigajo prapor poslovne morale. Začetek gospodarskega ozdravljenja more iziti samo od teh ljudi, zato je tudi treba, da bo vsaka odredba, vsaka zaščita služila v prvi vrsti dvigu poslovne morale. siji delavci že_ davno pozabili, kaj je to brezposelnost; a kmalu na to priznava, da še niso mogli delavca in kmeta popolnoma zasigurati z vsem potrebnim. Tem bolj v črnih barvah pa je slikal Stalin razmere v nekomunističnih državah, ki da so izročene popolnoma brezupni revščini. Glede sovjetske valute je dejal Stalin: »Ekonomisti kapitalističnih dežel izjavljajo, da bi bilo predvsem treba sanirati našo valuto, ker da je brez vsake vrednosti. Ti časti vredni narodni gospodarji razumejo o politični ekonomiji toliko, je nadaljeval Stalin, kakor razume Canterburyški nadškof o protiverski propagandi. Sovjetska valuta se ne opira le na zlato, temveč tudi na mogočne zaloge blaga, ki so v rokah države in ki jih stavi po trdnih cenah v promet. Nakonec svojega govora je Stalin govoril o protirevolucijonarjih in prištel k njim tudi trockiste. Dejal je, da se jih ne boje, vendar pa morajo biti oprezni na nje, da bedo mogli z njimi obračunati brez velikih žrtev. S konstatacijo, da je ves kapitalistični sistem na smrt bolan in da se mora umakniti višjemu socijalistično sovjetskemu sistemu, je Stalin zaključil svoj govor. Druga petletka se je torej zateknila in tudi v sovjetski Rusiji ne bodo zrasla drevesa do nebes. Smet*frospo-dactUe politike. Na eni zadnjih sej poljskega senate je imel ministrski predsednik Prystor zelo zanimiv govor o stanju poljskega gospodarstva in o smernicah poljske gospodarske politike. Predsednik je najprej povda-ril, da je napačno pričakovati, da bi mogla biti Poljska oaza blagostanja v času, ko ves svet ječi od silne gospodarske krize. Tudi Poljsko je zadela gospodarska kriza in na enak način ko vse druge dežele. Niso pa bile posledice krize v Poljski niti primeroma tako katastrofalne, ko v mnogih drugih državah. Kljub mednarodni depresiji, kljub neugodnemu vplivu gospodarskega razvoja sosednih držav, je mogla Poljska odlično obvarovati svoj gospodarski aparat pred dezorganizacijo. To se je zgodilo po zaslugi vlade, ki se je vedno zavedala, da je glavni pogoj ugodnega gospodarskega razvoja države v čvrsti valuti in v uravnovešenem preračunu. Eno in drugo se je posrečilo Poljski ohraniti, ne da bi ji bilo pri tem posegati po izredmih deviznih ali sličnih odredbah. Kar se tiče stanja poljskega kmetijstva, je dejal ministrski predsednik, da ni računati z ozirom na neugodne razmere na mednarodnem trgu s porastkom cen kmetskih pridelkov. 'Zato je v sedanjem času edina pod za ohranitev prejšnje rentabilnosti kmetijstva v zmanjšanju proizvodnih stroškov. Poljska vlada se bo na vse načine prizadevala, da se režijski stroški kmetijstva čim bolj znižajo. Že sedaj so s pomočjo vlade zelo znižane cene za umetna gnojila. Prav tako je padla cena za kalijeve soli in proizvode . iz državnih fabrik za špirit. Poleg tega skušfl vlada poceniti kmetski kredit, kar je največjega pomena z ozirom na splošno redukcijo režijskih stroškov. Režijo v kmetijstvu bo znatno pocenilo tudi znižanje cen za industrijske izdelke, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Tudi v tem pogledu razvija vlada veliko delavnost. Kartelirana poljska industrija je že pokazala veliko pripravljenost, da izvede dalekosežno redukcijo sedanjih cen. Poljska vlada bo še nadalje gledala na to, da se ohrani v poljskem gospodarskem življenju ozračje sigurnosti in zaupanja in da se odpravijo vsi nezdravi pojavi, ki ovirajo gospodarsko delavnost. Zlasti pa je treba gledati na to, da se izravnajo cene kmetijskih in industrijskih izdelkov. Pa tudi sporazumu med dolžniki in upniki je treba posvetiti vso pažnjo. Močni živci in mir so glavni pogoj za uspešen boj proti gospodarski krizi. dcu^a petletka se fc vateUhila Stalin napoveduje, da bo tempo druge petletke slabotnejši Stari zakoni in stara pravila so se zopet enkrat izkazala za pravilna. Ni mogoče postaviti sveta na glavo in tudi boljševiške metode največje brezobzirnosti ne pomagajo, če ni naravnih pogojev za kakšno stvar. Brez ozira na vse stanje v Rusiji, na zaostalost dežele in prebivalstva, so de-kretirali boljševiški generali, da mora ogromna Rusija skoraj čez noč postati industrijska velesila, ki bo še prekosila Ameriko. Dekretirali so v ta namen tako zvano pjatiljetko, to je petletni gradbeni načrt, v katerem mora biti do temelja spremenjeno vse rusko narodno gospodarstvo. Pa ker jim to še ni bilo zadosti, so določili, da mora biti ta načrt popolnoma izveden že v štirih letih. Da bi se to zgodilo, so z grandijozno reklamo in režijo, v kateri so boljševiki mojstri, skušali dvigniti entuzijazem množic in jih prepričati, da je le v njihovo korist, če štiri leta prenašajo tudi največjo revščino, a bodo zato po štirih letih doživeli paradiž na zemlji. Kajti v teh štirih letih bo imela Rusija vse, kar si le more želeti. Žita v izobilju in vseh kmetskih pridelkov, da bo vse sito, tekstilne industrije, da bo vse dovolj oblečeno, mogočne elektrarne, da bo v vsaki hiši električna luč, povsod motorje, da se bo delo s traktorji in stroji opravljalo zlahka. Skratka, popolen paradiž na zemlji. Ustanovljene so bile posebne udarne brigade delavcev, ki naj bi izvršile več, kakor pa je določal petletni načrt in ki naj bi bili s svojim delom vzor za vse druge. Da bi ta vzor še bolj držal, so dali tem delavcem več hrane, več plače in več vseh drugih dobrot, ker so tudi boljševiki vedeli, da je v teh materijalnih stvareh boljša propaganda, kakor pa v njih teorijah. In po vsej Rusiji je zašumelo od petletke, po deželi pa je šla revščina, kakor že dolgo ne. Kajti žito, les, lan, petrolej in sploh vse, kar je bilo mogoče, je moralo iz Rusije, da so dobili sovjeti denar za stroje. Za brezcenje so prodajali sovjeti rusko blago, samo da so dobili potrebne valute, doma pa je primanjkovalo blaga na vseh koncih in krajih. Ker pa se sovjetski generali niso zadovoljili s paradižem na zemlji, temveč so hoteli, da bo ta paradiž komunističen, so istočasno hoteli tudi socijalizirati vas ter uničiti kulake, to je kmečke posestnike. Ustanovili so kolhoze (koletktivna gospodarstva, skupne kmetije) in komunistična veleposestva. Posledica tega koraka je bila za sovjetsko kmetijstvo katastrofalna, kajti vsa produkcija je nazadovala in čeprav je bilo več zemlje zasejane ko prej. Toda kmet ni hotel obdelovati zemlje za druge, kajti samo v individualizmu, ne pa v kolektivizmu, je pednet za delo. Štiri leta so sovjeti trdili in oznanjali veselje, ki pride po prvi petletki, ko pa je ta minila, se je izkazalo, da je dežela prav za prav tam, kjer je bila pred štirimi leti. Je sicer nekaj novih velikih fabrik, tudi Dnjeprostroj je deloma že v obratu, tudi nova mesta so nastala, a revščina IJikTstva je ostala v glavnem ista, kakor je bila. In ljudje so začeli izgubljati vero v boljševiške čudeže in hoteli so petletko, od katere bi oni kaj imeli, da bi imeli več za jesti in več za obleči in boljše stanovanjske prilike. Razočaranje po petletki pa je bilo tem težje, ker se je izkazalo, da se je dosegel le majhen del tega, kar je petletka predpisovala. Res je bilo sedaj v Rusiji na tisoče in tisoče traktorjev, toda velik del je ležal že kot staro železo na poljih. Boljševiki so sicer hoteli naprtiti krivdo za vse te neuspehe na protirevolucijonarje in brezvestne uradnike in v ta namen uprizorili velike in senzacijonalne procese, a resnica je vseeno prodrla na dan. In ta resnica je govorila, da čez noč ni mogoče iz agrarne države napraviti industrijsko, da v ta namen niso potrebni le stroji, temveč tudi ljudje, ki se razumejo na te stroje in da zato tudi ni mogoče v Rusiji napraviti v štirih letih razvoja, za katerega so rabile naprednejše dežele cela desetletja. Morala bi se začeti že nova petletka in že so se pre«oreči boljševiški listi zagnali v novo agitacijo, ko je nakrat zatrobil Stalin k umiku. SicdutOi/ frovoz ‘Na seji Osrednjega izpolnitelnega odbora (Izpolkom) je imel Stalin govor o petletki ter o smernicah nove petletke. Naznanil je, da se bo odslej izvajala petletka v počasnejšem tempu, ker je pač nemogoče, da bi bil katerikoli narod kar neprestano navdušen. Ta počasnejši tempo pa je sedaj mogoč tudi zato, ker je sedaj sovjetska Rusija docela oborožena. To naj si zapomnijo zlasti ti, ki tako radi sanjarijo o sovjetski miroljubnosti. Koncem svojega go-vora je seveda Stalin zajahal še revoluci-jonarnega konjička in izjavil, da bo sovjetska vlada zatrla vse protirevolucijonarje. Med drugim je dejal Stalin: Mogli bi denar, ki smo ga potrošili za ^troje in orožje, porabiti tudi za nakup f1. j-^kih potrebščin. Če bi pa to storili, In bili danes v istem položaju, kakor je Kitajska, ki se ne more braniti pred japonskim napadom. Ne vemo, kdaj pride vojna in zato smo morali čas do nove voj- ne izkoristiti v polni meri. Stalin je nato izjavil, da je danes sovjetska Rusija dovolj oborožena in zato ni potrebno, da bi se v novi petletki ohranil stari tempo. Vstavljen je v obrat in vodstvo novih kompliciranih strojev zahteva časa. Patosa in entuziazina je bilo dovolj. Sedaj je potrebno, da se poboljša kvaliteta, da se utrdi disciplina delavcev in da se produkcija poceni. Če se je v prvi petletki doseglo |K>vprečno 25 odstotno povečanje produkcije, zadostuje, če znaša to povišanje v drus[i petletki 13 do 14 odstotkov. Nato je govoril Stalin o uspehih, ki so bili doseženi v prvi petletki. Pri tem se je povzpel do drzne trditve, da je sedaj v Rusiji pavperizem ubit. (A samo v Moskvi je 70.000 otrok na cesti.) Stalin priznava, da se sovjetska veleposestva še ne renti-rajo in da tudi ni pričakovati, da bi se kmalu rentirala, ali v par letih se bodo prav gotovo. Po besedah Stalina so v Ru- ČešUtotovasUi Dtficil vdcMiit dvcduat vu{i Uo- vse podpoce fo&zftMtUUfn V proračunskem odseku poslanske zbornice je poročal o novem češkoslovaškem proračunu socijalno demokratični poslanec ltemeš. Izjavil je, da je novi proračun za 1’7 milijarde nižji ko proračun za 1. 1932 in za 2'4 milijarde, ko proračun za 1. 1931. Vseeno pa je tudi novi proračun še previsok za češkoslovaško narodno gospodarstvo. Prihodnje leto bo treba proračunske številke še znatno znižati. Ce se hoče priti do primernih številk, potem češkoslovaški proračun ne sme znašati več ko 7 milijard Kč. Narod s 14 milijoni prebivalcev ne premore desetmilijardnega proračuna. Državni računski zaključki dokazujejo, da se je v zadnjih treh letih za tri milijarde preveč potrošilo. To stanje je trajno nevzdržno. Državno* deficitno gospodarstvo mora postati nevarno valuti. Proračunski primanjkljaji smejo biti le izjemen pojav, ne pa reden. Zato treba na vso moč varčevati, ker ni nobenega drugega izhoda, ko varčevanje. To varčevanje pa se tiče predvsem visokih uradnikov, ki morajo znati gospodariti z njim zaupanimi jim krediti, oziroma znati nadzorovati uporabo teh kreditov. Uradniki so s svojo eksistenco z državo zvezani. Ce ne znajo varčevati in sicer pri odvisnih in nepotrebnih izdatkih, zlasti pa pri neproduktivnih, potem ne spletajo samo biča proti državi, temveč tudi proti sebi in svojim podrejenim uradnikom. Če ne zadostujejo državni dohodki, potem tudi najbolj vestni vladi ne preostaja nič drugega, ko da seže njim in njih tovarišem v žep. Ne sme se več ponoviti, da se koncem proračunskega leta vrši naravnost tekmovanje, kdo bo izdal več državnega denarja, da ne zapade noben v proračunu dovoljeni izdatek. Po dolgih letih je sedanji profačun prvi, na čegar stvarnem in številčnem sestavu so delali tudi zastopniki sedmih koaliranih vladnih strank. Davčni dohodki so bili z ozirom na padajoče državne dohodke po-vsodi nižje preračunani in čeprav se je bistveno zvišala dohodnina in prometni davek. Padanje pridobnine in zemljiškega davka dokazuje, da je bila davčna reforma brez sistematično zbranih podatkov samo skok v noč. Rapidno padanje dohodkov iz posebne pridobnine je popolen polom češkoslovaške davčne politike. Neposredni davki so z izjemo dohodnine postali manj važen faktor. Neposredni davki donašajo danes samo 21'3 odstotke, indirektni pa 78'7 odstotkov vseh državnih davčnih dohodkov. Davčni zaostanki znašajo po računskem zaključku 4-6 milijarde Kč in naj bi bili v težkih časih rezerva. Proračun pa kljub temu s temi rezervami sploh ne računa. V resnici so pa davčni zaostanki mnogo večji in znašajo, če se računajo tudi davki, ki bi se morali plačati za četrtletje naprej, več ko sedem milijard, pri čemer pa avtonomne doklade niso uračunane. Generalni referent za proračun se je nato bavil z gospodarstvom državnih podjetij. Poudaril je, da pomenijo zlasti državne železnice nadvse težaven finančni problem za državo. Njih letni deficit znaša eno in pol milijarde. Železnice so za državo bolj težaven problem ko brezposelnost, kajti njih deficit je dvakrat tako velik ko pa stroški zaradi brezposelnosti. Na upravnem svetu državnih železnic in vsem železniškem ministrstvu je največja odgovornost, da ne postanejo državne železnice katastrofa za državo. Na ta način, kakor se bo letos kril primanjkljaj državnih železnic, drugo leto ne bo več mogoče kriti tega primanjkljaja. Vzrok več, da se zato odpravi. Pri državnih gozdovih izkazuje računski zaključek deficit v višini 64 milijonov Kč. V resnici pa je ta deficit mnogo višji, ker niso izkazane dolžne obresti iz nakazilnih vsot v višini 52 milijonov in torej znaša ves deficit 116 milijonov Kč. Koncem svojega referata je priporočal poslanec Remeš, da se zniža obrestna mera in da se najame veliko notranje investicijsko posojilo, ker je samo na ta način mogoče priskrbeti ljudem potrebno delo. Najvažnejše pa je, da je proračun uravnovešen, ker v primeru pasivnega proračuna ne bo nihče ničesar posodil. JtlednaeodM ieUztUšlU V dueli cd 19. do 30. januarja se vrši v Kairu XII. zasedanje mednarodnega kongresa železnic, na katerem bodo zastopane železniške uprave več ko 40 držav. Ti kongresi se vrše vsako tretje leto. Tako se je zadnji kongres vršil leta 1930 v Madridu. Na kongresu v Kairi se bo določilo mesto, v katerem se vrši prihodnji kongres. Naša železniška uprava ima pravico, da pošlje na kongres 12 delegatov, toda vsled varčevanja bo letos poslala samo 3. Na kongresu bodo zastopali našo državo: pomočnik generalnega direktor,'a železnic inž. Milan Jojič, šef oddelka za gornje stro-jo linž. Vladimir Stehlik in šef oddelka za razdelitev vagonov Josip Dolinar. Delo kongresa se deli na pet sekcij. Prva sekcija bo sklepala o vprašanju prog in delih na njih, nadalje o zaščitnih ukrepih pri prehodih čez proge, o mehaničnem delu pri vzdrževanju in obnavljanju prog 'in o drugih zadevah, ki se tičejo prog samih. Druga sekcija bo razpravljala o poveča- nju dela lokomotiv in o elektrifikaciji železnic z gospodarskega stališča, nadalje o kovinski konstrukciji voznega parka. Tretja sekcija bo sklepala o organizaciji prometne službe tovornega prometa, o avtomatičnem zaustavljanju in avtomatičnem spuščanju vlakov v gibanje. O tem vprašanju bo referiral naš delegat Dolinar. V četrti sekciji se bo razpravljalo o splošnih železniških vprašanjih. Tako se bo razpravljalo o konkurenci, ki jo delajo avtomobili železnicam in o kombiniranem prometu z železnicami, avioni in avtomobili. Peta sekcija bo končno razpravljala o koordinaciji izkoriščanja normalno-tirnih in vicinalnih železnic ter o uporabi motornih koles v železniškem prometu. Kakor se vidi so na dnevnem redu kongresa samo važna vprašanja in zato se pričakuje, da bo kongres največje važnosti za nadalnji razvoj železniškega prometa. S nutijMd lic za podpiia v placiMU UžUcmU Narodni gospodar Mario Mazzuchelli piše v*»Rivista Bancaria« o pomoči, ki jo je daia država v plačilne težkoče zapadlim bankam in industrijskim podjetjem. V vsem je v ta namen dala država okoli osom milijard lir, cd katerih je bilo dose-daj plačanih šele okoli 3'3 milijarde lir in sicer dve in pol milijarde z državnimi subvencijami in 800 milijonov iz zadnjega zakladnega posojila. Kot »bolnišnica bank« imenovani Likvidacijski zavod Banche d’ Itaiia je v preteklem letu sprejel nove bolnike. Vsled tega so njegove obveznosti pri Italijanski banki narasle do 10. decembra od 431 milijonov na 1971 milijonov. Nadalje je podprla v plačilne težkoče zapadle banke in podjetja Banca d’ Itaiia z redi-skontniimi krediti, ki so kljub zmanjšanemu prometu narasli od 275 milijonov na 4873 milijonov. Dve tretjini vseh redi-skontnih posojil obstoji iz finančnih menic. Te velike kredite pa je mogla banka izplačati samo vsled povišanja depozitov zakladnega urada in ob istočasnem dvigu lete- čih državnih dolgov, bi so narasli na več ko 7 milijard, od katerih se je država samo od poštne hranilnice sposodila 6 milijard. NOBENEGA ŽITNEGA UVOZA NA ČEŠKOSLOVAŠKO Žitni sindikat je na svoji zadnji seji sklenil, da ne bo dovolil zaenkrat nobenega uvoza pšenice in koruze. Trgovski stiki z Združenimi državami v Ameriki. Tvrdka Rapken & Co. LTD., oi‘ San Francisco, Califoimia U.S. A., ponuja svojo službo kot posredovalec med našimi tvrdkami in tvrdkami v Ameriki. Tvrdka ima dobro urejeno organizacijo, je finančno dobro fundirana in se zanima zlasti za uvoz vina, predmetov prehrane in drugega blaga. Interesenti naj pišejo tvrdki neposredno. Švicarska tvrdka, ki proizvaja naprave za električno ogrevanje (peči in dr.), išče zastopnika za Jugoslavijo. Interesenti z dobro prodajno organizacijo, naj predložijo svoje ponudbe Švicarskemu konzulatu v Zagreb, Draškovičeva ulica 30. Veliko švicarsko podjetje, ki proizvaja ves materijal in aparature: 1. za inštalacije električne razsvetljave; 2. za razdelitev električne struje v industriji, išče zastopnika za Jugoslavijo. Reflektirati morejo veletrgovine s predmeti za električno strujo, ki imajo lastni tehnični urad za prodajo naprav pod točko 2. Ponudbe je poslati Švicarskemu konzulatu v Zagreb, Draškovičeva ulica 30. Za proizvajalce moške, ženske in dečje konfekcije. Zavod za unapredjivanje spolj-ne trgovine pri Ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu se zanima za naslove tvrdk, ki izdelujejo moško, žensko in dečjo konfekcijo naj preprostejše vrste in ki bi se interesi rale za izvoz svojih proizvodov. Interesenti naj se blagovolijo javiti z dopisom pri Zbornici TOI v Ljubljani. Viktor Mpdpn veležganjarna ¥ 1IVIU1 1T1CUCII likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71. Telelon 20-71. Prva letošnja dražba »Divje kože« se vrši dne 23. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma, kamor naj se pošilja vsa kožuhovina. Čim več blaga se bo zbralo in čim boljša bo njegova povprečna kvaliteta, tembolj bo »Divji koži« mogoče vzdržati cene, ki juli bo določil svetovni trg. Tisti trgovci, ki jim gre za večjo količino in navadno plačujejo po svetovnih cenah, bodo prihajali na naše dražbe le takrat, kadar jim bomo lahko nudili mnogo dobrega blaga. Zato naj nihče ne prodaja na svojo roko, ampak le potom lovsko-prodajne organizacije »Divje kože«, Ljubljanski Velesejem. Jajnine: zSatfo našili hranil MEDNARODNI BORZNI INDEKS. Gibanje borznega indeksa je bilo po novem letu na svetovnih borzah čisto neenakomerno kar kažejo naslednje številke: Kuncem 1927 1.1. 24.12. 31.12. 7.1. =r ICO % 1929 1932 1932 1933 Berlin 113.6 28,4 28,5 28,9 London 102,6 55,2 57,2 57,2 Pariz 156,8 61,3 64,2 63,1 Bruselj 133,8 29.8 32,0 31,3 Amsterdam 104,5 29,0 30,2 32,2 Stockholm 109,5 10,8 10,8 10,5 Curih 101,0 40,0 41,0 42,2 Dunaj 91,4 35,7 35,7 35,2 Praga 108,3 53,9 54,1 54,4 Newyork 137,3 34,3 35,9 37,9 Mednarodni borzni indeks se je od bo- 51? „BUDDHA“ U4!^a'ne mešanice so najboljše miti ta TRADEMARK TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon žiča dalje popravil cd 37,8 na 39,3 % v primeri z indeksom v začetku leta 1929. V Beogradu so se pričela pogajanja med rumimsko in našo delegacijo za celo vrsto še nerešenih vprašanj upravnega značaja Med drugim gre tudi za kulturno avtonomijo 'Rumunov v Banatu. V zagrebško zemljiško knjigo je bilo la ni vknjiženih terjatev za 136,9 milijonov Din, predlanskim pa za 302,1 milijona. Dolgovi 138 naših hotelov v Primorju znašajo po podatkih Jadranske hotelske zveze 73,9 milijonov Din, dečim so hoteli; z vsem svojim inventarjem vredni 147,9 milijonov. Zagrebški tramvaj je prevozil lani 36 in pol milijona potnikov. Steklarni v Hrastniku in Rogaški Slatiui sta zelo omejili delo. Od 15. januarja dalje se sme prodajati samo mešani bencin, do 15. februarja p» se mora porabiti ves čisti bencin, ki je namenjen za pogon motorjev. Uvozne carine za propagandne tiskovi ne je znižala vlada za vse one države, ki dovolijo znižano carino tudi za uvoz našibj propagandnih tiskovin. Mussolini je baje pripravljen skleniti : Jugoslavijo pakt o nenapadanju in se od-reči vsaki propagandi za Dalmacijo, če s< Italiji prizna popolna svoboda akcije v Al baniji. Francoski socijalno-demokratski list »Po pulaire« piše, da francoski socijalisti tak< dolgo ne bodo dovolili razpisa avstrijske ga posojila, dokler se ne razčisti hirten-berška afera in ne da Avstrija jamstva, d: se ne bo več pošiljalo ital. orožje skozi Avstrijo na iMadjarsko. Novo albansko vlado je zopet sestavil Pandeli Evangeli, ki je preje odst >pi| vsled zahteve Italije, da se sklene med Al banijo in Italijo carinska unija. Rumunska vlada je ilemisijonirala. k e: ni mogla prodreti s svojo zahtevo, da n< smejo biti nikjer na čelu civilne uprav generali. Novo vlado bo sestavii Vajdi Vcevod ali pa Mircnescu. Nemčija bo imenovala k svojim velepo slaništvom vojne atašeje, ki pa ne bod< smeli direktno poročati vojnemu ministri ali predsedniku republike, temveč le p<[ svojih poslanikih. Za malo antanto je ime novan polkovnik Falkemhorst, ki pa b< imel svoj sedež v Pragi. Ministrski predsednik Caldaris je poda ostavko vsega kabineta, ker je odrekel Ve nizelos vladi nadaljnjo podporo in je ti vsled tega ostala v manjšini. Proti vladi generala Schleicherja se p") javlja vedno .močnejša opozicija industri sk-ih in agrarnih krogov. V zvezi s to nov orientacijo industrije je tudi sestanek Pa pena s Hitlerjem. Nemški parlament je ponovno edgodefl da bi se mogel med tem Schleicher spi^ razumeti s Hitlerjem. Novi nemški proračun bo izkazoval p izjavi finančnega ministra primanjkljaj višini poldruge milijarde mark. Zunanjepolitična komisija ameriškem parlamenta je odklonila Hoovrov predlo* da se prepove izvoz orožja v države, ki vojskujejo. Japonci nadaljujejo na vsej črti svoji ofenzivo v notranjost pokrajine Jehol. Ker se še ne nehajo komunistični n c ni ri v Španiji, je vlada zagrozila, da bo prt glasila obsedno stanje v vsakem kraji kjer bi zopet prišlo do nemirov. Britanske čete so po krvavih bojih udi šile upor mohamedancev v Alvaru. Obsedno stanje je bilo proglašeno na Hi vani vsled nemirov, ki so jih uprizorili ki 32. let je po kratki in mučni bolezni umrl v Ljubljani trgovec Ludvik Gerkman. Vse, ki so poznali simpatičnega mladega trgovca, je vest o njegovi smrti, globoko pretresla. Bedi ohramjen mlademu, trgovcu blag spomin! Težko prizadeti in ugledni rodbini Gerkmanovi pa naše globoko sožalje! Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob pol treh popoldne iz mrtvaške veže Stara pot 2 na pokopališče pri Sv. Križu. Zunanja tctyw/i*ia Popust za prevoz naših vin skozi Avstrijo. Avstrijske železnice so dovolile popust za tranzitni prevoz naših vin po avstrijskih železnicah in sicer 30°/o za tranzit v Švico in Nemčijo in 43 °/o za tranzit v Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg iti Francijo. Naš klirinški dogovor s Švico je podaljšan do 10. marca z enomesečno odpovedno dobo. Tudi je bil dopolnjen klirinški sporazum in se bodo izplačila v Jugoslaviji vršila po tečaju švic. franka, ki ga določa naša Narodna banka. Med zastopniki Poljske uvozne centrale in jugoslovanskimi tvrdkami se vodijo pogajanja za sklenitev zasebnih kompenzacijskih pogodb. Jabolk smo izvozili v času od 21. do 31. decembra: 5 vagonov v Nemčijo, 3 v Grško, 2 v Avstrijo, 2 v Češkoslovaško in en vagon v Italijo. Trgovina s pijavkami je zelo razvita v Vinkovcih in Vel. Bečkereku. Kmetje jih love na ta način, da stopajo bosi v močvirje, nakar se vsesajo na nege pijavke. Lani so plačevali kilogram pijavk (200 do 300 pijavk) po 75 dinarjev, letos pa jim je cena poskočila na 200 Din. Pijavke večinoma izvažajo v Francijo in Anglijo in sicer žive v vrečicah po 2 do 3 kile. Glavni izvoznik je d. d. Planta v Vel. Bečkereku. Aktivna trgovinska bilanca Poljske. V letu 1932 je izvozila Poljska 13‘5 milijonov ton blaga v vrednosti 1083 milijonov zlotov. Uvozila pa je 1-7 milijonov ton blaga v vrednosti 801 milijonov zlotov. Trgovinska bilanca Poljske je torej bila v preteklem letu aktivna za 222 milijonov zlotov. Sovjetska Rusija je uvozila v prvih 11 mesecih lanskega leta blaga za 647,8 milijonov rubljev (v istem času predlani za 1019,6 milijonov), izvozila pa je za 511,1 (745,5) milijonov rubljev. Najbolj je bila pri sovjetski zunanji trgovini udeležena Nemčija in sicer pri uvozu s 47 %, pri izvozu pa z 22 %. Na. italijanskem lesnem trgu so se pretekli teden plačevale prima slavonske bukove deske po 490 do 530 lir, slavonske prima hrastove deske po 080 do 800 lir, sekunda po 560 do 620 lir. So^icisUa tcfywU*$Ua politika U% tvcopa Denaerft/a Češkoslovaške hranilnice izkazujejo kljub slabi gospodarski situaciji prirastek vlog v višini ‘200 do 300 milijonov Kč. Lloyds Bank je dosegla v letu 1932 čisti dobiček v višini 1'55 milijonov funtov in bo izplačala za leto 1932 12 odstotno dividendo. Leta 1931 je znašal njen dobiček 1 93 milijonov funtov, dividendo pa je izplačala v višini 13*5 odstotkov. Britanske trgovske zbornice so se izjavile proti stabilizaciji funta na zlati pod-lagi. Sovjetska vlada je sklenila, da dovoli za tuje vlagatelje nekatere olajšave. Tako bodo mogli v bodoče vlagati tujci pri ruski Državni banki denar v domači in tuji va-^ tekoči račun, na knjižice ali na čeke. Te vloge se bodo obrestovale s 7 % Na ta načiji vloženi denar morejo tujci tudi izvoziti iz Rusije, ne pa denarja, ki so ga zasluzili v Rusiji. Anglija in sovjeti. Anglija je udeležena na sovjetskem izvozu s 30 odstotki. Načelno je sicer proti trgovini s sovjeti, toda praktično to načelo ne velja. Pa tudi odpoved trgovinske pogodbe z Rusijo ni pretrgala trgovskih stikov, dasi je škodovala angleški trgovini s sovjeti. Mnenja so deljena in med raznimi organizacijami se vodi oster boj zaradi politike do sovjetov. Anglež je dostopen bolj čustvenim- argumentom in morala igra v angleški politiki veliko vlogo: zato se je angleški narod močno zgražal nad postopanjem sovjetov proti cerkvam, dečim je takrat vsa ostala Evropa molčala. Kljub vsemu temu so trgovinski odnošaji s sovjetsko Rusijo zelo živahni, kar dokazuje visoka odstotna številka angleške udeležbe na sovjetskem izvozu. Največji očitek in tudi edini, ki ga Francija, Belgija in celo Anglija očitajo sovjetski trgovini, je samo ta, da sovjeti v te dežele več prodajajo kot pa kupijo od njih. Danska za sovjete in proti USA. Danska participira na sovjetskem izvozu z 2 %. Njeni interesi so skoraj identični z interesi sovjetske ‘Rusije z ozirom na angleške preferencialne carine. Danska podpira sovjetski nakup z vladnimi garancijskimi krediti, danski veleposestniki celo agitirajo za bojkot proti angleškim produktom. Danska za sedaj najmanj občuti svetovno krizo. Nevarnost ji ne. prihaja iz Moskve, nego iz USA. Dansko društvo, na-zvano »društvo dvanajstorice« predstavlja oCO največjih veleposestnikov, katerim jo cilj bojkot ameriških, ne sovjetskih produktov. Njihova teza je izražena v proglasu, ki je bil razširjen med prebivalstvom: trgovinska politika, ki jo vodijo Severne ameriške združene države proti nam, je taka, da nam ni treba imeti nobenega obzira do Amerike. Ta oglas navaja tudi, da je Amerika kupila na Danskem blaga’sa-so za 4,680.090 dol, med tem ko je Danska kupila amerikanskega blaga za približno 62,140.000 dolarjev. Na Danskem ni niti sledu o kaki protisovjetski akciji. Norveška že čuti posledice sovjetske ekspanzije. Norveška sodeluje na sovjetskem izvozu z 1 odstotkom, prodaja pa v Rusijo trikrat toliko. Norveška pospešuje to prodajo isto tako kakor druge države z vladnimi garancijskimi krediti. Vladni žitni monopol se bori proti vsem producentom žita. Norveška občuti finančno pronicanje tujega kapitala, in je radi tega celo vrgla vlado, ki se ni dovolj upirali temu prodiranju. Norveška ni lani prvič po petdesetih letih poslala svoje ribiške flote na lov na kite; ta ribiška flota sestoji iz 30 velikih »plavajočih« tovarn s 166 čolni in 10.000 ljudmi. L. 1929. je bil lov na kito v antarktiki tako obilen, da se je produkcija olja povišala za 100 odstotkov v primeri s produkcijo v 1. 1922. Norvežani so smatrali, da je kitovega olja preveč, ne tako Sovjeti, ki to olje mnogo uporabljajo in ki se hočejo z njim dobro založiti. Norvežani trdijo, da je preveč lesa, Rusi trdijo nasprotno in so v dokaz svoje trditve posekali 109.000 milijonov m3 lesa, kar odgovarja trikratni lesni produkciji severoameriške unije, žita je preveč, pravi zapad, celo zažigajo ga, da olxlr:ži svojo ceno. Rusi zopet nasprotno mislijo, in nameravajo pridelati še več žita, samo da bodo mogli konkurirati na svetovnih tržiščih. Namen sovjetov namreč je, da se najprej osamosvoje na vseh poljih, obenem pa delajo na to, kako bi kas-heje pridobivali toliko blaga, da bi z njim preplavili svet in postali brezikonkurenčni. Tako so sovjeti naročili nekoliko ladij za lov na kite, a ne bo dolgo, pa se bodo norveški ribiči pritoževali nad sovjetsko konkurenco. To je prav tako, kakor so že preje storili Angliji. Rusi so namreč kupili mnogo pletilnih strojev v Manchestru. An- gleška strojna industrija je zadovoljno gledala dobro kupčijo; ati kmalu za tem se je trgovina že pritoževala nad sovjetsko konkurenco v tkaninah. Sovjetska konkurenca na Švedskem. Na Švedskem se dogaja dobesedno isto. Tovarnarji strojev za žage so prodajali stroje sovjetom, danes se nad sovjetsko lesno konkurenco pritožujejo lastniki žag. Rusi, ki sedaj kupujejo ladje za lov na kite, hočejo tudi ribariti. Pred vojno so ribarili na Korejski obali in ob mestu Murmansk — v zalivu Kola — sedaj se pripravljajo na ribolov v vzhodnoazijskih vodah. Sovjeti pa se na lov na kite šele pripravljajo, a že je na Norveškem dve tretjini delavcev brezposelnih, večina fabrik pa zaprta radi letošnje obustave ribolova. Kljub temu obupnemu stanju številni voditelji norveških strank trdno upajo, da bo nesovjetski svet zbral svoje sile in napadel sovjetsko Unijo, predno se bo komunizem mogel konsolidirati. Ob tej priliki naj omenim, da je norveški delavec najbolje plača u delavec v Evropi, ker je tudi najbolje organiziran. Ko so delodajalci predlansko leto v aprilu predložili znižanje plač za 15 odstotkov, so delavske strokovne organizacije odgovorile z zahtevo povišanja plač za 10 odstotkov in znižanja delovnega časa od 8 na 7 ur. Prišlo je do ustavitve mnogih podjetij. Izgube v prvih dveh mesecih so bile cenjene na 9 mil. dolarjev za neplačane prejemke, industrija sama pa je imela za 32 mili j. dol. škode. Blagajne strokovnih organizacij so izplačale 6 mil. dol. brezposelnim. Kljub temu nima norveški parlament niti enega komunističnega poslanca. Norveška je namreč v sistemu državnih monopolov ena prvih držav v Evropi in se nvore njen inonopolski sistem skoraj primerjati s sistemom sov- jetske Rusije. Štirje za Norveško važni predmeti so mcncpolski predmeti, ki so pod strogo kontrolo države in sicer: žito, moka, vino in slaniki. Državni inonopolski sistem zahteva, da se morajo vse fabrične marke raznih vrst moke zamenjati z markami državnega monopola. S to odredbo so bili ameriški mlinarji precej udarjeni, kajti oni so prt ponudbi svoje moke trošili mnogo denarja za reklamo. Norveškemu primeru sistema državnega monopola sledijo tudi druge države, kot n. pr. Švedska. Cilj temu sistemu je stroga državna kontrola nad tujim uvozom monopoliziranih predmetov. Norvežani so sicer v glavnem zadovoljni s tem sistemom, dasi se konzumenti pritožujejo nad cenami, ki bi bile v prostem prometu nižje. Brzojavi: Krispercotoniale Ljubljana Telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniaie JDastnik : Jc sip Vevlič Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Točna postrežba — Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 TEDEN Q-p(JUxm. ANSKl-BORZl Devizno tržišče Tendenca spremenljiva, promet Din 1,438.053*81. Tekoči borzni teden je zaključil v primeri s prošlim tednom (653.000 Din) z . znatnejšim deviznim prometom. Porast znaša preko 785.000 Din, tedaj več ko dvakratni skupni promet v minulem tednu. Iz sledečih prometnih podatkov za po-edine borzne dneve: Dne 9. januarja 1933 Din 124.89.r45 London. Dne 10. januarja 1933 Din 199.592-59 Bruselj. Dne 11. januarja 1933 Din 350.344-72 London, Dne 12. januarja 1933 Din 249.396-15 Wien. Dne 13. januarja 1933 Din 513.824-90 Wien, je razvidno, da je bil dosežen na ponedeljkovem borznem sestanku najmanjši, na včerajšnjem pa največji dnevni devizni promet in so v splošnem prevladovali zaključki v devizah Wien, London ter le deloma Bruselj. Narodna banka je to pot dala skupno za 201.000 dinarjev deviz na razpolago in sicer največ Curiha (za 90.000 Din),1 dokaj manje pa Londona (za 58.000 Din) in Newyorka (za 53.000 Din). V privatnem blagu pa tvori gros zaključkov deviza Wien (270.000 Din prištevŠl k temu še klirinški promet v iznosu 283.000 dinarjev), dalje London, katerega je bilo samo vsled privatne ponudbe zaključenega za 365.000 dinarjev in končno Bruselj, čigar promet (163.000 Din) predstavlja zgolj privatno blago. Iz primerjanja v poedinih devizah tekom tega tedna doseženega skupnega prometa ngpram zadnjemu tednu (številke v oklepajih) je razviden znaten splošen porast (vse v tisočih dinarjev): Bruselj 163 (7), Curih 90 (61), London 423 (62), Newyork 76 (44), Pariz 15 (9) in Wien 553 (288). Edini Berlin 36 (103) je nekoliko nazadoval, prav-tako za malenkost Trst 3 (5), medtem ko se je promet dinarske devize v privatnem kliringu — 79 (67) — povečal za 12.000 dinarjev. Devizna tečajnica kaže na splošno porast tečajev večine deviz, ki se na naši borzi najbolj trgujejo. Razen Curiha, ki je skozi vse borzne dneve tega tedna notiral brez izprememb in Prage, ker je včeraj beležila ob ponedeljkovem tečaju, so popustili tečaji Amsterdama za 1-11 točke in Berlina za 0‘83 točke, kakor prikazuje spodnja tečajna tabela: 9‘ Januarj« 1933. 13. januarja 1933. najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2314-01 2325-37 28V2-30 2324*26 Berlin 1305-69 137649 1304-86 1375-66 Bruselj 797-46 80140 797-74 801-68 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 111,3*85 London . 1929 4 19374 192'8fl 19490 NevvVork 5734-64 5762:90 573603 5764-29 Bari/. ‘224-68 225-80 22479 225-91 Praga 17045 171-31 170-45 171-31 Trst ^ 294-24 296-64 294*40 296-80 Klirinški tečaji za avstrijske šilinge so bjli 11. t. m. Din 9-10, 12. in 13. t. m. pa od Din 8-50 do Din 9‘—. Dunaj in Budimpešta nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna, brez zaključkov. V znamenju nadaljujoče se »baisse« je beležila Vojna škoda tudi na vseh borznih sestankih tekočega tedna in oslabila svoj denarni tečaj od ponedeljka na petek za celih 23 točk! Nuden pa je bil ta efekt Dr. P slad irceva na ka je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava Je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. griporoia^Jipecerijsko^JjlaiKO^^ deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ln milni za dišave z električnim obratom Teleion it I « # « Ceniki n« raipolago! šele 11. t. m. po 227 dinaijev in včeraj po 21)1 dinarjev, torej za ceiih 16 iečk nižje v razdobju komaj par dni. Investicijsko posojilo je 'sicer notiralo z menjajočo se tendence zlasti v ponudbi, toda v glavnem obdržalo svoj denarni tečaj (Din 44-—) od torka dalje, dočim je bilo v ponedeljek nudeno za ta papir 45 dinarjev. Notica v službeni tečajnici od 10. t. in. je pogrešna, ker se mera pravilno glasiti Din 44-— za povpraševanje in Din 45’— za ponudbo. Tudi Blairova posojila so tekom tega tedna utrpela znatne tečajne padce. Tako je oslabela denarna notica 8 % Blaira za tri in pel točke, blagovna (od torka na četrtek) za dve točki, a 7% Blair za 3-75 poena v povpraševanju in za štiri poene v ponudbi (včeraj brez blagovne notice!) Na torkovem borznem sestanku je bila nudena delnica Narodne banke po Din 3.500, ker pa povpraševanja ni bilo, tudi do zaključka ni prišlo. Izmed indutrijskih papirjev je beležila od 10. t. m. naprej Trboveljska premogo-kopna družba, in sicer Din 175-— za blago. Notic v ostalih efektih tokrat ni bilo. Lesno tržišče Tendenca se slabša. Veliko je zanimanje za deske smreka-jelka, kakor tudi za bukove t e s t o n e. Nobenega interesa pa ni za gorivo drvo. Tekom zadnjih dni je bilo na tukajšnji borzi prodano 11 vagonov testonov, V nasprotju z minulimi leti, je bilo pričetkom te zime (zlasti v decembru) živahno povpraševanje po različnem lesu. To dejstvo pa je pripisati predvsem bojazni italijanskih trgovcev sanvih; da bo povišala Italija carino na uvozni les, in sicer kakor se je pričakovalo že s 1. januarjem 1933. Kot pa se je sedaj izkazalo, je bila ta bojazen neupravičena in so govorice o novem povišanju carine brez podlage. Zato pa so povpraševanja po novem letu padla, iz-vzemši za gori omenjene vrste lesa. Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani sprejema do 17. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg hek-tografske mase; do 23. januarja t. 1. pa glede dobave 800 zvitkov brzinomerilnih trakov in 300 zvitkov impregniranih trakov. _ (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 16. januarja t 1. ponudbe glede dobave 67.350 kg portland cementa. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg grafitnega tesnila in 70 kg šivalnih jermenov. Že v 24 urah SE STAS t klobuke itd. Skrobi in Bvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, mon*a in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenburcova ul. 6. Teleion It. 22-72 Obiščite aulomaiični bulet D A I - D A M Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg moke, 600 kg kave, 600 kg cikorije, 3000 kg riža, 1500 kg masti, 2000 kg koruznega zdroba, 1600 kg ter-pentinevega mila, 1200 kg bučnega olja in 800 kg ječmenove kave; do 25. januarja t. 1. pa glede dobave 3000 kg bencina. — (Oglasi in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) j n na poročila ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM. Zadnji tedenski sejem je bil v vsakem pogledu živahnejši od prejšnjega in tudi založen je bil bolje. Dogon živine je bil ta: 98 bikov, 693 krav, 197 junic, 203 volov, 72 jancev, 161 telet,'256 konj in žrebet, 442 svinj in 87 pujskov. Cene so bile te: biki od 3.25 do 3-50, krave za klanje od 2'50—3, za klobase od 1'50 do 1/70, veli I. vrste od 4 do 4'50, II. od 3'50 do 3'75, junci od 3-50 do 4'—, Špeli ari ce od 8'50 do 9'50, nepitane od 6'50 — 7'25 Din za kg žive teže. Žrebeta po 300 do 400 Din, konji po 800 — 2000 par. Teleta zaklana po 7—8, živa po 4 do 6. Sremske zaklane svinje po 10-50 do 11 Din. Detelje je bilo 86 voz in se je prodajala po 60 — 90, otava (13 voz) po 60 — 85, seno (167 voz) po 50—70, slama za steljo (9 voz) po 45—60 Din za 100 kg. Drva (37 voz) so bila po 100 — 110. DUNAJSKI SVINJSKI TRG. Na torkov sejem dne 10. t. m. je bilo postavljenih 8991 svinj in sicer 4680 pršu-tarjev in 4311 Špeharjev, od teh je bilo iz Jugoslavije 116 pršutarjev in 2589 Špeharjev. Cene so bile te: Špeharji najboljši od 1-47 do 1-50, I. vrste po l-40 do 1'45, II. po 1/37 do 1-39, pršutarji pa najboljši 1-75 do 1'80, drugi po 1/35 do 1 '60, kmetski po 1/25 do 1-40, najboljši po 1'45 do 1-47 šilingov za ;kg žive teže. Špeharji so se podražili za 5—7 grošev, pršutarji pa za 5 do 8 grošev. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Sobota, dne 14. januarja: Voda. Izven. Znižane cene. Nedelja, dne 15. januarja ob 15. uri: Srce igračk. Izven. Mladinska predstava. 'Znatno znižane cene. — Ob 20. uri: Milijo« težav. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 16. januarja: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Sobota, dne 14. januarja: Pri belem konjičku. Izven. Nedelja,dne 15. januarja ob 15. uri: Manon. Izven. 'Znižane cene. — Ob 20. uri: Nižava. Znižane cene. Ponedeljek, dne 16. januarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, dne 14. januarja. Zaprto. (Gostovanje v Murski Soboti.) Nedelja, dne 15. januarja ob 15. uri: Zemlja smehljaja. Znižane cene. — Ob 20. uri: Pri belem konjičku. Ponedeljek, dne 16. januarja: Zaprto. Torek, dne 17. januarja: Nevihta. Red C. Znižane cene. Mestni pogrebni zavod Ljubljana. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak in zet, gospod Ludvik Gerkman ml. sin trgovca in posestnika v petek 13. januarja po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. L . . Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 15. januarja ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. januarja 1933. Fini Gerkman roj. Petriček, soproga. Ludvik in Marija Gerkman, starši. Marija Erjavec roj. Gerkman, sestra. Franjo Gerkman, brat. Lina Gerkman roj. Japelj, svakinja. Franc Erjavec, svak. In vsi ostali sorodniki. Moivoz Grosuplje domač slovenski izdelek Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d- d. Grosuplje pri Ljubljani ANTON FUCHS kleparska delavnica Gosposvetska cesta St. 16, „PrI Levu" Izvršule vsa kleparska In lesocementna dela pri novih zgradbeh, kakor tudi prt starih, najsolldnefe, po zmernih cenah KUVERTAH pub mm TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Ure, zlatnina, optični predmeti L. VII HAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 36 TISKOVINE? vsoM wsl:irgmke, uradne,,Mklam-ne,časopise knjige,vetiar, , ; lisk hilre in poceni! TISKARNA MERKUR L1U B L1ANA_,G RIGORČIČEVA 51-23 cJel-25-52\Mdqmm :7ičkarnallUckur. Drei. ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Z. Tr,o.ri,o-lndu.trliSko d. d. >MERKDR< kot lad.i,l.lj. to tiskati.: 0. MICHALEK, Liobliana.