Največji slovenski dnevnik I v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00 H
Za New York celo leto -	$7.00 !||
Za inozemstvo c<ilo leto	$7.00
GLAS
Iv in H
JQE
K!,KH)\: CHHsea .1—3878
no. i. — Ste v. i.
List slovenskih delavcev v Ameriki*
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
NEW YORK, FRIDAY. JANUARY 2, 1931. PETEK, 2. JANUARJA 1931
The largest Slovenian Daily in Ijj	the United States.
d Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers,
TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
ZAHTEVE AMERIŠKIH DELAVCEV V TEKOČEM LETU
POSLEDICA SLABIH ČASOV BO, DO SE BO DOSTI VEČJE ŠTEVILO AMER. DELAVCEV ORGANIZIRALO
Poslanica Konference za Progresivno Delavsko Akcijo. Lani so smatrali za vzrok depresije polom na Wall Streetu, sedaj se je pa izkazalo* da t: če pravi vzroki drugod. — Sedanji tarif je treba odpraviti in Sovjetsko Unijo je treba priznati.
Kot vsako let
EINSTEIN DOSPEL NA SVOJ CILJ
Največji znanstveniki sveta so se sestali v Pa-sadeni. — Einstein proslavlja Ameriko.
s AN DIEGO, Calv. 31.decembra.
Profesor Albert Einstein je'slednjič, RANGUN, Birma. 31. decembra. -aospel na « j svojega potovanja, vjVstašW doma,ini Tarawady, Bir.
Piisfirlfiid lApi-nli	i«. i. 't',vil	1	J'
RANGUN JE OGROŽEN OD VSTASEV
Železniški most je neraben vsled eksplozije bomb. — Boj med angleškimi četami in domačini.
VELIK POTRES NA OTOČJU JUŽ. MORJA
jPasadeno. Kjerkoli se je ustavil, je
O, je tlldi letos izdala Konferenca bil deležen najbolj prisrčnega spre-1„ , 4 ..	^
!•_.__	"i i v,»a v nedostopnih dzimgljah drzen
!i/pid v smeri proti Rang an u. Pri
j trm so tuk-j poškodovali z bomba-
Velikanski val je odnesel hiše ter živino v morje. — Potres je bilo čutiti prav do obali Chile. V Italiji so občutili nove potresne sunke.
SPLOŠEN ŠTRAJK BOLJŠEVIKI
PREM0GARJEV V JUŽ. WALEŠU
SO UNIČILI KATEDRALO
Stavka je zvišala število Vojaki s o uničili svete nezaposlenih v okraju: podobe. — Kavaleristi na 388,000. — Bati se so s sabljami pregnali nadaljnega razširjenja j vernike. — Protesti pre-
stavke.
za sapiedno Delavsko Akcijo (Conference foriJ'"ma"
: >	-11	\ *' v	1	i	i Tudi dana nji dalioc
• loitre ivr Labor Artion) poslanico, v kateri nava-,'gU ni tv nl mkake i?i
I . 1 s , I I i i 11 \ f i >• ( i nf<>m<> IIMK> f\\-vnLrv^-.in 11 -»4 ^lr^/".,	------- .1.____
d v S;Ui Di<
ia .sv ,m dobro utemeljena prerokovanja za tekoče!" siaVn^a* n^e^Xuaka	* **
.	J	1	j	lien ves promet,
leto	sprejeli z vsemi častmi. Glede tega! ^ , , . „ .. . * ,
"	, ,	° 1 Oddelek Pandzj.b-čet se je spo-
je rekel:	.. ,	ji
i prijel pri Sikwinu. 13 milj od Ta-
i ii.i i/med dohrili posledice sedanje krize bo, da ' Mislim, da i^hko zrete tukaj.
.	SYDNEY. Nova Zelandija. 31. dc-
ma, so vprizorili iz svojega skriva- .	^ , ,
......J ^	combra _ zakasnela poročila, ki
so 'dospela danes semkaj, pravijo, da so bili doli Avstralije in Oceanije c-bi.skani dne 22. decembra od strašnega potresa ter groznega morskemu vala.
Radijsko poročilo paniika "Du-ris" je izročalo danes, da se vali
V""	11	octjoiijc: tvu^c uo, ud	• —	ravady, z majhnim oddelkom vsta- if.	Utt ~
bodo delavci V dosti večji meri organizirali ter IV	zaupno v bodočnost, ker Lcr so mora! uma>mti Kma]u Proti zapadnim juzmm otokom vod-
J	*-*	! imn'o 71VI IPT»<lrr> n ^1rxrr> ir lf^tnpi 1	na. S.tena	cevi ir»'r
i	,	,	- . , . ,r	. .	1 imate življensko nalogo, v kateri
t 1 ko usposobili za boj proti kapitalistom, ki po- sta spojen i vseljc do življenje ter
jajo ed dne do d:te 1># 1 i nevarni in nazadnjaški i dnevno drli.
. ,	.	v	j —Častihlepno-/., ki obvladuje va-
1 rr•! tlvema i< , ina je bilo rečeno, pravi še duševno življenje, napravija;
nato i oplenili vstaši vladno gozdarsko napravo v Okkan.
Ostrostrelci iz Birme so bili od-poslani. da izči-tijo okolico. Domneva se. da so vstaši zbrali
' svojo glavno moč v gozdovih iztoč- i ; no od Pcrereffvana. s Angleške čete so tam povzročile
no. stena, visoka osem čevljev.
Pri Awin je bila sila vala tako ve-| lika, da so bila poslopja in živina odnesena na morje.
Evropski uradniki in domačini so se rešili lc na ta način, chi so sple-
poslanica, da bo prinesel novi kapitalizem Ame- i dnevno delo za otroško igračo, l iki stalno prosperiteto. Lani so govorili, da je po- l^^je"
Ion na Wall Streetu sicer nikoliko omajal temelje I s tem je Einstein zanikal trditev .	^ . ...
i .	i	..	, .	. vi i f . • ,	Vvstasem po težkih bojih, velike iz-r a gospodarstva, docim jim v bistvu ni škodo- ;d:i nuufla generacija živi predivje. Uubc v J ^^ A > 1 l . - . i I Profesor Einsten je vprizonl po-i"™ .	. . ter Javo potresen val. kojega učinke ..... / !r|nd S.°:df 'e k'lzf le ter da S« tovanje v Pjutadcno v an„m T";nl' «>VO?eZ. ° pr^stoJccom jo bilo občuliti prav do Rokavskega
nam obetajo boljši dnevi. Zdaj El pa le najbolj op-] Tukai ,-c bo .se .stal toi učenjak '"P;,d'J "a mcs'" Taravat,dy na" prcUva. Ceni se. da je umrlo vsled • » ♦ i	• i •	-i	,	..........potile oblasti, da so prevedle vse	. . , ,	,	, ,
tlinisticni drznejo skrajno previdno prerokovati, da |s	tcvansi. ki pričakujejo od žen>;ke ter otroke v bun„alove Po„ onc katastrofe v celem nekako 20
slavnega nemškega učeniaka reši-'	""
zali na p j Ime.
Leta 1883 so povzročili izbruhi ognjenika Krakatoa med Sumatro
i e nore b;ti slabše kot je, dočim na tihem tarnajo ter se strahoma vprašujejo: — Kako dolgo še? Kako dolgo še?
Kadar nastopijo slabi časi, preostaja ena sama pot, da preprečimo ekonomsko depresijo t e r pospešimo povratek prosperitete. Končati je treba krivično razdelitev narodnega bogastva ter omogo-c iti delavskim masam večjo nakupno moč, da bodo mogle pokupiti, kar producira naš ogromni in-dustrijalni stroj.
Napredni delavci imajo za tekoče leto v programu :
odločen odpor proti vsakemu skrčenju plač, ki sr navzlic nasprotnim zatrdilom pojavlja po vsej
deželi;
tve i-ievilnth problemov.
SAN9IN0 ŽE ZOPET
'stavile so tudi močne straže krog
! mesta. Prebi\Ml:i večine vasi v o-i
koli . so zapustili svoja bivališča ter | se i družili vstašem.
Rdeči križ v Birmi je v mestu e-Ivoril svoj glavni slan.
tisoč ljudi.
Slična naravna prikazen se je za-vršila tudi maja meseca leta 1888. ■ Iz Coquimbe, Chile, 5000 milj 'vstran od Avstralije, poročajo, cfra so v ponedeljek občutili lahko potresne sunke in da so navalili na obrežje visaki valovi.
Voda je bila zelenkasta ter je zelo smrdela. To spravljajo v zvezo s
, BOMBAY, Indija. 31. decvmbra. Ril 1,11VII I v p&tcku nemirov, ki so se pripc-
T UjI	,	, iKJ -aiiii tiLiti. i. \j oiJiavijiiju v tvfžo s
niai0 pre;1 polnočjo, je morala t	....
...; .... .. .... . '	..	trupli številnih milijonov rib, ki so
V,	policija cdloz.ti svoje krepeljce iz ... , ., . ,
vročem spopadu P r ; bambusa ter se poslužiti strelnega UbitC pri	^u-
Achapagi je padi O orožja. Devet oseb je bilo ranjenih
enajst Sandinovih pri- kr03eI iT1 dvajsel nadaljnih
, «	-	, dobilo lažje poškodbe.
Stasev in osem Amen- j Spopadi so se završili pri zboro-
. vanju "vojnega svetaIndijskega
kancev.
hih.
AVELLINO, Italija, 31. decembra. Pri San Sessio Baronia so občutili v pretekli noči močan potres, ki je porušil dosti hiš. ki so bile poško-
CARDIFF. Wales, 31. decembra. Vodstvo zveze premogarjev je proglasilo stavko za velik premogorov-ni okr.Lj Južnega Walesa. Stavka jo stopila v veljavo ob polnoči ter se tiče nekako 150.000 premogarjev.
Odločitev je padla po hitro rkli-canih razpravah z zastopniki delavskega ministrstva, ki so vprizorili zadnji po.rkus, da dosežejo soglasje med delodajalci ter premoga rji.
Ob'- stranki p:i sta trdno vztrajali na svojem st-ališču.
Direktno prizadetih je nekako 150 tisoč premogarjev ter njih družin, vendar pa obstaja možnost, da se bo stavka razširila tudi na druga premogovna ozemlja.
Dočim so se vršila že pogajanja v Južnem Walesu. so se vršila tudi v Bristolu, na katerih so zahtevali skliranj" stavke za jutršnji dan.
Stavkarji zahtevajo skrčenja delovnih ur. To skrčenje pa bi moralo biti spremljano, soglasno z zahtevami lastnikov, tudi cd primernega skrčenja p!t*-.
Prepiri glede mezdo se vrše v premogovni industriji že dalj časa. Dne 1. decembra pa so sklenili pre-mogarji začasen dogovor ter ostali na delu. Ta dogovor pa je danes ugasnil.
Kijub dejstvu, da so stavkarski voditelji že izdali povelje na stavko, so nocoj še vedno zborovali.
V nekaterih krogih imajo še vedno slabotno upanje, da bodo v par dneh zoprt stavljeni novi predlogi zu konec stavke.
Stavka 150.000 premogarjev bo
bivalstva.
BUKAREŠTA, Romunska, 31. decembra. — Sovjetski vojaki no dunes uničili Tiralpoljsko katedru !o na ru>kem bregu Dnjestra.
Za vernike, ki so klečali pa snegu t-er peli pobožne molitve, se ni-o brigali, dokler niso vprizoriii na -skoka, tekom katerega so zažgali svete podobe.
K-avalerijski oddelek Je od jahal brezobzirno v ljudsko množico Vojaki so sabljami pregnali reveže, ki se niso mogli braniti.
Romunska ljudska množica, ki r opazovala dogodke z nasprotnega brega, je pričela ogorčeno protestirati. ko so metali vojaki posvc :cn-predmete v ogenj.
Skoro panika je izbruhnila ! njimi, ko so dosegli .-;pcpadi na ruski strani svoj višek.
Sovjetska vlada namerava p stavili na razvalinah katedrale vladno jxjslopje.
velika evropska POSTA
WASHINGTON, D. C., 1. j an. -Od 1. do 16. decembra je dospelo v New York 111.113 žaJcijev evropske pošte. To je nad pettisoč žakljev več kot lani.
povečala število nezaposlenih premogarjev v Južnem Walesu na 230 tisoč.
I Število nezaposlenih v Angliji bo
znašalo 2.408,471 oseb.
. .	, . dovane ze izza potresa 23. julija tc-
— kongresa na proslavi prve obletnice , . , . i .......	.	kccega leta.
WASHINGTON D C 1 i an _ u velja vi j en.ju zahtev glede neodvis-
'' '	• uoru
Iz Managve v Nicaragvi puročajo,	no-s*ti Indije. Ujudska množica je žarQV
Ida so je za vrši l pri A'Jiapagi vroč	metala kamenje ter druge predmete "
iij	i	•	li*	i	j spopad med ameriškimi vojuki in	proti prodirajočim policistom,
s Klane za vsakovrstna javna dela je treba znatno I nicaraškimi vstaši. v spopadu je streljanje pušk pa je razpršilo
povečati ter napraviti natančne načrte za bodoča de- |padlo enajst Nikaražanov in osem ljudsko množico. Policijske rezerve 1 *	■	' Amerikancev.	so bile slednjič pozvane, naj napra-
Izbruhnilo je tudi par majhnih
! Lahke potresne sunke so občutili v Montcveders. Calitri ter v Aqui-, Ioni j i.
ia te vrste;
Ameriški mornariški vojuki so bi- vij° Z0Pe*- mir in red.
dohodninski davek bogatinov in davek na velikei]i naPadeili iz zasede, ko so poprav-dedšcine je treba ogromno zvišati;	1Jali brzojavno zvezo med Ocotalam
uvesti je treba mžje carine, kajti Mawley-Smoo-tova t.iriina postava se je popolnoma izjalovila;
Amerika mora priznati Sovjetsko Unijo in skleniti njo trajne trgovske dogovore;
delovni čas je treba temeljito skrajšati;
uvesti je treba najmanj petdnevni delovni teden.
Vsied slabih delavskih razmer bo letos delav-i !vo bolj nemirno in bolj pripravljeno na boj.
Kapitalisti izvajajo nad delavci nezaslišen teror. 4 ako daleč smo prišli, da običajno izgubi delavec delo, ako pri volitvah odda svoj glas kandidatu, kateri ne pripada niti demokratski, niti republikanski stranki.
Organiziranje delavcev naleti na vsestranski odpor s strani kapitalistov. To se je v posebno jasni luči pokazalo tekom štrajka v Danville.
Ako bo kriza še nadalje trajala, bodo dali delavci duška svojemu nezadovoljstvu z vsakovrstnimi demost racijami ter z ustanovit jo posebne delavske stranke.
odkrita zarota
■k VERACRUZ, Mehika, 1. januarja. Zarotniki so nameravali governerja »Tajna policija v Puerto je razkrila' usmrtiti, ko bi potoval v Minatitian
I'...........................
in Apali.
Buie je tj začetek velike ofenzi-zive, katero je vstaški vodile!j San-dmo že dal časa napovedoval. Kj e sc nahaja Sandino. ni znano.
governer roosevelt zaprisežen
caponov manager obsojen na pet let ječe
CHICAGO, 111., 1. januarja. — Sodišče je obsodilo na pet let ječe Jackra Guzika. managera zloglasne-
_________ ALBANY. N. Y., l. januarja. —j ga gangsterja Capona. Obsojen je
Ameriške čete se nahajajo v Ni- Sinoči ob desetih je bil zaprisežen bil zato. ker se je z napačnimi na-ragvi že izza leta 1927. Najprej je Franklin D. Roosevelt kot novoizvo- ; vedbami skušal izogniti plačanju bilo tam 2500 ameriških mornari- ljeni governer države New York. —1 dohodninskega davka, škili vojakov, ko je bil pa izvoljen v Zaprisožen je bil tudi podgoverner senci ameriških bajonetov predsed- Herbert Lehman.
bil° 1500 voia-----i nesreča na morju
V Nicaragvi .so So vodno nahaja p£J qeckov se	j <JiiU}- Norveško. 1. januarja.
i V tukajšnji bližini sc je potopil
je zadušilo Parnik "Torefjel". 24 mož je izgu-
----: bilo življenje.
PITTSBURGH, Pa., 30. decembra. ' Pet fantov v starosti od štirinajstih do sedemnajstih let. je šlo v neki
ALBANY, New York, 31. dec. _ zapuščen premogovnik v South	__
Neki nezaposleni delavec je v bliž- Hills pobirat premog. Ker jih ni bi- j BOGOTA, Columbia 1 januarja njem gozdu posekal devet drevesner lo dolgo časa nazaj, so jih šli iskat TekQm današnjih ob6inskih volitev jih hotel prodati za drva. da bi že in našli vseh pet zadušenih s stru- je prižIo resnih spopadov v mestu vsaj nekaj zaslužil. Pred sodiščem penim plinom	Capitanejo. Osem oseb je bilo u-
je priznal svojo krivdo. Sodnik ga	--smrčenih, štirinajst pa ranjenih.
ni dal zapreti, ampak mu je naro- ' "" čil. da mora spomladi zasaditi v državnih gozdovih tisoč drevesc.
nad tisoč Amerikancev, ki skušnjo obdržati v sedlu "izvoljenega" predsednika.
nenavadna kazen
nemiri pri volitvah
abd el krim zahteva svobodo
~ ~	------- — , PARIZ, Francija, 1. januarja. —
^	, Abdel Krim, voditelj ritskegra ple-
mena in veUk nasprotnik Španske ;in Francije za časa rifske vstaje, j živi že pet let v pregnanstvu na I francoskem otoku Reunion. Vsako | leto sproti piše francoskemu predsedniku pismo, v katerem ga prosi, 'naj ga oprosti.
Naročit« m na "Glas Naroda" — največji slu venski dnevnik t Z4ra-tenlb Maral
kitajska kontrola
nad kablom
ŠANGHAJ, Kitajska, 1. [januarja. Iz Nankinga poročajo, da je nan-kinška vlada sklenila z inozemskimi kabelskimi družbami pogodbo, soglasno s katero bo po 1. januarju kontrolirala kitajska vlada vso kabelsko službo ob svoai obali.
Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
Na4a nakazila sr Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencer točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brea zamud* časa, bres nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljena a podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v aluiaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih »lučajih tudi na sodniji v stari domovini.
Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir.
V Jugoslavijo	V Italijo
Din 500 ........................... S
9.40
1«00 ............................ s 18.60
2000 .............................s 37.00
2500 ............................ s 40.25
5000 ............................ s 91.50
10,000 ..............................$181.80
Lir
100 200 S00 SO« 1000
» 5.75 $11.30 $16.8« $37.4» $54.2$
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—,
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazumeta glede načina nakazila.
Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbin« 7B
SAKSER STATE BANK
8S CORTLANDT STREET
NEW IOBI, M &
Telephone Barclay 0380 — 0381

"GLAS NARODU"
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 2, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY In D. S. A.
"Glas Naroda"
UfflUWM
Owned and Published by BLQVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sofcser, President
L. Benedik, Tre as.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21* W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. t.
GLAS NARODA (Voice of the People)
MARCEL RAY:
EVROPA IN RAZOROŽITEV
Gledališče - Glasba - Kino
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja list za Ameriko
In Kanado ................................$6.00
Za pol leta ______________________________~...$3.00
Za četrt leta ...........~...................$1.50
Za New York za celo leto
$7.00
Za pol leta ....................................$3.50
Za inozemstvo za celo leto........$7.00
Za pol leta ...................................43.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj in praznikov.
LK>plsi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, p.^sjmo, j« se nam *udl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
a s
GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
RAZMETAVANJE DENARJA
Pojavilo se je resno vprašanje: ali je prolifbicijski urad zato ustanovljen, da skuša izvesti proliibicijske postave, ali pa zato, da agitira za prohibicijo i
To vprašanje je naslovil newyorski republikanski kongresnik La Guardia na generalnega pravdnika.
La Guardia ni osamljen.
Na milijone državljanov bi rado vedelo, ee dobiva prohibicijski urad neizmerne vsote samo zato, da bi prikazal deželi "blagoslove^proliibicije.
Pod naslovom 44Vrednost izpolnjevanja postav" je prohibicijski urad izdal brošuro, v kateri navaja uspehe prisilne zdržnosti.
Ta propaganda je veljala petdeest tiso«1 dolarjev. Izdanih je bilo petdeset tisti«* izvodov, i 11 proliibieijski urad je plaval po za vsakega.
Kongresnik La Guardia je odlomim proti temu, da bi se dovolilo to vsoto v to svrho, eeš, da vsebuje brošura napačne podatke in neresnične trditve.
— Pridelek in prodaja grozdja sta se v zadnjih letili povečala za štiristo odstotkov, — pravi La Guardia. — Tega dejstva suhači v svoji brošuri ne taje, ampak skušajo predoeiti svetu, kak«« zelo spoštuje ameriški narod prohibicijo in je jelly" namesto, da bi vino pil.
Vsak treznomisleč človek, ki namenoma ne taji dejstev, bo pritrdil newyorskemu kongresniku, da se sk«jro vse to grozdje izpremeni v privatnih kleteh v vino.
Protest gospoda La Guardia je povsem na mestu, pa 1)0 najbrž zadel na gluha ušesa, kajti v sedanjem kongresu imajo suhači še vedno večino.
Tudi v novem kongresu jo bodo imeli, četudi bodo njihove vrste precej osalbljene.
Poglaviten namen La Guardijevega protesta je, do-kazati, kako brez potrebe se troši denar davkoplačevalcev v interesu "plemenitega" eksperimenta.
Vsak cent, ki ga dovoli kongres za 4tvzg#jo" naroda k proliibiciji, je vržen skozi okno, kajti izpolnjevanja prohibicijskih postav ne bo mogoče nikdar izsiliti.
Nova ogromna elektrarna pri Ljubljani.
Vprašanje razorožitve je brez dvoma najvažnejši, najobčutljivejše in najbolj zamotano izmed vsen velikih mednarodnih problemov, ki naj jih reši Društvo narodov. Vprašanje je važno zlasti zaradi nad, ki so zvezane z njegovo rešitvijo, obenem pa močno vznemirja občutljivost narodov, ker se dotika najbolj kočljive točke njihove suverenosti ter slabi njihovo neodvisnost in obstoj. Zato ni nič t'.žjega, kakor razpravljati o tem vprašanju javno brez vsakih pridržkov in brez vsakih piedsodkov. Tako sta napravila na ravno teh straneh lord Robert Cecil in George Bernhard; eden kakor drugi je razložil stališče svoje države brez vsake ozkosrčnosti in sedaj je vrsta na meni, da s francoskega vidika načnem vprašanje, ki presega po važnosti vse predsodke in posebne interese katerekoli države.
Razorožitev je borba s hudičem. Mefistofel, preoblečen v Nemca, se norčuje in pravi Francozom: — Vi ste razorožili Nemčijo in niti trenutek ne mislite na to, da bi resno zmanjšali svoje lastno oboroževanje; pri sebi hočete oboroževanje ohraniti nedotaknjeno, ali ga hočete celo izpopolniti, da si zagotovite hegemonijo v Evropi." Nato se ■ hudič obleče v Franccza in se obr- 1 ne k Nemcem: "Ako smatrate raz- ' orožStev v resnici za napredek, zakaj se potem pritožujete? Vi, ki že deset let korakate na čelu nove civilizacijo?" Ako bomo poslušali take besede hudobnega duha, se ne bomo mogli nikoli približati drug drugemu. Raji skušajmo pregnati hudiča iz te razprave ter poglejmo, kaj je morda utemeljeno in kaj je pretirano na tem, kar lahko imenujemo liberalno nemško tezo.
Prvi govor, ki ga George Bernhard navaja proti delu v Ženevi, je ta. da vlada v vprašanju razorožitve velika neenakost med Nemčijo in drugimi državami. Ta očitek ni nič drugega, kakor nov protest proti versaiileski pogodbi. Ja^no je. da se vojna leta 1914 ter zmaga enih in poraz drugih kot dejstva ne dado izbrisati iz zgodovine; tudi je jasno, da so mirovni dogovori vedno "nejednakc pogodbe", ako hočemo govoriti s ki-
Francija ukrenila po Locarnu. Nemški strokovnjaki so predlagali, naj se ukine evidenca odpuščenih vojakov, kar bi bila čisto iluzorna in fiktivna metoda. Evidenca rezervistov ne more nič bolj ogrožati sosedov, kakor evidenca letal, avtomobilov, konj in trgovskih ladij. Nikoli ne bo mogoče vladam prepovedati imeti v cvidenci vse to, kar lahko potrebujejo v trenutku nevarnosti. Ako bi taka prepoved bila mogoča, bi se s tem vsem državam naložila dolžnost, vzdrževati poklicne vojske.
Toda jedro vprašanja ni v tem. Rezerve, pravi George B?rnhard, tvorijo bojno sposobnost države. Prav ima, kajti rezerve se ne dado omejiti. Celotna vojna moč se ne da podvreči učinkoviti omejitvi, ker se je v nobeni državi ne da prijeti. Izdelovanje lugaste soli je n. pr. del vseobče vojne zmožnosti. Ali ga lahko omejimo? Piloti trgovskih letal, strojevodje, šoferji, mornarji in rudarji tvorijo vojno moč z isto pravico, kakor izvežba-ne vojaške rezerve. A" naj tudi te omejimo? Stoječe vojske pa nasprotno ne spadajo med vseobčo vojno moč, ker so neposredna realnost in je samo pri njih mogoča učinkovita in za vse enaka omejitev.
Ne bom odgovarjal na dolgo in široko kritikam Georgea Bernhardt nad nedostatnostjo proračunske omejitve oboroževanja. Prod vsem je treba pripomniti, da se je načelo proračunske omejitve osvojilo v Ženevi samo za vojni materij al na kopnem. Efektivno stanje mora biti omejeno neposredno in z njim od neke meje tudi izvežbane rezerve z direktno redukcijo vsakdanjega povprečnega efektivnega stanja, pri čemer so všteti tudi rezervisti. vpoklicani ped orožje za čas njih izvežbanja. Takisto velja neposredna omejitev tudi za pomorska in zračna sredstva. Ostanejo nam le sredstva na kopnem.
Za omejitev le-teh je Francija predlagala v Ženevi neposredno mednarodno kontrole > preiskavo na licu mesta, kontrolo, ki je slič-na oni, ki jo je Nemčija sprejela v Versaillesu. Isto predlaga tudi George Bernhard. Francoski pred-tajskim izrazoslovjem. Naj se misli i leg pa je večina oklonila. Francija o teh pogodbah, kar se hoče. go-j je hotela po tem neuspehu doseči tovc je, da Nemčija naenkrat one- vseeno pozitiven rezultat ter je pred
O KUHI IN DRUGIH REČEH. N \ če žc ni drugače, pa zarni-mo Novo leto z Marjanco. Predragi moj Peter: Voščim Ti srečno in veselo Novol | leto in Ti iz srca želim, da bi bili i bolj pameten kot si bil dozdaj. Kaj-
TENORIST BANOVEC KOT GOST V OPKRI V CHK AGU.
Imela sem čast in priliko, da sem Tudi v "Denni Hlastel" istega slišala in videla g. Banovca, člana' dneva, je prišla lepa kritika: Narodnegu Gledališča v Ljubljani,! Glavne vloge sa bile zasedede z ko je gostoval z največjim uspehom umetniško kvalificiranimi močmi.
v naslovni vlogi Hoffmana, Of fen- 'Naslovno in trž-ko vlogo pripovedo- \ ti kadar se začne dedec v kuho
vtikati, že ni vse tako kot bi mo-| ralo biti.
Prav ponižno Te vprašani, kaj pa| Ti pravzapi-av veš o kuhi? Kuha je ženska stvar. Je bila, je in estane.! Oh, za vse na svetu bi ne jedla, če bi vedela, da je imel moški svoje prs:e vmes.
Jaz se za kuho nikogar ne ustrašim. najmanj pa Tebe, predragi moj Peter.
O, kuhati pa znam kuhati Pa naj bo mesnata jed, ali pa kaj iz testa, ali pa torte, paje in kekse. Saj sem vendar pri žandarjih služila v starem kra ju, in v farovžih in po velikih oštarijah in hotelih. Vsak je lajkal mojo jed. Žandarji so se kar pulili zame.
Potico, pa naj bo r^zinova lili orehova, v hipu zvrtim. in I bet. da ni?i še nikdar jedel take ocvirkove,
bachove opere "Hoffmanove pripo-^valca Hcffmar/a, je izvajal jugoslo-vedke'% v Chlcagu.	jvanski umetnik, luski >.enor g. Ba-
Doslej smo ga culi in poznali kot'novec, ki se je uspešno uvedel že s odličnega koncertnega pevca. To je (svojim nedavnim koncertom <Or-bila pa prilika slišati in videti ga vichestra Hali, Chicagoj. Poleg iz-njegevi najboljši Sači. V operi je bil'redno lahkega in čudovito osvajajo-v resnici doma in je imel popomo čega organa se odlikuje z dovršeno priliko izkazati vso svojo umetnost rutino, katero iščemo včasih zastonj
in sposobnost. Kdor ima pravi kritični razum, dovoljno glasbeno na-obrazbo in razumevanje, kdor je prost takozvanega "lokalnega pa-trijotizma" in zna pravilno cetniti in vpoštevati besedo "umetnost-vimet-nik", ta mora brez pridržka in odkrito priznali, da je tenorist Bano-vec umetnik-pevec v pravem pomenu besede. Žal mi je le to, da se nismo Slovenci malo bclj zainteresira li za to priliko videti našega umetnika. Med Čehi je bilo ogromno zanimanje za njegov nastop, in so ga tudi sprejeli z velikim navdu-
na največjih odrih. Njegove sposobnosti spadajo na velike odre. Včeraj je kljub težkim okoliščinam popolnoma zadostil.
Lahko bi še opisovala kritike iz češke "Spravedelnost", ki pravi, da niso pričakovali, da bi jim gost pel v češkem, in ga opisujejo kot dovršeno itutiniranega pevca, ki jim je dal nepozabljiv večer s svojim oča-rujočim glasom, in s svojo umetniško dovršenostjo.
Tudi slovenski časopisi, Prosveta, dne 10. decembra, in Proletarec, dne
18. decembra so prinesli kritike o:kot jo jaz napravim
šenjem in so zelo ponosni, da so 1 predstavah, a ne bom vzela ča^u, Tudi kar se kompirja zadene, se
imeli oni ed ni to priliko med Slo- da jih opišem, ker so slovenske in vani v Ameriki. Češki časopisi so gctDT/o vam že znane, prinesli zelo lepe in laskave kriti- | ke o njegovem nastopu.
Češki dnevnik "Svornosf1 od 1. decembra 1930, je prinesel sledečo kritiko:
nobene ne ustrašim. Pa naj ba te-stan, pcšt.:han, opečen ali v oblicah
Kdor je bil navzoč na predstavili krompir, v veliki Sokol Chicago dvorani, kij Moja mati so mi večkrat rekli: — ima 2000 sedežev, mora priznati, da Le z mastjo Ti ni treba špara.i, Mar-je g. E-anovec ne samo izvrsten ken- janca, p-a ti bo ratala vsaka stvar, certni pevec, pač pa tudi prvovr- 1 Tistih njenih besed se držim in
— Prostorno gledališče je bilo v sten operni pevec, kakršnih je zc- nisem še nikdar šparala z mastjo.
parterju in na galeriji do zadnjega ketičk-a napolnjeno. Niti eden cd številne avdijence ni obžaloval,1 da je prišel, ker je bila operna predstava izvajana nad vse pričakovanje dobro. Solisti, zbor, orkester, o-prava, skratka vse, kar smo videli in slišali, je bilo zlito v harmonično celoto, kar je dckazalo, da ne zaostaja izvedba prav nič za profesionalnimi scenami.
Ko se po kratkem glasbenem u-vodu dvigne zastor, smo bili prijetno zadivljeni nad krasno opravo
lo malo. S svojim gostovanjem v j Jed brez masti je kakor dedec brez operi nam je odkril šele svoje prave muštac.
odlične sposobnosti, ki jih na kon- J Vse mora biti narahlo in fanjsko cenlnem odru ne mere razviti. Bil narejeno in tuko postavljeno na mi-je popolnoma v svojem elementu zo. da se cd jedi naravnost v nos kot epemi pevec in sijajen igralec, t kadi.
Žel je viharno odobravanje za vsa- j Vse mora biti lepo zapečeno, ne ko arijo, in po duetih, in si je osvo- iproplevko in ne preslano. in ne pre-
jil srca navzoče publike ter nam je nudil užitek, ki ga ne bomo zlepa
več opoprano, kajti s p"prcm dedca le zdražiš. da misli na druge reči.
pozabili. Predavanje, igre, in po- tnc pa na jed
davanje vloge Hcffmarra nam je pokazalo, da je peve2 precejšnje rutine, ki spada na največje odre. in
prclogove scene, predstavljajočo za- smo lahko ponosni, da je Slovenec,
V LjosbUani se mudi že nekaj časa zastopnik neke anglešdco-čehoslo-vaške finančne skupine dr. inž. Ben-da iz Prage v zadevi realizacije v?-Ukeiga elektrifikacij skega projekta. Ore za gxadbo hIdroelek*-rične centrale, ki bi izkoriščala vodno silo Uncu pri Planini po projektu, ki ag Je 4e pred vejno izdelal praški inšenir Kari Krem. Kakor zatrjujejo, ima omenjena anglešfco-čeho-slovaška finančna skupina že zagotovljen potrebni kapital za gradbo te električne naprave s 16 tisoč konjskimi silami, ki bo stala okrog 125 milijonov dinarjev. Pripravlja se ustanovitev pc-setone delniške družbe a sedežem v Lubljani; na družbi bi bil udeležen tudi Jugoslovanski kapital, a družba bi prevzela koncesijo za gr&dbo te elektrarne, ki jo Je leta 1925 dobil od Ju«, oblaste v sin projektanta inž. Karl Kress mlajcM.
Projekt, ki je znan Se iz predvojne d Obe ,Je zamlAtjen tako, da se v posebnih dovodnih kanalih zbira voda Unca in njegovih pritokov in se potem ▼ • km dolgem tunehi spelje na Vrhniko, kjer naj se zgradi elek-trttna centrala. Inž. Beida je že stopil v sttke z ljubljansko mestno občino zaradi Sklenitve pogodbe o vzajemnem oskrbovanju omrežja ljub-Ijomloe In vrhniške centdale s to-taoto. 2 gradbo naj M se pričelo že ▼ pofl^Hu prihodnjega lete, ker
leta, če se dotedaj ne (prične graditi. Gradba naj bi se izvršila v treh letih. Po dosedanjih kalkulacijskih r3ičunih bi bili produkcijski stroški toka zelo nizki, kar bi omogočilo velikopotezno industrijalizacijo tako LJubljane kakor tudi njene okolice. Dr. Benda namerava stopuiti v stike tudi z bansko upravo zaradi sodelovanja projektirane elektrarne z električnimi centralami dravske banovine.
Tatvina vinskega mošta.
v začetku novembra so iz kleti Franca Zamude v BovJaku neznani storilci ukradli okrog 400 litrov vinskega maftta. Sod, iz katerega so lato vi ukradli mošt, se je nahajal v kleti ob zidru pod oknom. Storilci so izvršili tatvino na ta naičin, da so se pos.užili ročne brizgalke in gumijeve cevi, ki so Jo enostarvno spustili skozi irralo nujno odprto okno. Tatvine je bil med -drugimi nujno sumljiv neki F. H. iz Graibono-Skega vrha, ki se je pred meseci vrnil ~Yt zaporov okrožnega sodišča v Mariboitu, kjer je odsedel zaradi tatvine dažjšo kazen. Izvršena je bila pri njem hišna preiskava, ki je u-gotovila, da je imel na podstrešju skrito ročno brizgalko ln gumijevo |cerv. Osumljenca je oro&ntttvo pri Sv. /uriju db Savnici aretiralo in
ga odVBtUo v preiskovalni aapoi* o-*
j mogoči vse napredek v pogajanjih ' o razorožitvi, ako vzame za izhodišče razprave kritikov ali celo re-! vizijo versailleske pogodbe. Enako j je tudi z Nemško zahtevo po ne-| posredni ali vsaj zek) hitro razorožitvi s nrotvezo, da preambula 5. člena mirovne pogodbe opravičuje razorožitev Nemčije z vidika splošne razorožitve. Ne sme se pozabiti, da v času. ko se je sestavljalo do-tlčno besedilo, nihče ni predvideval vstopa Nemčije v Društvo narodov, niti njenega sodelovanja pri razorožitvi drugih držav. V ostalem pa tudi ni bilo govora o roku, do katerega bi se. morala izvršiti obvezna razorožitev. Sestavljalci mirovne pogodbe so dobro poznavali obsežnost problema. Zavedali so se, da ne gre za kako improvizacijo iluzornih rešitev, ki bi pomirile javno mnenje, ali za politične Interese, marveč da bo treba načeti in nadaljevati z vso potrebno opreznostjo delo. ki bo zahtevalo dolg-goletnega truda, kajti končni u-speh tega napora naj bi bila zrela in resnična sprememba vseob-čega duha v vseevropskem smislu.
Dotikajoč se dalje samega bistva ženevskih debat, se pritožuje Geo. Bernhard, da so "izvežbane rezerve'* izključene iz omejitve oboroževanja. Te rezerve, pravi, so del splošne "bojne sposobnosti" držav, kjer je vojaška služba obvezna, zato bi morale biti omejene kakor aktivno shižeče čete.
To vprašanje rezerv je v resnici zelo važno, ali jaz ne verjamem, da bi bilo prav, reš'ti ga na tak sumaričen način. Predvsem bi zna-Čila omejitev izvežbanih rezerv v državah, ki imajo sistem splošne vo;aške službe, tudi omejitev letnega kontingenta za vojaško službo sposobnih mož. Ali se da komu naložiti ta omejitev? Nikakor, kajti države z demokratsko tradicijo ne dopuščajo nepravičnosti v izvrševanju vojaške dolžnosti; in z druge strani pomeni število stal-nč vojske za te države nekak večji občutek varnosti. Kadar se varnost poveča, zmanjšajo drŽave, ki imajo obvezno Vojaško službovanje, pa s tem, da skrsjtejo rok vojaškega slurtbovfcnja. Tako je tudi
lagala omejitev izdatkov za vojna sredstva. Ta način ni popoln, ven-
kotno študentovsko gostilno. V predigri je nastopilo pet solistov. G. R. Svetozar Banovec, mladi slovenski • enerist. je nastopil kot gost v naslovni vlogi Hoffmana. G. Banovec irrra prijeten, krasen Urški tenor. Njegovo izvajanje včerajšnje predstave je bilo izborno podano. Go«st je podajal svojo vlogo visoko umetniško, a z lahkoto in krasoto svo-
dar pa je boljši, kakor nič. Kar se;jega glasu nas je ^ omamil. Ne-tiče nadzora nad proračuni, res-! d.osta'ke v izgovoru češčine ije na-ničnvmi aH navideznimi, je ta Tracm z bogato, premišljeno igro, v tehnično daleko manj težak, kakor j tateri ni bilo rpaziti nikakih obi-misli George Bernhard. Proračuni; čajnih "tenorskih manir". Publika za vojsko so v mnogih državah go- ;je pcsiušala nekatere scene s ori'ta-tovo dvomljivi in je nijh čitanje jenlm dLhom Dostavljamo, da je zelo težko, jaz pa sem prepričan, ;imela ceIa predstava velik uspeh.
da bi kakih 12 dobrih finančnih nadzornikov različnih narodnemu zelo dobro izvedlo to nalogo.
Za konec sem si prihranil najtehtnejši ugovor, ki vsebuje lojalno argumentacijo mojega odličnega nemškega tovariša in ki ie edini, za katerega mislim, da se ne da odbiti. To je ugovor, ki se tiče nakopičen j a vojnih sredstev v mirnem času. Popolnoma resnično je, da je ta takojšnja bojna sposobnost popolnoma druge prirode, kakor bojna sposobnost za daljši rok in da bi bilo treba ravno prvo o-mejiti. Toda baš v tem je večina v Ženevi kategorično odklonila vsako kontrolo, kaker v primeru o-mejitve vojnih sredstev, ki spadajo v stalno vojaško službo. Lahko se obžaluje ta odklonitev, toda je fakt, ki ga tea isedaj ni mogoče predrugačiti in problem nakopiče-nja vojnih sredstev je pre važen, da bi se pri njem zanesli samo na neoverovljene izjave. Na vsak način pa omejitev nakopičenih vojnih sredstev ne more biti pravična, ako ne delamo razločka v korist manjših držav. Kolikor je država manj industrijska, manj bogata in manj mogočna, toliko bolj mora skrbeti, na nakopiči dovolj izdatnih obrambnih sredstev. Velike industrijske države, ki imajo uvaževanja vredno bojno sposobnost (n. pr. v letalstvu), imajo to prednost, da lahko opuščajo vsako nakopičen je sredstev. Ali teh velikih držav na svetu ni več kakor .šest ali sedem. Treba pa je skrbeti za varnost onih drugih.
Akc vse to ,premislimo, ne moremo očitati ženevski komisiji, da se je ustavila pri polovičarskih, delnih in začasnih sklepih. Kajti obči značaj vseh odločb Društva narodov je, da niso nič drugega neko kompromisi. Ne bi bilo p^-
in naš umetnik.
Umetnost mora biti v resnici u-metnost! Kratka je t-a tako lepa zveneča besedica! Predno se pa v resnici zasluži in dobi zanjo priznanje merodajnih strokovnih kritik, so žarijo potrebne predvsem: precejšnja mera sposobnosti, talent, dolgoletni štud;'j, polno truda in naporov, razočaranje, železne volje in pa poštene samo-kritike. Pot resničnega umetnika ni lahka, in zato me je še bolj veselilo, ko .sem imela priliko. da sem videla triumf g. Uanov-ca med Čehi v Chicagu. ker ga je polnomerno zaslužil.
Orkester je bil Chicago Symphony, in dirigent cele predstave pa g.
godek.
B I je to zopet velik umetniški do-|Kubina, ki je že bil direktor opere
v Pragi in v Brnu, tako da je bila to v resnici umetniška predstava, in samo to mi je žal, da ni bilo prilike, da bi vsi Slovenci bili navzoči.
Na j še enkrat rečem, da moramo biti ponosni, ker imamo v Ameriki gosta g Banovca, ki je v resnici umetnik v polnem pomenu besede, in ki nas tako odlično in laskavo predstavlja pred drugimi narodi.
Jeanette Perdan.
metno zahtevati od Društva narodov, da naj voli: vse ali nič. Politika je vedno umetnost razločevati med mogočim in nemogočim. V tem smislu si ne smemo brez krivde zatisniti oči pred napredkom, ki bo izvršen in o katerem je Paul-Boncour že prve dni ministrske krize smatra za svojo dožnost, da ga javi predsedniku republike: — — Opozarjam poglavarja države na zelo važno dejstvo, da je razoro-žitvena komisija dosegla zelo po-onemen rezultat za bodočnost Evrope. S polnimi jadri plovemo proti razorožitveni konferenci. Francija se mora nanjo pripravljati.
To pomeni, da bo Francija prišla v Ženevo s preceiznimi predlogi in z namenom, da doseže čim prej dobre rezultate. Toda Francija se je že pripravila za nedo-gledne rezultate s tem, da je prevzela inicijativo za čim tesnejše zbližan je med evropskimi državami. Zakaj bi se morala Evropa začasno zadovoljiti z neodločnimi in nepopolnimi rešitvami? Zato, ker ni edina in ker se brani pred napadi hacijonalizma in imperializma. George Bernhard s pravom pripominja, da se proračuni za vojno povišujejo z ogromnimi izdatki, s katerimi hočejo nekatere vlade u-metno ščititi svojo industrijo, ako jo smatrajo za koristno in potrebno narodni obrambi. Bistveno vprašanje miru je na ta način zelo dobro postavljeno. Toda kje je lek? Jaz vidim samo enega: zgradimo Evropo! To je edina pot, ki vodi dalje preko rezultatov, doseženih v Ženevi. Splošna razorožitev ne bo mogla biti pogoj za združenje evropske celine, pač pa bo nje posledica in smoter.
NAZNANILO
rojakom v WAUKEGANU in okolici naznanjam, da izvršujem vse notarske pesle točno in zanesljivo.
JOŽE ZELENC, 925 McAllister Ave., Waukegan, 111. Telephon: Majestic 2065.
SLO VENSK0-AMER1KAN SKI
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za Ičto 1931
cena 20 centov
"GLAS NAROpA"
216 W. 18th Street1 New York City
Od župe se ne sme kaditi, rmena mora biti kot žafran in tako gosti cinki morajo plavati po nji. da ni mogoče videti skozi, masari če so nudeljni pol inča široki.
S:l?tu mora biti lepo zrahljan?, in če žokneš vanjo, se mora na vi-licah kar tresti od samega olja.
Solata spada med zelen;\ive in zelenjav oziroma solat je več sort: zelnata in špargljeva sclata. špeho-va in sladku solat, ohrcvicva solata in mešana solata, krompirjeva solata in solata iz klebas; nadalje laška solata, špehova solata, kisla in karfijclna solata in solata iz govejega gob^a.
Pri vsaki jedi igra žela važno vlogo tudi cušpajz. Če cušpajra prav ne narediš, je vsa jed falena.
Moja mati so vedno rekli: — Le merkaj, Marjanca, da bo cuspajz dober. Če je mesna jed sferderba-na, se dedci kar stepejo za cušpajz. Vsaka kuharica bi najraje od veselja jokrala. ko vidi, kako se dedci tepejo za cušpajz.
In kadar čikn? filaš, .jo moraš tako nafila-ti, da se kokošja duša na onem svetu solzi in sline cedi ter pravi: — Oh. zakaj me niso tako nafilali, dokler sem bika še živa? Kaj mi zdaj nucajc vse te dobrote v mojem želodcu?
Kadar klobase pečeš, mast lepo prišparaj in ž njo zabeli krompir. Moja mati so večkrat rekli: — Kadar je dedec malo okajen, in če ni-muš drugega pri hiši, kar krompirja mu skuhaj in ga zabeli s klobas-jo mastjo. Boš videla, kako bo goltal krompir, misleč, da je klobasa pod njim. Pa tudi če bi bila spodaj klobasa, bi morata ostati za drugi dan, ker si je s krompirjem nabun-kal želodec.
Vidiš, Zgaga, tako sem Ti izdala par kuharskih skrivnosti, (katerih bi ne izdala nikomur drugemu za ves svet. To pa zato, da mi baš povedal, kako se delajo idrijski žliko-fi, katere vedno omenjaš in jih ne moreš prehvalitd.
Vse kuharice sem že vprašala, pa nobena odgovora ne ve.
Vse kuharske bukve sem prelistala. toda o idrijskih žlikofrih ni v njih nobenega sledu.
Od Sears in Robeka v Philadel-phiji sem naročila katalog in ga prečitala od začetka do konca. Res je, dosti reči imajo, ampak idrijskih žlikrofov ne.
Nazadnje sem naročila in prebrala največjo arabsko sanjsko knjigo ipa tudi v največji arabski sanjski knjigi jih ni.
Torej povej mi, če veš, kako se delajo, da bo potroštano moje sree.
Te poedravlja večno Tvoja
Marjanca.
^ j
J M.
j n
jl'OUS NAHODA'
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 2, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A.

SOVJETSKO KAZENSKO PRAVO
Ko so prišli boljše viki v Rusiji na krmilo, jim ni bilo prav nič ležeče na tem, da bi spravili slučajno in na hitro roko izdane odredbe v sistem. Oboroženo ljudstvo je obračunavalo s svojimi tlačitelji brez j vsakih pravil in brez vsake zakuno- j daje, tako so karakterizirali to za- ' četno dobo boljševiki sami. Pozneje so pa priznali "nujnost v inte-, resu varčevanja proletarskih sil ustvariti sistem držanja v šahu razrednih sovražnikov". Iz tega sklepa je sledil kazenski zakonik, uveden in veljaven od leta 1922 na vsem ozemlju sovjetske zveze. V temelj zakonika ni bil Lpoložen kriterij krivde, temveč kriterij so-cijalne nevarnosti. Njegova glavna; značilnost je .široka uporaba smrtne kazni, ki je določena za 42 raz- 1 ličnih vrst zločinov. In ravno na ' to posebnost so sovjetski pravniki ponosni.
Naš kazenski zakonik, porojen v borbi proti izkoriščevalcem, sek.i široko, posega široko in njegove ognjene klešče so krute m ostre, kakor sama revolucija, je dejal nekoč predsednik vrhovnega sovjetskega sodišča Višinski, ki je predsedoval tudi obravnavi proti članom industrijske stranke. Javno, odkrito borbo z orožjem v rokah smo končali zmagovito, toda sovražniki še preže na nas hkrivaj na vsakem koraku. V takem položaju bi bila vsaka obzirnost oklevanje ali pri-zanesljivost neumestnest, pravi drugi sovjetski pravnik Estrin. Ta zakonik je torej dokaj strog, toda sovjetski pravniki so prišli do prepričanja, da je potrebna še večja strogost. Zato liočojo zamenja'i prvotni zakonik z novim še strožjim in krutejšim. Sestavila ga je pravna sekcija komunistične akademije.
Novi zakonik je bil že objavljen in stopi v veljavo v najkrajšem času. To je zadnja beseda komunističnega dela na polju prava, ki predstavlja oni sistem kazenskega prava, ki naj bi po mnenju komunistov temeljito posegel v ves družbeni red. Iz uvoda je razvidno, da je zahteval novi kazenski zakonik "nujnost streti z naj ostrejšimi re-presaljami odpor izumirajočih razredov, za kar je potrebno poostriti napram njim sredstva icpresalij" Dosedanji kazenski zakonik ni več ustrezal zato, ker je prevzel u buržuanznili kodexov "načelo upoštevanja represije glede na odgovarjajoče kaznjivo dejanje in načelo točne opredelitve zloičnov". — Novi zakonik je pa rešil sodnik teh ".spon". Zato v novem zakoniku sploh ni tako zvanega posebnega dela. v katerem prodajajo evropski zakoniki opredelitev raznih vrst zloičnov in kažejo meje kazni, O-preedlitev raznih zločinov in omejevanje kazni je iz novega zakonika izločeno. Zakonik obsega sam) splošni del, kjer se govori o temeljnih načelih. Pojma "zločin" in "kazen" sta zamenjana s pojmi "javno nevarno delovanje ali dejstvo" in "protiukrepi"'. Celo ime "pravo" je bil odpravljeno in namesto njega sc rabi pojem "politika".
Zanimiv je takoj 1 ki pravi: Naloge kazenske politike proleta-rijata v dobi prehoda od kapitalizma h komunizmu je zaščita diktature delavskega razreda in z njo organiziranih socijalističnih, oblik življenja pred poseganjem razrednih sovražnikov in pregreški od strani nezanesljivih elementov iz vrst delavcev samih. V pogledu razrednih sovražnikov zahteva zakonik, naj uporabijo "sredstva brez obzirnega zatrtja", kar se pa tiče nezanesljivih elementov med delavci samimi, so pa predvidena samo "sredstva prisilno vzgojenega značaja".
Kaj so sredstva brezobzirnega zatrtja? Tu je na prvem mestu "usmrtitev z ustreljenjem". V katerih primerih se sme uporabiti smrtna kazen z ustreljenjem? Na to vprašanje odgovarja člen 32r 1, ki pravi: Smrtna kazen z ustreljenjem se uporabi 1. za protirevolu-cijonarno delovanje in 2. za vsako
dejanje, podobno protirevolucijo-narnemu. Odgovor na vprašanje, katera dejanja veljajo za protire-volucijonarna, najdemo v členu 22., ki je podlaga vsega zakonika. V tem členu čitamo, da je protirevo-lucijonarno vsako dejanje, ki je ve-doma usmerjeno ali pa ki objektivno podpira strmoglavijenje ali oslabitev diktature * proletarijata, vsako lzpodkopavanje socijalistične izgradnje in temeljnih političnih, gospodarskih ln nadjcmalnih rezultatov proletarske revolucije, kakor
tudi sposobnosti za obrambo in zunanje varnosti Zveze socijalističnih sovjetskih republik.
Med protirevclucijonarna dejanja spada poleg oborožene vstaje proti sovjetski vladi tudi soudeležba v intervenciji proti sovjetski zvezi in nje blokadi. Z ustreljenjem se kaznuje tudi vsak stik z inozemskimi krogi, ki rovarijo proti sovjetski Rusiji. Pod ta paragraf se da spraviti tudi dopisovanje sovjetskih državljanov z njhovimi sorodniki in znanci v emigraciji. Vsa dejanja, ki ovirajo normalne delovanje socijalističnih ustanov, veljajo za proti-revolucijonarna in se lahko kazuje-jo z ustreljenjem. Smrtna kazen je določena tudi za vsako propagando in agitacijo proti sovjetski vladi, kakor tudi ^a hujskanje in širjenje ali prikuvanje literature take vsebine. Posebni člen je namenjen o-nim, ki so se borili pod carskim režimom ali protirevolucijonarnimi vladami med državljansko vojno proti delavskemu razredu. Vsem tem grozi ustreljenje ne glede na to da je minilo od padca carskega režima odnosno od državljanske vojne že nad 10 let in da je sovjetska vlada že opetovano obljubila amnestijo.
Protire vo1 uci j onarnim dej ari jem enako je kršenje monopolo, nasprotovanje finančnim ukrepom sovjetske vlade, organizirano delovanje premožnih kmetov <kula-kovt, usmerjeno k desorganizaciji kolektivnih gospodarstev itd. Zanimiva je doloiba, da se mere u-porabiti smrtna kazen tudi proti onim, ki sicer niso storili kaznji-vega dejanja, ki pa vzbujajo po svojem občevanju ali zvezah z zločinskimi krogi ali glede na svoje prejšnje delovanje resno bojazen. ad bi mogli taka dejanja storiti. S svincem torej v sovjetski Ruji'i ne štedijo. Za one, ki bi hoteli potovati v sovjetsko Rusijo, je važno, da ae razteza novi sovjetski kazenski zakonik tudi na vse ino-zemce, razen onih, ki uživajo pravice eksteritorijalnosti, pa tudi o teh se obravnava v vsakem konkretnem primeru diplomatičnim potom.
Št:
SPOMIN NA TEŽKE, HUDE CASE
Dež zjutraj, dež opoldne, dež zvečer. Danes tako kakor včeraj, predvčerajšnjim in ves teden in bo menda tako vse večne čase. Ceste same blatne reke, po katerih štropotajo svetli avtomobili, da jih merijo popotniki z besnimi pogledi. Po poljih so razgoni polni deževnice, ki sili na napoj ene ogone. Visoko se dviga zelenje žita, kakor da bi že stalo na prstih, se vidi. Da uteče pogubi poplave in smrti še prej, ko požene klas in bo zrnje kleno za žetev
straže pa so nastavili po sosednjih i hotne orgije pijanega vojaštva pa
hišah.
Tista jesen je bila vsa v deževju. Zjutraj so postavljali pred " kasarno" v red ujetnike. Oblastno je hodil pred njimi gospe d Fried, prostak ujetnik, Nemec, kolonist tam od Volge nekje. Ker je znal nemški, je poveljeval nad vsemi in jim odrejeval službo Dokler je bilo vreme šeTcpl'-> je še šlo za silo za ljudi in živino. Krave so dobivale cele vagonn sena in slame, ljudje pa dovolj kruha. Pra-
POLOŽAJ V ITALIJI
mantira vesti o delavskih nemirih v Italiji, zlasti v Milanu in Tu-rinu in zatrjuje, da so te vesti docela neosnevane.
Leno se vleče dim nad vaškimi va kava je dišala na kilometre da-
krovi. Zamišljeni postajajo gospodarji na pragovih: — Spet pojdejo setve po zlu. Lepo so vzkalile in se košate obrasle. Vse gre zadnja ffeta pod pot, kakor da so že med nami kvartirovci lakote, kuge in vojske....
Ženske so vse v dve gubi uvite pod težkimi pomijeki; v raztrganih čevljih jim žvrka tenko blato. Koliko nošnje, kuhe in skrbi je treba, preden so svinjski rilci dovolj zaruljeni t z mastjo zaliti) in segajo mastne hlače vsaj do srede krač. Pozno v noč grgajo kotli in dremljejo ob njih zbite ženske z edino željo, da ležejo v tople postelje k počitku. Vse je zajeto v topo zlovoljnost....
Pa sem se spomnil jeseni 1916. leta, ko so mi danes romale misli po naši brezupni gmajni in sem se . silno začudil, zakaj smo vendar ' slabe volje in godrnjamo, ko se nam zelo dobro godi. Nam in živini. Prav v tej pokojni gmajni pa je bil takrat pekel za ljudi in živino.
V zgodnji jeseni 191G se je pojavilo ipet sto rejenih rdečelisastih krav na cesarski cesti. Za njimi se je dvigal gost oblak prahu, iz katerega so se čuli kriki: — Idi sju-da.... Čort jevo....
leč, da so pri tem vonju ženske dobile prav blažene pogled?. Kuhar, madžarski Žid, je imel polne roke posla podnevi in ponoči. Na večer so molili ujetniki v silnem zboru "Bože hrani naševo carja Nikolaja Aleksandroviča.... božija pamazanika...."
Pa je prišlo mrzlo jesensko deževje. Čevlji so bili razbiti, ljudje in živina so pričeli po taktih stradati, ker je bil drugam prestavljen dobrodušni oficir Prager, v civi-lu, dunajski profesor. Prišel jc- naslednik, lahkoživ velemestni postopač von Hampel. Vsi premočeni so stražili bosi ujetniki v decembru živino, ki ni mogla jesti gnile slame, ki je ležala tedne na dežju. Ko so prosili ujetniki za čevlje, jih je napodil von Hampel: — Ruski leicht pos, ruski nichts hlot. Kre-pieren soli die Saubande!
Gladne krave se niso več umirile v mrzlem deževju. Vse grmcvj2 so požrle in obelile vse drevje ljubja. da so debla stala vsa oela kakor razgaljene mučenice sredi puščobe. Noč in dan je bila dolina polna zamolklega mukanja govedi, ki je plesala v ogromnem kolobarju ples gladu. Ko je padlo kako onemoglo živinice, so ga potegnili iz črede. Vojaški veterinar
so bile vsako noč bučnejše. Vse do nekega večera, ko je prinesel v to bučno veselje nekdo od komande besedo: "Revizija!" Pijani ofieial je malo pobledel, mlasknil zadnjič j dopadljivo soprogo gostilničarja, j na tilnik in stopil na sveži zrak. [
Drugo jutro so ga našli s prestre-! Ta demanti italijanskega posla-ljeno glavo na obcestni njivi. Re- nika se nanaša <na vesli, ki so kro-vlzija je dognala na sto tisoče kron skoro P° vseh evropskih listih, primanjkljaja. Večino krivde jejOemanti Je vsekakor čuden, ako ga prevzel seveda mrtvi ofieial. pod- Primer3311110 s pisavo italijanskega častnike so izmenjali, čez nekaj!tiska. ki odkrito priznava, da je v
Iz Beograda poročajo: Tukaj- zabeleženi nemiri. Poleg tega pri-šnje italijansko poslaništvo je iz-'znava "Lavoro Faseista", da so bi-dalo komunike, v katerem de- le odkrite med drugim v samem Ri-
dni pa so naložili tudi vse še preživele ujetnike in goveje okoste-njake v vagone in jih odpeljali nekam drugam poginit.
Edini spomin na tisto strašno deževno jesen je še danes sočna trava v tisti gmajni. Lani se je še košatil tam na Kolenčevi hiši napis: "K. u k. Schlachtviehdepot No. XIV." Gcspcdar pa ga je dal pre-beliti, da izgine s poslopja zadnja senca na tiste čase. Da ne izgine tudi iz spomina, sem zapisal vso istorijo v tolažbo v tem obupnem jesenskem deževju.
Janko Kač.
Čreda je lomastila po obcestnih j je dognal pri vsaki kužno snetnja-! parobkih in sosednjih njivah, da j v{>st, Pokopali so jih v globokih j so vile obupane žene po poljih ro- i jamah ter namestili tam napis — ke. tarnajoč na škodo. Ruski ujet- "Milzbrand — Infektioes — Le-
bengsgefaerhlich". Fried pa je edino prvo poginulo goved pokopal, vse druge je ponoči prodal kmetom, ki so kuhali cele kotle mesa za svinje, ki niso bile nikoli tako tolste kakor tiste jeseni.
Italiji nastal velik pokret, naperjen proti fašističnemu režimu in današnjemu stanju v Italiji. O tem priča 'tudi baš te dni izvršena ustanovitev posebne politične policije pod imenom "Ovra". Ustanovitev te organizacije po vzorcu nekdanje boljševiške Čeke in sedanje GPU utemeijujo italijanski listi z nujno potrebo energične akcije proti zarotnikom, ki v zadnjem času vedno bolj dvigajo glave. Oficiozni "Lavoro Faseista", ki je eden najvažnejših fašističnih organov v notranji politiki, objavlja celo službeno j poročilo o prvih uspehih te policije | in zatrjuje, da je "Ovra" odkrila v j Rimu in drugih provincah tri tajne j protifašistične organizacije z mno-jgoštevilnim članstvom. List pravi, j da so te organizacije snovale zaroto pr<xi režimu in pripravljale atentate. Policija je doslej aretirala že 27 ljAidi, o katerih trdi "Lavoro Faseista". da so vse priznali in da so že J Pred kratkim se je zaročil princ ! izročeni izrednemu tribunalu v Ri-Goltfricd Ilohenlohe-Langenburški | mu
s princeso Margareto Grško in celo List na u način sam odločno de_ najožji njegovi prijatelji ne vedo, i man.tira beograj3ko italijansko poda je imel princ še pred nedavnim j slaniSfcvo< ker ^ rte aretacije dokaz, čisto drugačne zakonske načrte. Ko da vendarle obstoja pokret. v kate-je spremljal romunsko kraljico Ma-! rem imajo svoj ^^ tudi nedavno
rijo na njenem potovanju po Zdr.'________
državah se je on namreč soznanil s hčerjo enega nabjogatejših ameriških knezov Glorio Vanderbiltovo.; To znanje je učinkovalo na dolar- 1
blamaža dolarske princese
biseri poslanske zgovornosti
Francoski listi priohčujejo izvlečke iz govorov parlamentarcev, ki jih objavlj-a izčrpno uradni list. Tako so otote pozabi mnoge rečemce govornikov, o katerih bo človek mislil, da so vzete iz humorističnih in satiričnih listov, pa so vendar zrast-ie na polju -.lesne parlamentarne debate. Francoski socijalist Grum-fcneh jc nedavno napovedal Združene države evropske z naslednim glebokoumnim stavkom: Združene države evropske prihajajo in nihče jih ne bo zadržal. Vendar se mora zanje storiti vse, kar še dosedaj ni napravljeno.
Drugi poslanec, zastopajoč neki vinorodni kraj, je svetu odkril tajnost pridelovanja vina na nov način. Doslej sta bila znana dva načina: pridobivanje vina iz vinske trte ter način krčmarjev in kletarjev, Ki po kan a galilejskem navodilu delajo vino iz vode, dodajajoč ji nekoliko alkohola in kemikalij. — Francoski poslanec pa je razodel s".rmečemu svetu: "Naši vinogradniki pridelujejo vino iz svojega potu, da, gospodjpe, iz svojega potu".
Neki drugi poslanec je zopet dejal:
"Nočem govoriti o živih, gospoda, vendar moram omeniti enega izmed njih, ki je na žalost že mrtev".
Sličnih spodrsljajev je v parlu-mentarnih poročilih na tisoče. Ako bi jih zbrali, bi dobili najlepši hu-moristični zbornik.
niki so prignali z Gorenjskega ali celo iz Vipavske doline čredo govedi za zalogo klavne živine, ki se je nastanila na Groblji. Vsi ujetniki so bili strahotno razcapani.! večinoma bosi in tako sestradan*, j da so obsuli s osteklenelimi očmi J voz rope na našem dvorišču in pro- i sili s povzdignjenimi rokami za si- j rovo svinjsko krmo.
Krave so zagnali v gmajno, ujetnike so nastanili v graščinski Kolenčevi hiši, kjer je bilo nekdaj sodišče in pošta, kjer so počivali in prenočevali razni veliki možje, ki so vižali svet, in celo sam Napoleon Bonaparte. Tokrat pa so bili v pritičju svinjaki in je stanoval tam edino poslednji potomec mogočnega rodu, Kolenčev Tona, k: so ga spravili na občinskega reveža pijača, ženske in prijatelji, čudna hiša je to, že od zunaj podobna dobrosrčni vlačugi, ki sprejema vsakogar pod streho in nikoli ne gleda na povračilo. Tam so zgnetli skupaj dva ducatov ujetnikov, oficirje in vojaštvo razen
Goved je vpila vedno silneje, u-jetniki so ležali v vročici, častniki in nekaj podčastnikov - narednikov pa so se mastaili v prijetni gostilni v bližnjem trgu. Vsega so bile polne mize. Deklet, žen in šampanjca na pretek (v izobilju). Ko so bila sita grla, oči in telesa, je potegnil prešeren graški mesar narednik z obema rokama ea namizni prt "Oba muss es!" In vse bogastvo jedi, pijače in posode je zgrmelo na mah na tla. Pijana drhal pa je zaplesala divji ples po vseh teh dobrotah. Denarja je bilo dovolj, saj ujetnikov Rusov ni zeblo, živina pa se bo že navadila na glad....
Vse je šlo svojo pot dolge tedne: gladna goved je tulila, plesala v kolobarju in trumomo poginjala, ujetniki so hirali in umirali, stra-
mu tajne komunistične organizacije, ki so razširile brošure proti fašističnemu režimu in pozivale prebivalstvo k upora. L:st objavlja tudi imena aretirancev, kar je vsekakor dovolj jasen dokaz, da ne gre za izmišljotine tujega tiska.
Tudi komentar, ki ga "Lavoro Faseista" prideja svojemu poročilu dokazuje, da je fašizem v ostri borbi t vedno številnejšimi nerodovolj-neži. List piše:
"Fašizem se brani. Italijanski narod si je uredil svojo državo po svo'ji volji in fašistični režim ne bo nikdar dopustil, da kdarkoli upro-pašča njegovo delo in njegove uspehe. Politična dokJtrina fašizma je zmagala in vse druge doktrine morajo izginiti.
Fašizem ima pravico vladanja in si te pravice ne bo dal od nikogar krotiti, marveč jo bo branil in čuval, če bo treba, tudi z oboroženo silo. Zaman so vsi poskusi raznih tajnih organizacij. Abaardno bi bilo misliti, da bo fašizem popustil. Zgodovina fašzma v zadnjih letih vsebuje dovolj dokazov, da fašistična nacija s prezirom odklanja žalostno prošlost. Italijanski narod lahko SLmo pozdravlja delo vlade na zatiranju vseh nasprotnikov in jo bo pri tem z vsemi močmi podpiral. Dokaz za to so uspehi "Ovre" <politične policije ki pa pomenijo šele začetek. Vsa javnost zahteva strogo preiskavo in najstrožjo kazen".
S pričo tega priznanja oficiozne-ga fašističnega "glasila je pač de-manti beograjskega poslaništva neumesten.
dijaške vojne proti profesorjem
sko pronceso t-ako, da se je po njegovem odhodu podala v Evropo in na grad knezov Hohenlohe-Langen-burških ter >je presenečenega starega kneza kratkomalo zaprosila za — reko njegovega sina. Ampak ta zelo emancipirani nastop Američanke se je končal z dokajšnjo bla-mažo. kajti izkazalo se je, da milijarder jeva hči 'trenutno ne razpolaga s toliko gotovine, kolikor je zahteval od nje stari knez za roko in naslov svojega sina in rtako ni bilo iz te poroke nič.
Ta primer ni edinstven v zgodovini dolarskih princes, saj je znano, da hrepenijo po visoko zvenečih evropskih plemenitaških naslovih. — Marsikateri propali aristokat se je dvignil na račun tega koprenja spet visoko. Prej so bili pri dolarskih princesah v posebnih čislih zlati italijanski in ruski plemenitaši, a teh je v Ameriki danes toliko in imajo itako malo pod palcem, da je njih "tečaj" padel naravnost na ničlo. Najvišjo ceno imajo dranes nosilci angleških plemenitaških imen, zlasti če niso suhi kakor cerkvene miši.
ODPRAVA $3.00 NAGLAVNEGA DAVKA ZA POTNIKE, POTUJOČE
V JUGOSLAVIJO.

Cunard Line objavlja, da jo je Jugoslovanski Izseljeniški Urad obvestil, da je bil odpravljen naglavni davek v znesku $3.00, ki so ga pobirali od potnikov, ki so dospeli v Jugoslavijo.
Mr. H. P. Borer, 'glavni potniški upravitelj Cunard črte je izjuvili:
— Ta odredba jugoslovanske vlade nas je prijetno iznenadila. To je korak v pravo smer. Jugoslavija hoče, da jo obiščejo njeni ljudje iz Amerike in odpravo te davčne zapreke smatrajo vsi za dobrodošlico.
£
VROČINA!
AKO vas zebe—ali vas kaj boli— ali u i vaša prva misel, "VROČINA T'
Za UDOBNOST
v mrzlih nočeh rabite
Westinghouse Električno Gorkotno iBRS Blazinico!
Zoper bolezni, bolesti, izpahke, odrgnenja ali z a karkoli priporoči zdravnik gorke ob-kladke — se poslužite te lepe, mehke, lahke, gibke, prikupne blazinice.
t •••••. .•• -
m

w
k

WESTINGHOUSE GORKOTNA BLAZINICA
do 15. februarja $5.95 v gotovini
Opremljena s muslinskim ovojem, da obdrži čisto mehko notranjost, z 9 čevljev dolgo žico s trostranskim vtikalom, zavita v cellophane, da pride sveža k vam.
Če hočete, lahko plačate 95 centov na roko in $1.05 mesečno tekom 5 mesecev.
V vseh naših prodajalnah in naprodaj pri naših zastopnikih, ki pridejo k vam na dom.
The New York Edison System
The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Eiectric Light and Power Company New Vork and Queens Electric LTfcbt and Power Company The Yonjcers Electric Light and Power Company
Francoski prosvetni minister je odločno končal mačje koncerte, ki so jih pariški visokošolci redno prirejali profesorju Blanchattieru. Radi strogosti pri izpitih observraženi profesor je cdšel na drugo univerzo, a največji kričači in pretepači iizmed dijakov so bili kaznovani z izgubo semestra. V zgodovini slavne pariške Latinske četrti je zabe-ležnih več sličnih dogodkov. V srednjem veku so bili na dnevnem redu, a najbolj je znano preganjanje profesorja Raynerja. osebnega zdrav-
ustaviti predavanja na medicinski fakul^ti.
Včasih je imelo slišno sovraštvo nepričakovan zaključek. Leta 1889 ni ugajal dijakom mladi profesor Blanchard. Redno so ga sprejeli s strahovitim tuljenjem. Profesor je potem običajno prekinil predavanje, šel in deset minut pozneje poskušal z istim neuspehem pričeti znova. Naposled je nekoč odšel, ne da bi se vrnil. Dijaki so poslali o-gleduhe, da bi poizvedeli, kam je izginil. Našli so ga v profesorski sobi:
nika Napoleona III. Leta 1862 ga je sedel «je popolnoma sam in britko
cesar v priznanje njegovih zaslug imenoval za rednega profesorja na medicinski fakuiteti. Rayner sicer in imel nobenih znanstvenih zaslug -ali naslovov, toda cesar je bil mnenja, da odtehta dober zdravnik vsaj dva suhoparna profesorja. Tedaj so so medicinci prisegli, da Rayner ne bo mogel predavati. Dvignili so že pri prvi uri takšen žvižg in vrišč, da je morala policija izprazniti predavalnico. Naslednji teden se je ponovilo isto. Ta vojna je trajala dve leti. Pod varstvom orožnikov je poskušal Rayner vedno zopet predavati, a nikakor ni mogel zaključiti predavanja pred točo gnilih jabolk, črnilnikov in sličnih dobrot. Naposled se je vdal in podal ostaVko. Podobno se je vršila tudi dijaška vojna zopet profesorja Del-beauja marca 1872. Dijaki so zvedeli takrat, 'da je izročil policiji ranjenega komunarda, ki ga je naprosil za zdravniško pomoč. Razburjeni medicinci so dajali, da je osramotil s tem ves zdravniški stan. Priredili so mu takšen "koncert", da
ihtel. Te solze so tako pretresle mladino, da se je skesala svojega raz • grajanja. Naslednjokrat je Blanchar da sprejela z navdušenim ploskanjem in od tedaj je vladal pri njegovih predavajih navzornejši red. Sovraštvo se je izprevrglo v priljubljenost. Profesor Royer-Collard ge pod sličnimi okoliščinami zmagal s svojo prisotnostjo duha. Dijaki so ga izžrvižgali, ko je nastopil v Sorboni. Zapustil je univerzitetska poslopje in kakšnih 500 dijakov mu je sledilo za petami ter ga "počastilo" s točo psovk. Na svojem begru je dospel profesor do novega mesta ob Francoskem institutu, kjer je takrat pobiralo mesto za prehod po 1 sou mitnine. Profesor je planil na most, dijaki pa so nenadoma obstati. Tudi en sou je denar in menda niso bili vsi tako petični. Profesor se je ozrl, se nasmehnil in mit-ninarju pomolil zlat louisdor. Plačam za vse! Ti gospodje me častijo s svojim spremstvom!" Navdušeni dijaki so zaploskali, dvignili profesorja na roke in ga zmagovalno
nesli nazaj v Sorbono. Od tedaj je je morala univerza za mesec dni J ba nj^ ljubljenec.
lili Fž [lili UfllTTfll Ui3! JlXltil I i-I l J iZi rrrOTCUiuit f till iit iXKH«! sl&Lf li lili iil 1 !1£J 1X1 SlilitSUSi ma^HU Iili£IIITI «JU»mirr IIM mzITilIIlflTIT* fITTTTi i	!THiI 11 lOfl^ I rilTmutll fri*IIiii;i šE iTTEJ^^^
1 wmrmiiM«^^	ll
j Mali Oglasi |
imajo velik uspeh
■a
Si
s
A
g wmm;nt*nuiin:Kii;;nMiiinn:H:[?nrrsri	UM^:; unit: iui-iunE^iiiiii::*;!!^:!!^-;!!1
iHU^IItf ili!£silU>!Ln!Iili:ilic'!! :II milHiliilwHIHtniili iriUUITnTl'-i^iUllt^nMI^I'liliTiliUttiiliKillliiiHl!^
"7
i J
"G LAS NARODA1
NEW YOfe*, FRIDAY, JANUARY 2, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY -m U. S. A.
giiiiiiiii.iifrAvaiiiiii^	.......

POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI PESMI IN POEZIJE
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York

: : : I GRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
......,,„„
MOLITVENIKI:
Marija Varhlnja:
v platno mzuo ....
v fino platno ......
v umije vezano .... v fino umi Je Tesano ,
Rajski glasovi:
v platno vezano .... v fino platno rezano ▼ uimje vezano .... v fino usnje
.80 1.00 1.00 1.70
MviMtii area mala:
» plntno vezano .... ▼ cHold vezano .... v fino usnje ves....
1.— 1.10 l.bu 1.70
1 '_'<>
Uvod v Filozofijo (Veberr) ....r.L50! 2. »v. Otročje Igre v
Veliki vsevedei ................ .80 Različne poezije — Zabavljlce ln
Veliki slovenski splsovnik trgov-	puslee — Jeza na Parna«, —>
skih in dragih pisem ..........2.25 Ljudski Gals — Kraljedvorskl ro-
Vošči I na knjižica ............... .50 kopis — Tolmač (Levstik) .. .70
Zdravilna zelišča .............. ,491	Trdo vezano..........L—
Zel in plevel, slovar naravnega	5. zv. Slika Levstika In njegovo
zdravilstva ....................1.50: kritike in polemik*............
Zbirka domačih zdravil	«a
Zgodovina Umetnosti pri
rili, Hrvatih in Srbih..........1.99
Zdravje mladine ................1.85
Zdravje in bolezen v dom ali hifii.
2 *v.......................1.2®
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slo-
.19
V,,;;;,; M Ljubljanske slike. HISnI lastnik, aioven- Trgovec, Kui>čijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, Itd................. .M
Lov na ženo (roman) ...........89
Lurifer (roman i ................1.—
Rdeča megla _______________________________ .70
Rdeča kokarda..................1.25
Slovenski ialjivec ...............41
Slovenski Robinzon, trd. vek .....75
St. 32. Živeti .................. .25
St. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Voj— na z Jugurto, postov. Art. Dok-
Sueški invalid .................
Solnee in sence.................
Skrivnost najdenke .....................
Skozi širno Indijo .............
Sanjska knjiga, mala ..........
Spake, humoresko, trda vea .... Spomini Jugoslovanskega dobro-
.35
ler, 123 strani. broS........... .591
Št. 36. (K saver MeSko) Listki,
144 strani .................. .65 j
& Št. 37. Domačo živali .......... .89!
.35 št. as. Tarzah in svet ........1___
.50 Štev. 39. La Boheme ...........90
M St. 46. Magda	.40 j
-••iŠt. 47. Misterij duše ............1.—
i Štev. 43. Tarzanove živali.....90
Taržanov sin ........ .90'
vencev (Melif)
II. zvez..........
. 1.50 i Prorokovalne karte
Hrvatski molitveniki:
.......l—
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Utjefaa starosti, fina ves. ........1.—
na j fine j t* vez ..............1.69
Slava »logu O mir ljudem, fina ves 1.59 j
nzjflnejS .»p« ..............t.60 'Ana Karetiina (Tolstoj)
Zvončee nebeški, v platno.......SO! zanimivi roman (H zvezka >
vi—1-* VZ, " .C.................L- Amerika, povsod d«"-ro.
* senar, najfinejša vez ..........l.«§ najbolje
Aeilator (Kersnik) broS.
Marjetica
8q Materina žrtev ............................
MoJe življenje ..................
Mali Lord ....................
Miljonar brez denarja ..........
Malo življenje ................
Maron, krščanski deček Is Libanona .....................
Mladih zanikerneioT lastni fivo-topis ........................
1.25 .
^ Štev. 49
.40 I
JS0 60 >S5 fit. 51. H1 Št. 54.
Št. 55. Št. 56. .80 »t. 57. .30;
Tarzanov sin, trd vea ....1.20
Slika De Graye Slov. balade in V metežn ..........
Namišljen ibolnik . To in onkraj Sotle Tarzanova mladost, trd. vea. ................1.20S
.1.20 .89
.L-
-50 .30
Angleški molitveniki:
(za mlad ki«)
Child's Prayerboofc:
v barvaste platnico vezano .. .30
v belo kosr vezano ..........l.io
.......................30
voljea 1914.18
Sredozimci, trd. ves........
broš.
Strahote vojn« ............
-50 j Stir] smrti, 4. sv ..........
•75 Smrt prod hišo ...........
.80 Stanley v Afriki .........
.75; Spomin znanega potovalen .95; Stritarjeva Anthologija broš. iSisto Šesto, povest ls Abrucev ..
il
Sin medvedjega lovca, Potopisni ro-
,75 ......................... -2® Št, 5». (Dostojevski) Zapiski iz
•59 Študent naj bo. V. zv............35! "»rt™** doma. L del ..........L— J
,40 i Sveta Notburga .................35 Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz
j Spisje, male povesti ............ .35 mrtvega doma, II. del ........L—j
.................. ^ J Št. 61. (Golar) Bratje in sestro .75!
zf"*^ Samotarke _.............. -3J št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) .90
; Sveta noč ..................... -30 ■ go Idi lot TI	an \
BHgrajski biser .................35 i >I,aa* "uoezcn................. ^ j Svetlobe In senco .............. 1.50. gt* 6J Id|JJ; nf del :;:;;;;;;; JJ!
Beli mecesen ................... .40 j Mladim srcem. Zbirka povesti sa S,ik® <MeSko> ...................60
Štev. 58. Glad (Hamsun)
.99
Andrej Bofer .. Beneška vedrfevalka
.$5.50
.	.85
.	.8«
.	.50
,	.35
Mlinarjev Janez .............
Mnsolino ....................
Mrtvi Go stat ...............
Mali Klatež ................
1 Mesija ......................
j Malenkosti (Ivau Albrecbt) . j Mlada ljubezen................. -35 i
Edela, drama v 4. dej............ .80
Marta, Semenj v Richmondu, 4
dejanja .......................30
Ob vojski. Igrokas v 6tlrlb slikah .30
Tončkove saj ne na Miklavšev večer .Mladinska Igra s petjem v
3. dejanjih ...................60
R. (J .B. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), vez............45
Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75
Veronika Deseniška, trda vez____1.50
Za križ in svobodo, Igrokaž v 0. dejanjih.......................35
ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj.....60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .50 Zbirka ljudskih iger:
Z naših gora ..................1.—
3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
..Neža, Sanje ...................60 j
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ -31:
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blacoslnv «... .30
15.	snopi*. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .30
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi; .. .30 Narodne vojaške (Fcrjnnfič) .. .39
(Fregelj) .....................l._
Lira, srednješolska, 2. zvezka ttku-
Paj ...........................2.-
Trogiasnl mladinski zbori:
Mešani in moški zbori. (A]ja3» — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo
poj; Na dan; Ulvna noč .........49
5. zvezek: Job; V mraku; I>nt»va nam pripelji žr.r; Z vencem tem
ovenčam slavo; Triglav .......49
0. zvezek: Opomin k veselj'i; Src, ta noč; Stražniki: Ilvulite Gospoda; Občutki; (k\sl<-.........
7.	zvezek : Slavček; Zaostali | tič; Domorodna i.^kri.-a : 1 svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu : Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hot! (mešan zbori ; Prijatelji in senca (mešnn zbor) ; Stoji, solnčico stoj; Kmetskl bisi.............49
CERKVEKE PESMI:
Domači Klasi, Cerkvene pesmi za mešan zbor ....................J,_1
12. Tantum Er^o. (Premrl) ____
Masne pesmi za mešan zbor. -—
(Sattner) ...................
12 Pance Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foer«ter) ............
Come L'nto Mr ...
fino vezano ...................
Key of Ilea*ca:
fino vezano ..................
v usnje vezano .........
v najfinejše usnje vezano (Za odrasle) Key of Beaven:
v celoid fino vezano .....
v celoid najfinejši vez
tieie noči, mali junak .....
Balkansko-Turška vojska . Balkanska vojska, s Bilkami
Boj in zmaga, poveš £ .....
35 Blagajna Velikega vojvode .
Boy. roman ...............
lin ritka vojska.............
Beatin dnevnik ...........
70 Božični darovi.................
•00 j slovenska mladino ......
•80 ■ Misterija, roman ........
•25 Morski razbojnik................
•JJ Na različnih potih ........
*« i Nofariv nos. humoreska
•JU i Narod, ki izarira ..........
" Naša vas; II. del. 9 povesti
1 Nova Erotika, trdo vez. .35 1
.120 Božja pol na Bledu .............2« i Naša leta, trd. vez............. .89
Božja pot na Šmarni gori .........201 broširano .................. .M
Cankar:	i Indljsldh otokih.............59
Naši ljudje .................... .49
..25
l._! n^KES r ARETA DELA:
.49
. ..15
M Otbelo ...........
Sen Kreme noči
Štev. 65. Idijot, IV. del .......90
Vsi 4 deli ..............3.25
! Maehbet, trdo vez. broširano......
.90
.79
.1.20 1.50
v fino usnje vezano ........ LB0
.99 Št. 6«. Kamela, skozi uho šivan-.70 ko, veseloigra ........i.......
.45
SPLOŠNA KNJIŽICA:
Št. 1. (Ivan Albrecht 1 Ranjena gruda, ivzlrna povest. 104 str.,
,8 Slovenski pisatelji II. zv. ' 70, Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica, Črtico ........................2.59
Tik za fronto Tatlč, (Bevk),
trd. vez.
.70
K
Catholic Pocket Manua!'
v fino nmijo veasno .. .,
Ave .Maria:
v fino nanjo vezano ....
POUČNE KNJIGE:
.. 1.M
1.40
Cvetke ....................
Cesar Jofcf IL ...........
( veti na Borograjska.....
Čarovnica ..................
fHielica ...................
Črtice ls življenja na kmetih
Abecduik slovenski ............ 25 DroW»- ,n	P°^ti
spisal M minski ...........
155 Darovana, zgodovinska povest
(Grešnik Lenard, bro«... .70 < • . . .
Mimo Življenja ...... M NHtaj " ru9ko *******.......35
Mrtvo mesto .........75' N" krvavih poljanah. Tndjenje ln
Komanrtfne rtuse......Gfl strahote z bojnih pohodov blvSe-
ga slovenskega polka ........lifl
Novo življenje ..................rf
-f*. Ob 58 letnici Dr. Janeza L Kreka .25 ^f Onkraj pragozda ............... M
j Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 mehko vezana .......50
a;
Praprcčanove zgodbe ................. 35
.89 Pasti In zanki ................ .25
^9 i Pater Kajetan ..................L—
.49 PIngvinski otok ................ .89
^5 Povest o sedmih obešenih ...... .59
.59 Pravica kladiva .............. JiO i .
.79' Pablrki Iz Roža (Albrecbt)
^9' Pariški zlatar .................. JU
.491 Pribajač, povest ...............89
: Požigaiee ...................... .25
.89 1 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) JSO trdo veznno.................. 1.—
""' Plat zvona .................... .49
Pil strlcn ...................... .89
broširano .....................351 Tri indijanske povesti
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu. Izvirna povest. 181 str.. broS...
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš.
......na
......30
j Tunel, soc. roman................1.20
i Trenutki odffiha ................ .58!
•99 Turki pred Dunajem ...........30 j
Tri legende o razpelu, trd. vez. .65!
Angleško slovenska berilo
Aaglevki učbenik ........................
Angleško-slov. ln slov. aagl. slovar .99 P®^1« P'1*
Amerika in Aracrlkanrl (Trunk). .5.— |JaiImatinHk® povest! ........
AngtfljHka služba ali nauk kako so [?''........
naj streže k sv. r-afci...........10 Ohrida In Bitnija ......
B«ij nalezljivim boleznim .*.". *** .75 * J?®1*®? . .........
Cerkniško jezero.............1.20 V®"	n *Imnh®......
Domači iivinetdravnik, trd. vez. .'.L601 *,lk'* —	Staika —
Domači živinozdravnik, broš. ....L25	" V.............
Domači zdravnik p« Knaipu:	Ortcanska ..........
trdo ve............... 1 « Duhovni boj
broširano...............
Domači vrt ................
Oovodoreja .................
Hitri računar ..............
Jugotdavija. Melik 1. zvezek 2. zvezek, 1 — 2 inoplč . Kletarstvo (Skalicky) .....
Kratka srbska gramatika ________________________________________ ___
Knjiga o lepem vulenjn:....... Gozdovnik (2 zvezka) ...........LS9! J)*"1??"*1
trdo vezano ................L~ Gospodarica sveta..................Pravljice H. Majar
Kratka zgodovina Slovencev, Hrva-
105 strani ....................
St. 4. (Cvetko Uolar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 1S4 str., broširano .....................
Št. 5. (Fran Alilčinskll Gospod Fridolin Žolna fn njegova družina
veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ................
Tisoč in ena noč (Rape)
vez. mala izdaja............$1.— !
1 St. 6. (Novak) Ljubosumnost
A0
.25 .30
49 Prst božji .................... .39
Patri a, povest lz Irske junaške do-
dobe
.39
.....1JS0
.....1.25 Dedek Je pravil; Marinka in ikra-
.... 1.20 feljfkc .......................
.....* w i Elizabeta .......................35
;;; , ^'FabUoia aH cerkev v Katakombah .45
1 80 Ff4n Baron Trenk ..............35
. . '. '. .2M (Hlozofska zgodba .............. .69 Po	............ M
.3« Fra Diavolo .........................................V.............6t
-Sf
oSt
Godčevski katekizem ............ .25 Predtrianl, Prežern in dragi »vet,
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., brofl...........
Štev. 8. Akt. ttev. 113..........
Št. 0. (Univ. pror. dr. Franc Weber. ) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS. ........
Tisoč in ena noč
1. zvezek..................1.30
11..........................1.40
III..........................l.ŠO
KNJIGE SKUPAJ........$3.73
V	robstvn (Matlčič) „............1.25
V	gorskem zakotju .............35
V	okiopnjaku okrog sveta. 1. del .90
del	.90
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis' in Piramide .........80
broširano....................ro
Azazel, trdo vez. ................1._
Balade in romance, trda vez......1.25
Bob za mladi zob, trda vez.....40
Kraguljčki (Ctva) .............63
trdo vezano .................SO
Moje obzorje, (Gangl) ............1.25
Narics (Grudenk broS............30
Primorske pesmi, (Gruden), vez.
Slutne (Albreht) broš............30
Pohorske poti (Glaser) broft. .... .30 Oton Zupanfič:
Ciciban, trd. vez. ............50
Sto ugank ....................50
V zarje Vidove, trd. vea........90
Vijolica. Pesmi za mladost.....60
Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mlaflloo. Trdo vezano.....90
Zlatorog, pravljice, tnln vez.....60
Slovenska narodna lirika .......50
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(Pavčič) Klavirski album......75
(Pavčič) Slovenska koračnb-a 5 zvezkov. Ys:tk zvezek po ... .30 5 7.V02V0V .sknifi ............. 1.25
12 Pange Lingua Tantuiu Ergo Ge-nltorl (Gerbič) ..............
Htalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl; ...............
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. tGrum) ......
Missa In honorem St. Josephi —
(Pogachnik) ..................
Kj-rie ..........................
K svetemu Rešnjemu telesu — <Foerster) ...................
? Sv- NttolaJ .....................
JS9 .59
.49
.35
.40 .60
.49 .69
Večerna pisma, Marija Kmetova . .75
.35 Vojska na Turškem ....... .... .60
Veliki inkvizitor ................1.—
Vera (Waldova). broS..........35 j
Vojska na Batkanu, s slikami .. .25 \
(Premeri) Tri skladbe.........50
(Parma) Bela Ljubljana, valček .SO (Parma) Pozdrav Gorenjskej,
valček.................75
NOTE ZA CITEE:
Koželjski: Poduk v igranju na
citrah, 4 zvezki ....................3.r.o
Buri pridejo, koračni«-a...........25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za fambu-raški zbor In petje. (Rajuk) ..1.39
Bom Sel 11a planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (I?:«jnk» ..........__
Na Gorenjskem je f letno..........L—
RAZGLEDNICE:
NewyorSke. lt»i/.!i«^ie. du nt .....4©
Velikonočne, božične in novoletne duc-at ...........................
Iz raznih slovenskih kraj«-v. ducat .13
Narodna noša. dueat.............49
posamezne jkj .................
.75
.70
.25
.«9
1__
niki v gramofonu
tov In Srbov	.30 Gostilne v stari LjnbUaal
Kako se postane državljan Z. D. .26iCrt:* Mytologija ..............
Kako se postane ameriški državljan .15 Gusarji .......................
Knjiira o dostojnem vedenja____ j^ Badži Morat (Tolstoj) .......
Kat. Katekizem ................ M Hektorjev meč.................
liberalizem .....................59! Hedvika .......................................
Ljubavna in snubilna pisma .....35 ! Budi čast, Blago duSe, veseloigra ... .. ... . .___„
»Uterija in enerfija ............1.25 1 K^ena (Kmetova) ........T. . .49i V™*'™ pripovedke (Kosutnlk)
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kr«4ta .75 Hn*> Brezdno (II. av.) ........ ^5 1 svezek .....................10
75 Prigodbe čebelice Maje, trda ves...l^>
[ftg I Ptice selivko, trda ves.......... 75
jm I Pred nevihto .................. JS
40 j Prva ljubezen ...................................50
.75
Mladeničem, I. zv............... .50
......... JSO
Humoreske, Groteske ln Satire.
2. svezek
vezano .. broSirano
Mladeničem, II. zv.
. (oba zrezka skupaj J0) Mlekarstvo ......................L—
Nemdko-aagtežkf tolmač ........1.49 ' Uk* 9. Brončka...........
Najbolj*« slov. Knharica, 068 str. Izbrani spisi dr. H. Dolenca
lepo ves. (Kallnfiek) ..........5.— » ^
Nasveti za hifto m dom, trd. vea l- i I^ram dr' ,ran Mencinger:
2 zvezka ........................................1.50
Nemščina bros učitelja:	j. . .. .
1 del	i| I« tajnosti pri rode.............. J»9
2. del .......U. m^raega sveta, trdo vez. 1.G0
Ncm&ko slovensko slovar.........2.25 , S^f*® broširano ............. ^0
Največji splsovbik ljubavnlh ln	! leralee .........................75
dragih pisem..................75 t*8^® ........................ -29
Slot enako nemški slovar.........1—}'Janko in Me4ka otroke) .... .30
OJačen beton .................. JH9 JfTnMi Zmagova«, Med plazovi.. .50
Obrtno knjigovodstva ............2-60 Jutrf (Strug) trd. v............. .75
Perotninarstvo. trd. vez.........1.80 brog	«
Perotnloarstvo, bro«. ............L59 i „, . ....................
Pravila sa oliko ...............98 ' *«Mčevi spisi:
Prikrojevanja perila pa fttrotnl	Popolna Izdaja vseh xb areakov,
awrt s vzoecfi ..................L— leP° TeMnib.....-............
Psihično motnje aa alkohol*! pod- 800odov Oiu bro«. .............. .41
lagi ........................ (i]| 6. svezek: Dr. Zober —
Praktični mtanar	/JB; bro«lrano ..........
Pravo In revolucija (Pltamle) ..	Misertja (Povesti ls ftpnaskega
Predhodniki In Idejni ntemeljf n»-	ilvUenja .................... M
skega Idejalizma ..............IM\HmLo «em «0 Jaz likal
Badlo, osnovni pojr-* «-	! (AleSovec) L svezek ...... "
nike, rtoso ...
broAlrano .....
Kačunar v kronski
Uati ..........
Ročni slov.-italijanski In italijanski-slovenski slovar ....
00 Popotniki ...................
H Poznava Boga ...............
f^irfa 1
: PovodenJ ...................
.60 Praški Jndek ...............
Prisega Buronskega glavarja Prvič med Indijanci.........
.79
d Is Radio teh. ...............2_ Kaks mk se Jas
..............Lil i (Alešovec) IL sv. ....
ln dinarski ve- Kako sem ae Jas likal
•71; (Alešovec) IIL eresek
.90
Rdeni spssovnih vsakovrstnih
pisem ........................................ .59
Solnčenje........................ S%
Slike is živalstva, trdo vezana .. M Slev«ntka narodna mladina, obsega 452 etranl .............LM
Spretna kuharica, trdo v«
1 na
..L40 Križar pot
Sveto Pisno stare in nove zaveze,
lopo jtrdo vesaqa ..............
liia^ ........................M
............... .23
V tospodlujstvu ........... ,79
Učna knjiga ta berilo lalkega Jo-

Korejska brata, povest 1* misijo-
nov v Koreji ..................Ji
Krvna o sveta ....................................M
Kuhinja prt kraljici fosJI aožicl	^9
Kaj m Je Marflcarn sanjalo.............25
g—M ........................
Kftžov pot roman (Bar) trd. vea. 1.19
.49
.69 M
.39 .39 .25 ..39 J9
Preganjanje indijanskih mlajonar-
Jov .......................... .39
Potop, I. zv.....................3.—
Potop, II. zv. ...................S.—
(Oba zvezka sknpaj) ..........5JSO
Razkrinkani Bansbnržanl.......59
Robinzon • • • a a « o • • • o a a o • a a * a o • a
Robinson (Oruseo) .............L—
Revolucija na Portugalskem .... JI Rdeča in bela vrtale*, opveat .. Ji
CENA
DR. KERN0VEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Anglesko-sloYensko Berilo
(S NO LIS K BLOTKNI 91ADII)
Kaj se Je izmlsifl Kraljevič berač .
Okr
.79 .45
.25
1 a o a 4 • a a
L *v.
KNJIGARNI 'GLAS
— Ode to elegijo -. bft%ie ta
(Levstik) ...79
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraoue, rllijefna karikatura ln minulosti, 50 str., brofi. „......
Št. 11. (Povel Golia> Peterčkove poslednjo sanjo, božična povest v 4 .slikah, 84 str., broS....... .35
Št. 12. (Fran Mllčinskt) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broS..........
St. 13. (V. M. GarSIn) Nadežda NIkolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broS.........
Št. 14. (Dr. Kari Engllg) Denar, narodno-gospo^irskl spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str., broš..........................
Št. 15. Edmond In Jules de Gon-court, Kenee Mauperin, .........49
Št. 16. (Janka Samec> Življenje,
pesmi, 112 str., brofi. ........ .45
Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str. .............39
Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajičaka, veselo igra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., brog. .. .29
Št. 19. (Gerhart Hauptmsn) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra.. broS. ...... J9
9t. 20. (Jul. Zeyer) Gempačl In Koamrasaki. japonski roman, ta česčlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi. ............
Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasofli zgodbic, 11:. 73 str. b^oi-
6t. 22. (Tolstoj) Kreatzerjeva.
Vrtnar, (Rabindranath Tagore),
trdo vezano .................75
broširano ...................60
Volk spokornik In drage povesti 1.— j
Trdo vezano ...................1.25
Vi&njega repatica, roman, 2 knjigi 1.301 ; Vojni, mir ali poganstvo, I. rv... .351
V pustiv je šla, III. zv- ...... .35,
{ Valetin Vodnika izbrani spisi
Vodnik svojemu narodu .....
Vodnikova pratika I. 1927... .99 Vodnikova pratika 1. 1928 ...
I Vodniki in preporoki .......
■ Zmisel smrti ..•..•,...•••.• j Zadnja dnevi nesrečnega kralja
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) .................................80
Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 j Pesmarica moških zborov
(Balatka) ................................ 1.—
.30! .251 .50! .50 .60! .60 .60
Za kruhom, povest ............ .35
Zadnja kmečka vojska...........75
Zadnja pravda, broS........... .50
I Zgodovina o nevidnem čiovelra .. .35 >
.80: Zmaj iz Bosne .................79 i
Zlatarjevo zlato ................ .90,
Življenje slov. trpina, Izbrani spisi
Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50!
Zvesti sin, povest ...............25 i
Ziatokopi ......................... .20|
Ženini naže Koprnele ...........451
Zmote in konec gdč. Pavlo.......45
Zlata vas ........................ .50
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del......................... .40
Zbirka narodnih pripovedk: II* dfil	«40
Znamenje itlrih (Doyle) ....... .50
Zgodovinske anekdote ...........30
Z »Kujem in mečem ..............3.—
Zločin in kazen, 1. In H. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60
Zgodbe zdravnika Muznika...... .70
Zlati pantar ................... .90
Železna cesta ...................1.25
ZBIRKA SLOVANSKIH POVESTI
....
_____ .35
a a o a «35
----- J5
MEŠANI In MOŠKI ZBOR
Priložnostne pesmi (Grum) ... Slovenski akordi (Adamič):
..I. zvezek ..................
11. zvezek ..................
Pomladanski odmevi, I. In II. zv.,
vsak .......................
Ameriška slovenska lira (Holmar) Orlovske himne (Vodopivec) 10 moških iu mešanih zborov — (Adamič) ..................
1.10
..75 .75
.45: 1.-.1.20
.451
.49
.25
Št. 23. (Sopbokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., brofi Iran o ....................
Št. 24. (B. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del. 365 str., broS. .........................
Št. 25. II. del
Ji
L sv. Vojnsasfr aH
2.	zv. Hoda
3.	sr. Vesele povesti
4.	v z. Poveott to
5.	zv. Stušmt nas bo. Naft nji krab ...............
JS
SPISI ZA MLADINO:
"3ANGL)
2. sv. trdo vi pesmi ..
o. Pripovedko ln
i«
fit. 26. (L. Andrejev) črte ska, poslov. Jostp Vidmar, 82 str.
t)TO& m m m a » • m m • a a a"a 00 a • a a a a o a*
št. 27. (Fran »rjaveč) Bfezpo
breqpesutau. 80 stiw broi. ....•> .
flšt 2». Tarna sto opic ....... Jt*
Tanka sto oprco. tr. vea.
Št. 31.
3.	ir. trdo vezano. Vsebuje 12 pove* ........................ ji
4.	sv, trdo veaano. Vsebuje 8. povesti ........................ .59
5.	sv. trdo vezano. Vinski brat .. il
6.	sv. trdo vesaao. Vsebuje 10 po-
o a awa aa«aa o a a a aa a a *M
teeopaoaoeaa
JU
I^BE:
trgovec. Igrokas v 6. dejatij .69 .. 1.20	da Bestet as. BAoKUi ^ko-
medija v petih dajanjih. Trdo vo-ssno •«iM,„M,,llt,„MalMI,L70
MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) ==j Izdala Glasbena Matica ........
Narodna nagrobniea (Pavčič) .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.
SAMOSPEVI: Štirji samospevi, izdala Glasbena
Sl^tlCft aaooaoaaaaeaaaaa*« o a • •
Naši lunini .....................
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. av. (Laharnar) .. Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matiea ...................
!
.40
.35 .45 i
.45 .50
.45.
ZEMLJEVIDI:
ZemljepiHni Atlas Jugoslavija____1.50
Stenski zemljevid Slovenije ua močnim papirju s platneuelml pregibi ............................7.50
Pokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina .........................30
Jugoslavija .......................................30
Gorenjska .....................St
Slovenske Gorice, dravsko ptnj-
skopol je ......................39
Ljubljanske in mariborske oblasti .30
Pohorje, Kozjak .............. 30
Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................39
Prekmurje in Medumurje.....30
Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje . .• .39 Canada .........................49
Združenih držav, veliki .........49
Mali ..........................15
Nova Evropa .................. .59
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsakl po.......21
Zmljevidi:
..Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po .........................19
Velika stenska mapa Evroaa ....Z,—*
.45
BAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Domovini, (Foester) .............49 j
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .. .45 j Jas bi rad rudečih rož. moSkl zbor s. bariton solom in priredbo ca
dvospev ...................... .20
V pepelnlčni noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester,
isdala Glasbena Matica ...... .75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor in bariton solo.............20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— - Kranjske lege ln navade. Ne-
sadovijstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Knpfeta Kosa Muca (Parma) .... 49
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroško slovenske narodne
pesmi (Svikaršič) 1., 2., ln 3. zv. skupaj ...................1.—
MALE PESMARICE t
št. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Sto čullš; Srblne tužnl .. .15 Št 2. Zrinjskt Frankopan ....... .15
št. 10. Na planine ...........15
St. 11. Zvečer ...................15
ftt 12. vasovalec ...............u
Narodne pesmi sa mladino (Žl-rovnlk) 3 sveski skupaj ......... M
Naročilom je priložiti denar, 60-disi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 2 aH 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajt* pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni i ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosfo
"GLAS NARODA"
216 W. 18. St., New York
_4
PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodajaj prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeK —
r MAlJf OGLASI ▼ "G 1 • • NaroH«™
4 tP
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 2, 1931
The LARG EST SLOVENE DAILY to I".
mark twain:
RADOSTI VOLILNEGA KANDIDATA
Pred nekoliko meseci so me poplavili neodvisneži v veliki državi New York za svojega kandidata ob volitvah novega guvernerja. Moja na" pre trnka sta bila mister John Smith in mister Blank. V nekem pogledu, to čutim, sem ta dva gospoda daleč prekašal in to v pogledu — dobrega značaja.
Iz časnikov je bilo lahko ?prcvideti, da je bil tisti čas že za njima ko sta vtdela, kaj se pravi biti na dobrem gla«u — če sta to kdaj vedela. Bilo je očitno, da ste v zadnjih letih bavila s sramotnimi zločini vseh vrst. V istem trenutku pa, ko sem hvalil svoje prednosti in jih na tihem užival, je vzgibal blaten talni tok glcbočine moje sreče in to je bila misel, da bodo moje ime vlačili sem in tja v najbližnji zvezi z imenom takšnih ljudi. To me je vznemirjalo čedalje bolj. Končno sem se obrnil glede tega pismeno na svojo staro mater. N<e odgovor je bil hiter in oster. Menila je:
— Vse svoje življenje nisi storH niče-;ar takšnega, česar bi se moral iramovati — prav ničesar. Poglej v IKtc — poglej in pomni, kak$na vr ta ljudi sta ta go-rpoda Srni*h in Blank, in potem sc vprašaj, ali te je vol * a ponižati s? na njiju tla in f topili ž njima v javno tekmo.
Natančna isto, kar sem si mislil jaz! V tej noči nisem zatisnil očesa. A ko sem vse pretehtal, nisem m ."srci odstopiti. Bil sem izvoljen bojevnik in sem moral v bitko. Ko rm pri zaft-rku brez pokornosti prelistal I'ste. sem zadel ob na-Irdnji članek in lahko rečem, da nirem bil še nikoli prej tako pre-paden.
- Krivoprisetnik. - Sedaj ko
Otrdel sem od začudenja. Tako okrutna, brezsrčna obtožba" Ko-činčine nisem nikoli videl! O Va-kavaku nisem nikoli slišal1 Ba-nonovega polja ne bi ločil od kenguruja! — Nisem vedel kaj naj storim; bil sem potlačen in nebogljen, Dan mi je prešel, ne da bi bil kaj delal. Naslednje jutro je objavil isti list sledečo vest — nič drugega:
—	Značilno. — Opazili smo, da se je g. Twain o krivi prisegi v Ko-činčini odel v značilen molk.
(N. B. Ves ostali čas volilne borbe me ni ta list imenoval r.ikali drugače nego "infamni krivopri-sežnik Twain".)
Potem je prišla "Gazeta" z na-sledn j i m:
—	Prosimo za odgovor. — Ali bi bil novi kandidat na guvernerjevo mesto tako dober, da bi poiasnil nekim svojim soobčanom, kako se je godilo, da so njegovi sostanovalci v Mcntani od časa do časi pogrešali kakšno majhno dragocenost, dokler jih niso r.ašl! na njegovi osebi ali v njegovi "skrinji" <to je v časopisnem papirju, v katerega je zavijal stare stvari) in so
stranic cn:aLra."i nadaljni molk za' istoveten z mojim političnim polomom. Kakor da ibi hotel potrditi njih mnenje, je izšel koj drugega dne v nekem časniku naslednji članek:
— Oglejte si meža! — Kandidat neodvisnežev še vedno molči. Ker si ne upa govoriti. Vse obtožbe proti njemu so dovolj dokazane in potrjuje jih in ponovno potrjuje njegov lastni zgovorni molk, tako da je ob tej uri ožigosan za vs# čase. Oglejte si vašega kandidata, vi neodvisneži! Oglejte si infamnega krivoprisežnika! Zmikavta iz Montane! Skrunitea trupel! Oglejte si pijanca! Korupcionista! Zaprnega podkupovalca! Oglejte si ga — premerite ga dobro — in potem po-i vejte, ali morete oddati svoje gla-
NOBENEGA POSOJILA ZA OROŽJE.
cev ne mogli obsoditi in kaznovati nobeni sodniki.) —
Ta zviti sklepčni stavek je imel ta uspeh, da sem v naslednji neči kar najhitreje planil iz postelje in skozi zadnja vrata, med tem ko je i "ogorčena in užaljena javnost"
besnela ob sprednjih vratih, raz-, , ...... . ,
. ... ,	sove kreaturi, ki si je zasluzila to i
treščila ob svojem prihodu v pra-I ...	.	.	__...
1 žalostno vrsto naslovov s svojimi
vični jezi opremo in šipe in odnesla ob svojem odhodu toliko stvari, kolikor je pač mogla, in vendar bi lahko položil roko na Sveto pismo in prisegel, da nisem nikoli obrekoval starega očeta g. Blan-ka, da, še več, da nisem do tistega dne o njem še nikoli nič slišal in govoril.
(Mimo grede hočem pripomniti, da me je navedeni Est, odltej ti-tuliral vselej kot "Twaina, skrunilca trupel."1)
(Naslednji članek, ki je zvlekel mojo pozornost nase, je bil tale: — Lep kandidat! — G. Mark Twain, ki bi moral govoriti na včerajšnjem shodu neodvisnežev svoj uničujoči govor, se ni pojavil ob določenem času! Brzojavka njegovega zdravnika je sporočila, da ka je povozil voz in da si je zlomil nogo na dveh mestih. Pacijent
bili na zadnje prisiljeni, da mu v
njegovo lastno korist podelijo s trpi velike 'bolečine itd., itd., in še dober nauk in so ga torej osmoli j cela kopica podobnih laži. In nc-11 in povaljali v kurjem perju in | odvisneži ?o se potrudili, da bi ta mu svetovali, da ostavi na kraju, klaverni izgovor vzeli za čisto afla-ki mu je služil običajno kot leži- to. in so se delali, kakor da bi ne šče, prazen prostor. Ali bo to sto- imeli nobene slutnje o resničnem ril?	j vzroku izostanka zanikrnega stvo-
Ali je bila mogoča izbranevša ra, ki ga imenujejo svojega zasta-hudobnost nego ta? Kajti vse svoie vonešo. Snoči po so videli ljudje življenje nisem bil v Montani. 'nekega človeka v stanju živinske
.oil an osti, ki se je opotekal v hiši (Odslej je govoril ta list o me- g Twa<lna Neodložljiva dolžnost ni vedno kot o "Twainu. zmikavtu neodvisneŽcv je dokazati da ta po-iz Montane.")	! živinjeni patron ni bil Mark Twain
Začel sem jemati časnike z okle- slučaJ ki dopušča umikanja.
vanjem v roke — tako približno ^ Končno jih imamo! To je
rtov kol kandidat za guvernerjevo | Raicor bi kdo odgrinjal odejo, meto pred ljudstvom, bo gosp Mark Twain merda račil pojasni-
gnusnimi zločini in si ne upa odpreti ust, da bi utajila vsaj en zločin!
Ni bilo mogoče ubegnti in tako sem se spravil, globoko ponižan, da bi "odgovoril" na kopico neutemeljenih obtožb in prostaških, zlobnih laži. A ninem jim dospel do konca, kajti že naslednjega dne je Objavil drug list novo obrekovanje, svežo nizkotnest in me obdolžil čisto resno, da sem zapil neko norišnico z vierni. ki so bili v njej.
To me je spravilo v nekakšen panični strah.
Potem je prišla obdolžitev. da sem zastrupil svojega strica, da bi se polastil njegovega imetja, poleg nujnega poziva, naj bi odprli njegov grob.
To me je pritiralo do meje blaznosti.
Potem so me obdolžili, da sem kot predstojnik naj denčšnice poveril kuho brezobzirnim in neprimernim starim sorodnikom.
Ma?al sem se — majal.
In končno kot vredno in primerno krono temu nesramnemu zasledovanju strankarskega sovraštva so zdresirali devet majhnih, komaj stopica i ožili otročičkov vseh
KDO JE USTRELIL KARLA XII.
U. kako se je zgodilo. da mu je 1. 1163. v Vakavaku v Kočincini štiri in trideset ^rič dokazalo krivo pri-
Kakor grom vprašuje ljudski glas: katero bi domneval ačo looptačo. jr^ ^ *t,a mož? _
Nekega dne sc mi je ustavilo oko \ ^vem trenutku je bilo neverna sledečem:	•	! — Laž ie pribita! —
n*"«	seženih izjavah ivunaeia unana- „,.Him cimn^mipni Tri dobra le-" ------------' -	. , .	, ■
k! jo le položil, d, bi Ubo^i;	iz Five Points, dal le g. Sr.uba f'T^TtifoJrZ	L sežnik'	" M0"tane'	In"eti.ca	*,er "J?*
Po rapri-Mihaela O'Flana-
jetno, naravnost neverjetno, da so moje ime spravili v zvezo s tem
O vprašanj-u, kdo je ustrelil Kar-iZe takrat sc pa krožile razne gola XII.. se je razpravljalo že 200 vorlce, izvirajoče iz odpora Švedov let, in čudno naključje je spravilo proti neprestanim vojnam. Leta to vprašanje zopet na dan. Neka 1917 so odprli krsto Karla XII. kmetica v švedski provinci Helsing- j Ugotovili so, da mu je prebila levo landu je videla v sanjah bojevnika I sence neke vrste dum-dum krogla, barvnih cdtenkovc, da so prišl' ob Karla XII., znanega na Švedskem Zda i ima odbor strokovnjakov pod nekem shodu na govorniki oder, mi pod imenom Karolin. Imel jc viso- . vodstvom generalnega štaba nalo-cbjoli noge in zajokali "papa! pa- ke črne škornje, modro jahalno j go napraviti več poskusov s stropa!"	{uniformo, z zlatom obšit trioglatj Ijanjem iz raznih daljav. Vse kaže. Tedaj sem potegnil zastavo dol klobuk in po tipični uniformi ta- ; da jc bil oddan usodni strel iz in sc vdal. Nisem bil dorasel za- kratne dobe je inoral biti višji čast- švedskih vrst. Najbrž sc jc našel htevam guvernerske volilne borbe nik. ,Čudna postava je kmetici v j izdaialcc, ki jc kralja ustrelil. Pri ; v državi New York ia tako sem u- sanjah potožila, da jo imajo naj poskusih bodo rabili muškete in i maknil svojo kandidaturo in pod- sumu, da ie umorila Karla XII. De- krogle iz armade Karla XII. in celo pisal izjavo z grenkim srcem: vda- jala je pa, da trno upa, da bo prani, nekoč spodobni človek, sedaj pa vi morileo kmalu razkrinkan.
smodnik bo narejen .po vzorcu takratnega smodnika. Na Švedskem
vdovi domačinki in nje nezacitem ; družni uropal bedno polje banan,! nje edino hrano in oporo v »ajeni I zapuščenosti in obupu. Gospod j Twain je dolžan samemu sebi ka- !
Raffertyja in g. Pattvja ?.4ulligana iz Water -Streeta je ugotovljeno, da je prostaška trditev g. Marka j Twaina, da so obžalovanega starega očeta na-^ega plemenitega za-
kor tudi velikemu ljudstvu, z m či- j stavonoše Blanka obesili radi cest-Jega glasove sc poteguje, da :.izlo- j nega ropa surova, iz trte izvita Z1 to zadevo Ali bo to storil?	i laž ki jo ne utemeljuje niti sled - .—., . ^ kakšne resnice. Za poštene ljudi je
Podpisana bi rada vedela!** ^^ priz°r- da £€ 'f,telca;
r .	.	.	jc nekateri 7-,\ dosego političnih
če kdo izmed rojakov kaj zna uspehov k tako sramotnim sred-
O mojemu očetu MATIJA stvom, kakršna so napadli na mrt-OKORN, doma iz vasi De.jvece v grobu in mazanje niili ne-
beče, fara Javorje, sodni o-i cmaAdflva^iht imcn ^ pomislimo! ' .	,	i na žalost, ki jo mera delati ta nc-I
kraj Litija. Slišala sem go-j
sramna nizkotnost nedolžnim po-vorico, da SO umrli nekje V| kojnikovim sorodnikom in prija-A.laski toda podrobnosti pajteljem, tedaj nas je skoraj volja,
le ne morem vedeti. Ako da bi ^;zvaii	m l,žal,cn0
; javnost, naj na kratko in nezaKio-
mi kdo more kaj o tem spo-, nUo abrae;una z obrekovalcem. a ročiti, sem pripravljena mu j ne! Prepustimo ga mukam njego-plačati za to nagrado. — ve vesti (Seveda> ** bi žagala
m«-	KiAd v ¥ ®trast in bi množica v slepi jezi
Margareta Oos, lOlb	nad obrekovalcem. tedaj bi
43rd St., Cleveland, O.	bilo le preveč jasno, da bi storil-
DRUŠTVA
H NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne Ste iuno nie
oiuHtve, p*c p* tm Slovenci t vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
ta so prešla preko moje glave, od kar sem bil okusil žganico, pivo ali kakšen liker,
(Značilno za učinek navade, če; rečem, da sem ostal hladen, ko me-j-; naslednja številka tega dnevnika j :po višala predrzno v "zapitega Twaina" — čeprav sem vedel, da' me bo imenoval do konca z eno- j lično vztrajnostjo s tem imenom.) j
Okoli tega časa so začela zavze- j mati anonimna pisma znaten del j med pošto, ki sem jo prejemal.; Običajno v tej obliki:	1
—	Kako je bile neki s staro žen- j sko, ki vas je prosila vbogajme, pa J ste jo pretepli! — Pol Pry.—
Ali tudi v tej:
—	Storili ste stvari, ki jih ne ve nihče razen mene. Svetujem vam, da bi ne bili preveč skopi z dolarji. drugače boste v časnikih še kaj slišali o meni. — Handy Andy. —
Tako se vrši ta reč. Lahko bi na željo nadaljeval, dokler ne bi bil čitatelj presit tega.
Kmalu mi je "dokazal" najimenitnejši republikanski list podkupljivost v velikem slogu, in vodilno demokratsko glasilo je "pri-bllo" otežujoči slučaj, ko sem poskušal s podkupovanjem iztegniti kazni.
(Ob tej priliki sem si pridobil dVe novi imeni: "Twain skopi korup-cionist" in '"Twain zoprno podkn-po valeč".)
Ob tem času je postal krik po "odgovoru" na vse te strahovite obtožbe proti meni tako mogočen, da so uredniki in voditelji moje
Mark Twain, infamni krivopri-1 Kmalu po teh sanjah je odšla j pričakujejo z velikim zanimanjem
izida teh poskusov, ki naj pokažejo, kdo je ustrelil Karla XII.
nilec trupel, pijanec, korupcionist rail staro knjigo. Kar je padel iz
in podkupovalec.
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA
Vsebuje
SLOVNICO
IN KRATEK
SLOVAR
POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki.
295 strani. Cena $J.25
"GLAS NARODA"
21« WESt 18th StREBT NEW YORK CITY
■k'
Nesreča ne počiva!
Tudi mri n«. Podvrženi ate eni ali drugi vsak dan.
KAJ STE RA ŠTORILl ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIM OTROK t
Ali ste iš zavarovani ta slučaj bolezni, nezgode ali smrti f Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jedncte. Naša jednota plačuje najvei bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podporriiMi črga-rtizaeijemi t Ameriki. Imovin« sna m nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah sli Kanadi s 8. Slani. Pristopnina prosta. BeritS najboljši slovenski tednik "Novo Doba", glasilo J8KJ. Pilite po	oa glarneg* tajnika, lošetoH fishier/ BI?,
Minnesota.
j knjige list papirja, na katerem je bilo priznanje vojaka iz telesne j . garde Karla XII. iz leta 1730. Ta i i vojak je tiaje umoril kralja, pozne- j je pa tudi edino pričo svojega de- j j janja. Podpisan je bil Elow S. ; j Awsevolde. S tem dokumentom je j | odšla kmetica k pastorju, ki ie ta-! koj poslal senzacijoanlno priznanje J vseučiliški knjižnici v Upsali. Tam so pa ugotovili, da gre za potvor-jeno listino. Med tem je namreč star karikaturist priznal, da je v svoji mladosti napisal dotično pismo, da bi očrnil svojega deda. In zdaj kmetici nočejo več verjeti, da se ji je prikazal bojevnik v sanjah, še predno se je javil pisec potvor-jenega priznanja. Vsi so prepričani, da so bile sanje posledica razburjenja, ki se je polastilo kmetice, ko je padel iz knjige list s priznanjem umora Karla XII.
Ta brezpomembna stori j a je pa, zoppet vzbudila zanimanje za staro skrivnost, da-li je postal Karel XII. žrtev sovražne roke ali pa strela iz puške svojega lastnega vojaka. Zgodovinarij na to vprašanje niso mogli odgovoriti in zato ni čuda, da so se ga lotili pisatelji. Skrivnost smrti kralja Karla XII. je dala tudi snov češkemu dramatiku Emanuelu Bozdechu za karak-iterno dramo o bolestni častihlep-nosti, nazvano "Baron Goerz". — Bozdech pusti Karla XII. pasti od krogle sodobnega iier ostra ta, častihlepnega, prismuknjenega bogo-slovca, ki hoče postati mož zgodovine s tem, da zahrbtno ustreli slavnega moža, ki že ima v zgodovini svoje mesto.
Švedski generalni stab hoče sedaj metodično preiskovati, kakšna krogla je pokosila Karla XII. Ofi-cijelno se je trdilo, da je bil Karel xn. ustreljen med obleganjem Fredrikshalda 1. 1718 iz trdnjave.
knjige
VODNIKOVE
družbe
za leto 1931
SO DOSPELE
Zbirka štirih zelo za-J nimivih knjig stane |
$1.35
knjigarna "glas naroda
216 W. I8th STREET NEW YORK
dovolj spanja - glavna potreba gospodinje
"O polnoči ležem, ob štirih vsta-nem", nam -pove večina gospodinj. Pe še 'teh par ur spanja motijo o-troci skrbi, preutrujenost, hude sanje. izmučena hodi gospodinja spat, izmučena vstaja. Telo peša, duh izgublja svoj polet, zgodaj prihaja
škaf vode v sobo. Želodec in prebavila tudi odločujejo, kako bomo spali. Veliko gospodinj ima navado, da si poplakne zvečer *r,ta s kavo ali močnim čajem. Bolje je kupica čiste mlačne vode, oslajena? urili-ri živce še bolj. Gospodinja, ki dol-
starost. Kolik3 žena izhira tako.. Pa j go čuje, pestane lačna, vtije kaj in pravi vsaka: "Moram sama". Ta se [potem ne spi, ker ima želodec rad ne more zanesti na posle, druga de- ponoči mir. Pride tudi čas, ko ško-la sama, ker si ne more vzeti po- j duje ta in ona jed zvečer, ta ne premoči. Ko pa pride bolezen, potem ; nese solate, druga ne mesa. Kdo ve. narede lahko drugi vse! Gospodinja kaj mu škoduje, se more pač rav-mora varovati svojo moč, dokler je nati po tem. Večerja naj bo po mož-ima kaj. Urediti si je treba čas umnosti zgodnja in lahka. Dve uri delo tako, da'bo dovolj spanja. Mla- 'predno reš spat, in če je še vec Cade gospodinje pravijo: "Zdaj mo-;sa vmes, tudi ne škoduje. Citahje v ramo delati", pa ravno mlade se le ( postelji ne pomaga do počitka, am-prevečkrat pokvarijo, ko nimajo ob^pak utrudi živce in razburi kri. Skr-gotovih časih potrebnega počitka, bi nas napadajo najraje v postelji,
Žensko telo je pač tako. Posledica premalega spanja ije zgodnje peša-nje, prezgodnji ponesrečeni porodi. Ali mati-gospodinj a, ki skrbi za svoj počitek, skrbi za red svoje družine? Ko skrbi za zdravje svojih hčera, skrbi za zdra-vje prihodnjega rodu.
"Še -tisto malo spanja, kar ga imam, je nemirno". Maj-hni otroci se navadijo na red in dajejo po noči mir, če niso bolni seveda. v zatulili sobi in postelji je spanje nemirno. 'Dobro presolnčena posteljnina, prezračena soba pomagata do mirnega spanja. Premrzla postelja prežene spanec, <tako tudi poletna vročina. Pod vlažno mrzlo odejo i2-gubi telo dosti toplote, ker mora pregreti posteljnino, zato je treba suštti in segreti rjuhe in druifo. V yrečmi pomaga, če razvesiš po spalnici kako mokro rjuho ali postaviš
zamotana v vprašanj a se nam- vrstijo. Pa zadosti je dan dolg za skrbi. Izročimo jih previdnosti in skušaj-mo izrabiti noč in počitek, ki tmm ga ne more nadomestiti popoldanski — če si ga privošči gospoAibj«.
UTRUJENOST in NERVOZNOST
skratka znake ostarelosti, ki nastopajo po poapnenju žilja, preprečffrrelzkušeni "PLANINKA* zdravilni čaj, ki osveži kri, vrne žilam prožnost in pospešuje obtok krvi. Z&btevajte v lekarnah samo pravi "PLANINKA" čaj BAHOVEC, v plombiranih paketih in z napisom proizvajalca: LEKAENA Mr. ftAtfOVEC, LJUBLJANA
interesenti, -obrnite te po brezplačne informacije na gori Imenovano lekarno alt pa na naiega zastopnika — THE CHEMICAL. PRODUCTS CO.. ttt Fifth Avenue, New York, N. Y.
visoka zavarovalnina
Najvišji znesek, ki so ga mozfele do sedaj iapiača&i zavarovalnice Ob smrti kakega zastopnika odličnih londonskih krogov, je zna&l iclo petinsedemdeset tisoč dolarJeit.f — Zato pomeni zavarovanje, ki ga Je sklenil vicomte Hunrbledon, pravi rekord. Ocenil je lastno, ženino in otrokovo življenja v $00 tisoč dolarjev. Nejgov sin je fcrtiaj 6 mesecev star. To visoko sVoto so si razdelile tri velike zavarovalnice in so jo deloma zopet prepisale na
ugledne holandske ter sorodne zavode.
franeoske
ŽENTNA rONtBBA.
SLOVENEC srednje starosti 06 S«1 seznaniti s SLOVENKO, ki j« do-t brega srca in marljiva* na de&af se ne oziram- Resno misleče pilite na:
"Ženin", co Glas Narod*, 818 W. 18th St., New Yortt, N. T.
JANEŽ STANKO:

NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 2, 1031
The LARGEST SLOVENE DAILY in. U. S. A
(Nadaljevanje.*
—	Toretf se je koneeno odločil stopiti v pokoj? Saj je že čas. Ti ga seveda pustil preseliti se k mladim ljudem?
—	Ravno nasprotno, Viljem. Ti se bodo priselili k njemki. Wilier t bo njegov naslednik, izstopil bo iz državne službe. Jaz poznam molu. Zmoten je ter zanesljiv. Nadgozdar ga je pohvalil v moji navzočnosti, da scrm si na vse načine zapomnil moža. Ker meji njegov revir na naše gozdove, so mu tudi znani naši gozdovi in to >e zelo olajšalo izmenjavo u-radnikov, ki je, odkrito priznano, zelo težka!
—	Priznaj mi, cče, da imaš majhno slabost za Eckhardta!
—	To je povsem naravno, če se pomisli, da stoji ta družina že v četrti generaciji v službi družine von Ellern. Sedaj pa ni nobenega sina in mož hčerke mora izpolniti vrzel. Upam, da bo prav tako zvest služabnik, kct je bil svoj čas Eckhardt.
—	Raje bi videl, da bi padla tvoja izbira na povsem tujega človeka.
—	Jaz ne razumem tvojega odpora proti Ekhardtu. posebno ker ne boš imel pozneje, ko boš enkrat gospodar tukaj, nifcakega opravka ž njim
—	Ti govoriš tako pogosto o bodočnosti, oče. a vendar si še tako močan in zdrav, da bi te lahk jemal za vzgled!
—	Nikdo ne ve. koliko časa mora še živeti in vsled tcgu mera pravočasno spraviti svojo hišo v red.
—	Vsled tega sem sklenil napcJliti Eckhardta, naj mlada človeka hitro poroči, vzame Willertra v pouk, da se nau&i številne stvari, ki so neobhodno potrc.bne. Za primerno plačo jamčim jaz.
—	Ti si tako deber z ljudmi, oče!
—	To ni še nikogar napravilo revnim. Tudi ti skrbi za to. da jim boš deber gespedar, Viljem, in misli na pregovor: — Stvar, ki je preostra, se hi*:ro skrha! Sedaj pa pojdi k. materi. Regina te že nestrpno pričakuje, ter upam. da so dešla že številna pozdravna sporočila, kajti mama je takoj vse obvestila.
Vrtnar je spravljal oranžerijo na presto, kajti nevarni dnevi slane so že davno minuli.
—	Na, Berger, aH je bilo vse dobro tekom zinit?
—	Da, gc^pcd barcn. Gospa baronica bo zelo zadovoljna, — jc odvrnil stari in njegov cbraz te je nekoliko spačil. ko je nadaljeval:
—	Tudi za gespodieno nevesto imam mujhno presenečenje;
—	Ej, stari kamera d. vi vendar ne boste delali mojemu sinu konkurence?
—	Ravno je vzcvetela, baš ob času! — je izjavil poln vneme vrtnar ter poteynil izza velikega čebra majhno drevesce mirt. ki je bilo pokrito čez in čez z cvetovi.
—	To bi merali sumi izročiti nevesti. Eerier!
—	A v moji delavni obleki. — kaj bi rekla gospa baronica. — in moji čevlji so polni prsti...
—	Prav nič zato. Btrger. Vaš stotnik ukazuje!
—	Potem se rroram pač pokoriti! — se je namuznil vrtnar ter se p .stavil pckoncu poleg drevesa.
Oba mu bila namreč pri Istem eskadronu ter sta tudi pozneje ostala skupaj.
Na Velikem Ellemu je bilo še več takih bojnih tovarišev, ki so se v.*aj oprijemali svojega gospoda z neomajno zvestobo ter naravnost flepo vdanostjo.
Tako so cdšli vsi trije neprej, stari baron veselje volje spredaj.
Celo Sibila se je morala nasmehniti, ko je prikorakal noter vrlnar odločnih korakev ter izrciil dar v spomin na prejšnje vojaške čase.
Reg;na se je zahvalila s prisrčnimi besedami ter obljubila, da bo tArbno negovala lepo cvetje.
—	Za per ceni vtncc imam sveže cvetove, — je obljubil Konrad Bcrger, ki je v slovo krepko stisnil fino roko neveste.
—	Ti si detra prijateljica z vsemi ljudmi, Regina. To me zelo ve-
—	>e hvalil Ellern.
—	Z Bcr^erjcm sem pesobno dc.bra. oče. — učila sem se pri njem
—	TI ne veruješ, oče, česa se je hotela naučiti Regina, _ jo jc
podražil Viljem.
—	Človek mora vendar imeti opravek, in vrtnarstvo je bilo že od nekdaj moja ljubezen!
—	Petem pazi. da fecš jzpremenila verando, ki meji na najino stanovanje. v pravcat zimski vrt! Pokriti jo je ftreba s steklom in peč jc lahko postaviti vanjo.
—	Ti vedno misliš nato. da mi napraviš veselje, dragi oče. — je ivkia Regina prirrcno ter položila svojo roko krog njegovih ramen.
—	Jaz bom postal še ljubosumen iia.le, — je vzkliknil Viljem v Aall. a v njegovih očeh je zažarel nestalen ogenj.
Se nikclur ga ni njegova nevesta objela iz povsem prostega na-guna
Tudi Sibila je zrla s plapolajočo ljubi, umnostjo na oba človeka, k. sta se tako dobro razumela.
črprav je opustila ves cdpor, je še vedno občutila napram Rezini isto sovraštvo.
Bilo je še bolj žareče, ker ga je skušala prikriti.
Polna nestrpnosti se je obrnila proti svojemu možu:
—	Ti nisi te pregledal pisem, katera ti je prinesla zadnja pošta!
—	Usmiljenje. Sibila • Vendar ne boš zahtevata, naj prečiiam vsa
P sma!
—	Tudi Diirih je pisal!
Končno! — Zakaj pa ne pride sam? — je vprašal Viljem ter posegel po pisanju, katero je držala mati v roki.
—	On mora v Beilin Piše zelo hladno, povsem drugače kot uona->ndi!
VUjem je prečital par vrst. nakar jc izročil svojemu očetu ter rekel zbudi j i vo:
—	Drtrih se je mogoče sprijaznil z mislijo, da se ne bom nikdat poročil. Raditega je bila moja zaroka trpko razočaranje!
Se prodno je mogel oče dati izraza svojemu nezadovoljstvu rad te onegavne pripombe, je vzkliknila Rezina ogorčena:
—	Kako moreš pripisovati svojemu sorodniku tako nizkotno mišljenje?
—	Ali poznaš Ditriha tako debro, da skušaš nastopiti kot njegov zagovornik? - je vprašal Viljem začuden ter prijel Regino ostro v oči. Njena globoka rdečica je izdajala veliko razburjenje.
—	Viljem ni misLl tako resno? — je posegel vmes stari gospod — On je napravil le slabo šalo, kjati pošteno mišljenje Ditriha mu je pra% •ako dobro znano kot nam Jaz smatram vsebino pisma za izbežno, a ne hladno. Taka p sma sq »edno nekaj skrajno dolgočasnega, tako za posiljaica kot za sprejemnika. Sedaj pa se hočemo pošteno domeniti K>de predstoječe zaroke, da bom poučen o vsem, še predno bom odpotoval v Berlin.
NA CESTI
štirje narodi in en film
PJšdravIjena bela cesta, pozdrav-lidni topoli! Mrak seda na polja, Via bele ceste; v miru počiva svet. Tiho je vse, le voda valovi med vrbami po sredi polja, le v mojem srcu poje življenje.
Noč. Mnogo luči je na ulici. — Prazna je cesta. Ljudje spe v pokoju mesečne noči in sanjajo. Kdo bi blodil ponoči po ulici? Samoten, srapuščen duh tava zgubljen po svetu venomer dalje, dalje; nekje se čuje vesela pesem zaspanih in pijanih pevcev. Nekje je ubogo, o-samljeno bitje, ki hrepeni po luči. Nekje za zavesami sveti lučka. Od nekod se čuje gramofon. O, kako čudno je vse to na svetu! Opolnoči gramofon na cesti. Kdo so to ki ne1 morejo spati ponoči! Čudne, predpotopne ptice preletavajo temo; nenadoma zablest: veda v silnem blesku; počasi, silno počasi se reka preliva po strugi in tiho, tiho trka voda od breg. Mo-t čez reko je osamljen. Le kakšen tujec, kr hoče na drugi svet, zablodi tja pomotoma ob pozni jutranji uri, ko se že svita dan Na vse strani vodijo poti; po
i
rV'' VA". >"•.. • '••. ' ,;*'*; .-
"-i- ••-''.- •	-Z-* vjTcji*^^ ' .
Ti moraš potovati že šedaj, Ellern?
dena.
je vprašala Sibila začu-

(Dalje prihe>dnjič.) , i
Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v star kraj, je potrebno, da je poučen . potnih listih, prtljagi in razni! drugih stvareh. Vsled naše dolgo letne izkušnje Vam mi zamorenv j dati najboljša pojasnila in pripo -očamo vedno le prvovksice brzo parnike.
Tudi nedrzavljani zamorejo p« tovati v stari kraj na ohisk, todi preskrbeti si moraio dovoljenje t; rw>vrnitev(Returp Permit)iz Wash fngtona, ki je veljaven za eno iet» dre* perrnita je sedaj nemogoči priti nazaj (udi v teku 6. mesece' in isti se ne pošiljajo več v star kraj, ampak ga mora vsak prosile, osebno dvignili pred odpotova-iijem v stari kraj. Prošnja za per <nit se mora vložiti najmanje edei nesec pred nameravanim odpoto-/anjero in o nt, ki potujejo prek« Vew Yorka je najbolje, da v pros iji označijo naj se jim posije a-targe Office. New York. N.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljr liške postave, ki je stopila v ve Javo c prvim julijem, znaša jugo lovanska kvota 845 priseljencex etno, a kvotnl vizeji se izdaja)« >amo onim prosilcem, ki imajt prednost ▼ kvoti in ti so: Stariš tmeriških državljanov, možje a neriških državljank, ki so se po 1 nniju 1928. leta poročili; žene ii. icporočeni otroci Izpod 18. let« poljedelcev. Ti so opravičeni do prv« polovice k^ote. Do druge polovic« ta so opravičeni žene in neporoče-ii otroci Izpod 21. leta onib nedr avljanuT, ki so bili postavno prl-»uščeni v to deželo za stalno bi 'anje .
Za vna pojasnila se obračajte na ■ozn an o in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
$1 CORTLANDT STREET NEW YORK
lifcv
SAKSER STATE BANK
K CORTLANDT STREET NEW YORK, N. X.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslaiajmo se val bres lajeme, U atari ln-atanovttna domače
eni sami hrepeni človeško srce. Kam poj demo? Iščemo pot. o poti ni. Bogvekje je tista pot, a zanjo ne vemo.
Pijana družba ponočnjakov se je ustavila na križišču. Tri ura je zjutraj. Vsakega prvega v mesecu se tam ustavi družba. Težka je ločitev prijateljev takole zjutraj: — Bogve kako je zdajle doma. Žen-.i spi. ali čaka. Otroci spijo. Čudno je priti zjutraj domov po prekrokani noči. Zato se ustavimo na križišču in se še malo pomenimo o tem in onem. Potem gremo vsak v svojo stran.
Na križišču pa sveti plinska svetilka. da obide človeka žalost, ko se vanjo ozre. Sem in tja po tlaku koraka stražnik. Njegov enakomerni korak trdo odmeva ob oknih, ; časih preneha in je vse tiho.
Niolina. ti že davno spiš sladko ; spanje, spavaj Nikolina. Mi fantje pa hodimo po cestah ob svetlo-j jasnih nočeh in pojemo! Kaj nam mar ves svet? Veseli smo, če po-pevamo v nači. Naše so bele ce-I sle; zato pozdravljene bele ceste, pozdravljene svetle noči!
Z zvonikov cerkva se čujejo u-darci ur. Toda dostojanstveno se vijejo kostanji cb vodi in pošume-vajo. Veselo trklja voda cb breg. Valov: življenja so silni in se nikdar ne ustavijo.
Valovi šumijo, šumijo. Vsi pozdravljamo veliko svobodno scin-ce!
M'n:la je noč. zdaj pojdimo na
V	Berlinu in po drugih nemških mestih so vprizarjali te dni film po. slovitem romanu nemškega pisatelja Remarquca "Na zapadu nič novega". preti katearemu so nastopali nacionalistični krogi z bučnimi demonstracijami. Saika deželno vlade je zahtevala, naj bi ta film za Nemšijo sploh prepovedali. In kakor so poročale zadnje vesti, se je to tjudi zgodilo.
V	Parizu teče isti film in nekateri gledalci so protestirali, češ da proslavlja nemški narod v Francijo. Toda filmska cenzura ga je dovolila z izrečno ugotovitvijo, da vpliva po svoji vsebini pacif'Stieno.
—V Landonu so ga sprejeli vsi kot antimilitaristični in protivojni film — nihče se ni nad njim zgražal. V Amerki so sicer dejali, da je režiser podčrt-al Nemcem naklonjeno tendenco, toda ameriška akademija za filmsko umetnost mu je priznala svojo prvo nagrado za leto 1931...
zubkov pride v norišnico
Pariški Ihti poročajo iz Luksem-burga, da kaže znani "svak" bivšega nemškega ccsarja Viljema in pustolovec Zubkov v zadnjem času očitne znake duševne bolezni in da so ra radi tega spravili v opa -zovalnico. Po vsej priliki ga bodo internirali v tamešnji norišnici. Zubkov, ki se je proslavil z neštetimi pustolovščinami, posebno pa še s tem. da se je poročil s staro sestro Viljemovo, ji zapravil imetje in jo petem pustil na cedilu, s0 je bavil po svojem izgonu iz raznih držav z natakarskim poslom v nekem iuksemburškern baru.
3. januarja:
M.jm ' i.mM. Cli.rl.«. ure
l:n iii' ti, i :in : l»ourg, lln im-n
1>.- Urasw, iitvie
Cli;v«*l:i!i>l, Clicri.ourg, Hamburg
6.	Januarja :
N«-w Amst.-riia:n, Jluul'HJilt; t=ur Mtr. K-jti<r<J;iin
7.	januarja:
Deuls' ii!;ui«i, Clu.Tb'>urtr, Hi.mburtf
9.	januarja:
iS. i tuim.i. Trst
10.	januarja: M :. jt- - t jCIi*'I'Imiii! (t Aiii'-rii a, Cherbourg. Hamburg
12. Januarja:
Hm i 'pa, Cherbourg, Hreim-n
14. januarja:
Augitstus. Na poli, Genova 1 .<••. u t lia ti, Cli»-rbourg
i 15. Januarja:
Slutt^ait. Chirbourt. Ureuicn
! 16. januarja: i 1'iiris. H a \ rc
St. l^.-uiM, (Jbtrbuury, Haiuburt'
17. januarja:	'
.\<l 11 i t :i nI •>. Oh^rbourfT ' 1'reyideut Harding. Ciierboury, II am ! burK
I
■ 21. januarja:
1 trcni'Ti. Chf-rb'.iirt;, Unnifii <;, -,rK'- '.Vaabingtun, Cb-rbi.urg, H . in biirir
Alln-it Itailiri, Cberbnure, Il.inl.:^
23. januarja:
1 Vrni i. 11 al < 'bilb'.urg, Alitwerp'-Il
I
28.	januarja: Kucbaiiibi-au, Havre
29.	januarja:
LI tir« »pa , ("icrliourg, Iti'iiicu
30.	januarja:
Jhl.ic -t_ < ;ilf'rl">1irg
r>l liv.aijkiM.-, Clierbou; g, Jii emrn
4. februarja:
| I'lc-Kiil.-nt U'.i.j-.velt, ('h't I........ Ham-
l»urg
1 tciilsclilaml, <.'b»-r!>. 'ii'K. Hamburg
6. fetruarja:
llo o«- Kiunce, Havre
t 7. februarja j A1111 i I a 11 iu. Cberb'»ur»f
I
! 9. februarjs:
j Urem' tj, Ciiurbourg. lln-xain I 11. februarja:
I A m. rir.i, Cln-rb'>urR, lliiniburg I .\*cw iurk, CiiCiboum, Hamburg
i 12. fe-brinrja:
| Su 11 k;i rt, Cli^rbourg, Iirem'-n
| 16. februarja:
Kuicpi, Clitrbourg. Hrenrnn
1
17. februarja:
l,a.r.<y. 1Havre Augustus, Xapoli, (ieri'.va
IE. februarja:
1'1'HMl.rit 1 J.irilitig, Cbt-rb'.uig, JImiii-
bure
Albert Hull in, Cherbourg. Hamburg
19. februarja:
i:«-r!in. lU>u!<>6He Sur ibr, Hremvn S.itui iij;i. Ti>t
3. februarja:
I" <;ra-'s*\ tlavrft U'.Mia. Nap.ili. Ijfliwv;i
MODERNI NAMIZNI GLOBUS
vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko cležel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, po-veča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije.


i, ...
f \ s?
v ■ v---1" .••••
TA LEPO NAPRAVLJEN
GLOBUS
kaže v praVem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodici odraslim, bodisi u-čeei se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet.
'V;-;.—i;
vzgoje in zabave.

KRASNO
BARVAN
TRPEŽNO IZDELAN
MODERN
VZOREC
POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI
Prednosti globusa
V premeru meri globus G hieev Visok je 10 in cev
Ta lepo izdelan globus -kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je iz posebne snovi, ki sc ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. £tojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo.
KRASEN PREDMET, KI JE KULTUliNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
Moderni namizni globus jc vreden vsakega doina in vsake pisarne. Vaši pri.ja-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine sc boste dosti naučili iz njega.
Cena s poštnino vred

ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA "J 75 OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA JL •
glas naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
20.	februarja:
1',! ris Haw-< >!v lupi.-, (Jln-rb-.tirg
21.	februarja:
.".'••v. r., t .-silam. 1: .11'«	Si:.- .M • r, j
liott- rtJain
25.	februarja:
l",i.-!!i'i• 'i,- 1 l ■ ■. 11 t tr. 1 :i »-11. »• n
\Va niiiiig t""i, Ch»-i b-/,n g. Ilam-
f ..urK
26.	februarja:
1 ii.'~'l."!i, Cij»-i bourg,
27.	februarja:
C- l- rari. f. Ha vr n
St. J.'.ill . <;»i«rb".ui tf, 1 Ia uii.i; 1 e
februarja: \'i .j' a rija . ' 'iii 1 bourg
SliNI PREKO OCfiNž
I
Najkrajša in najbolj ugodna pot z i potovanje na ogromnih pomikih;
PARIS	1(1. jan.;	Trbr.
fG P. M.) (0 P. M. 1 He de France <>. feb.; 27. feb.
(7 P. M.) <4 P. M.J
NajUra pi>l |m v.i !<-ziiii-i. Wsakilo v i.'.s. t.iii kabini z vsi'ini m>«l«>rniiiii liilubi. stmi. — I'ijiu'-fi ill siavtiu tr ill-i o-ka kuhinja. Izi-r-iluo ui/.Uu i «tji;.
i >r.i š:i j I f k a r . i i-cakoli
n r. eu«'g;t agi'ii ta
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO j NOVA JADRANSKA GOLI J ATA
Saturnia IN Vulcania
sta Cjlasovita med na jvečjim i in naj-
hitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna
postrežba, uljudni in pazljivi strcž.i-
ji. ki c|0vu.-e slovensko, so vam nci razpo'ago. Kuhinja, kakorsr.a je :n,i-
nn samo v nijboljs>ih liote.ih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno notovanje z železnico v vss cie e Slovenije. Stroški za prtijago ;»o ni-znantni, vizej brezplačen.
Določite vnaprej dan potovanja. SATU RN I A
10. januarja—21. februarja—28. marca
V ULCAN I A
10. marca — 15. ap'"!a — 1*». maji
C O S U' _ I C H LINE 17 Battery Place, New York
g DNI NA OCEANU
PREKO CHERBOURGA 6 DNI PREKO BREMENA Na dveb najhitrejših parnikih
CCEHCN EtCCPA
SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE
A1 i po»ujte na znanem ekspres-nem parni k u
rOUM HI S
Tudi redna tedenska odplut-z dobroznantmi Lloydo-vinii kabinskimi parniki.
'/..< pitja^JiiJa vju n.-'ajli- kati : -gakoh lokaliu-tra agtiila ali —
NORTH GERMAN LLOYD
f
i i
57 Broadway, New York

POZIV!
Vsi naročniki katerimi je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. —-
Uprava lista.
i
v