š 1 L V. 44. V L I U B L 0 1 l, ' • —• * i- i u d u i A N I DNE 3. NOVEMBRA 1932 L t 1 O 45 Cena 38 Din zu celo leto. Zo inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem rlelu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Iztiuja raiko sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije io inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubi1»"1 Teleton uredništva: 2549. tam. Teleton uprave: 2992. Tudi žensko spoštuj i. Ko smo hodili v šolo, so nam rekli neka-itrikrat: Nc učimo se za šolo, ampak za življenje. Seveda smo se tiste čase kljub temu bolj učili za šolo in da smo se obenem učili tudi za življenje, smo prav spoznali šele tedaj, ko smo bili že sredi življenja samega. lako so nam stari pisatelji in zgodovina ohranili imena nekaterih ženskih bitij, ki zaslužijo tudi naše spoštovanje in ki nam kažejo, kako je tudi paganstvo cenilo te vzorne zastopnice ženskega spola. Pesnik Homer nam predstavlja Andro-maho, vzorno ženo trojanskega junaka Hektarja, s kakšno ljubeznijo se oklepa svojega moža in s kakšno nežnostjo skrbi za svojega otroka. Mestna gospa je bila; lahko bi bila vzor marsikateri mestni ženi sedanjih dni. O svetnikih in o svetnicah je nekaterim ljudem težko govoriti. Dobro! Vzemite v roke Ho-merovo lliado in v njej popis ženske, ki ni bila svetnica, ki ni bila katoličanka, pa je bila le vzorna žena in dobra mati. Spet nam isti pesnik popisuje drugo žensko bitje, N a v z i k a a je to, hči fejaškega kralja Alkinoja. Na otok Fcjakov je zanesel vihar nesrečnega junaka Odiseja. Zašel je tja popolnoma brez vsega imetja. Še obleka je bila komaj obleki podobna. Ves utrujen zaspi Odisej tam na morskem obrežju. Pa pridejo Navzikaa in njene tovarišice k morju perilo prat. Po pranju sc okopljejo in malo poigrajo z žogo Pri ieri so bile seveda precej glasne, zato so zbudile spečega Odiseja. Deklice se neznanega moža prestrašijo in plaho zbeže, samo Navzikaa ima toliko poguma, da stopi predenj in ga ogovori. Ko izve za njegovo siromaščino, brž pokliče svoje tovarišice in jim naroči, naj prinesejo možu nekaj obleke, plašč in steklenico ma-zilnega olja. Poglejte usmiljenost in milosrčnost! Ko se Odisej dostojno opravi, ga povabi Navkizaa na dom svojega očeta. Do mesta mu kaže pot, pred mestom pa poprosi tujca, naj malo zaostane, ker se ne spodobi, da bi tuj, neznan človek spremljal po mestu pošteno de-«If. ViJite postrežljivost in prijaznost, pa tudi sramežljivost ne kake svetnice, ampak paganke, «i «ni svojo vero in ji verski nazori niso teža '.n strali, ampak nekaj svetega. Se eno Homerovo junakinjo naj vam v Kratkih besedah predstavim. Imenuje se P e n e -'opa. Penelopa je bila žena ravnokar imenova- nega Odiseja. Odisej pa je bil kralj na otoku Itaka. Šel je na trojansko vojsko, ki je trajala deset let. Po končani vojski se je vračal domov novih deset let. Vse je že obupalo, da se bo Odisej sploh kdaj vrnil, samo ona ne. Snubači so jo nadlegovali, naj se poroči, sirovo in neotesano so zapravljali Odisejevo imetje, ona pa jih je stanovitno odklanjala. Vsaj za nekaj časa se je hotela otresti. Zato jim je rekla, naj vsaj toliko časa počakajo na njeno odločitev, da bo staremu očetu L aer tu natkala mrtvaški prt. Tri leta je imela mir pred njimi; zakaj kar je podnevi natkala, to je zvečer razparala. SeJe, ko je neka služabnica izdala snubačem njeno (Početje, so začeli ti ljudje spet zahajati v njen dom. Ali ona je kljub vsem nezgodam ostala zvesta svojemu mai*i»>doUler seJHpovrnil. Kaj pravite, koliko je bilo v zadnji svetovni vojski takih Penclojf? A tudi njenemu možu vsa čast! Zanesla ga je pot do "čarovnice Kirke; lahko bi bil tam ostal, pa ni. Vleklo ga je domov Poslušal je vabljivo petje Siren, ki so s dvojim vabljivim petjem vabile mornarje k sebi in jih poten) pojedle. Veliko ga je stala rešitev, a zmagal je. Sebe je ukazal privezati k jadrniku, svojim tovarišem pa zapovedal ušesa z voskom zamašiti. Silno si je prizadevala nimfa Kaliopa, d? bi ga obdržala pri sebi. Vse mogoče stvari rnu je obetala, celo nesmrtnost. Sedem let se mu je sladkala s svojimi obljubami, vseh sedem let je ostal Odisej stanoviten in pol" hrepenenja po domu, po ženi in po sinu. Šele čez sedem let ga je Kaliopa na božje povelje pustila proti domu. Pa spet vprašajmo: Koliko takih Odisejev je bilo v zadnji svetovni vojni ? Pa še eno vprašanje: Cemu je stari Homer opeval svojim rojakom krepostno Andromaho, cenni je slavil blago in sramežljivo Navzikao, čemu je celih 24 spevpv posvetil zvestobi Odiseja in Penelope? Ali mar ne zato, da je svojim rojakom s temi spevi priporočal spoštovanje do čednostnih, do krepostnih ljudi? Ali ne zato, da jih je stavil svetu na vzor duševnega junaštva? Ne v podlih, umazanih dušah, ampak v svetlih vzorih je pagan skušal dvigniti sebe in svoje. V neupogljivem duhovnem junaštvu je Homer videl rešitev svojega naroda. Poglejmo se v stari Rim v svetišča boginje; Veste Šest devic ji je neprestano služilo in čuvalo, da sveti ogenj v.njenem svetišču ni ugasnil In v takšni, časti so bile te služabnice, ves talke, kakor so jih imenovali. S šestnajstim letom so nastopili svojo službo, pa so že imele vse pravice polnoletnosti. Trideset let so opravljale sveto službo te — rekel bi —1 paganske redovnice, če je šla vestalka v mesto in srečala hudodelca, ki so ga peljali na mo-rišče, so ga s svojim srečanjem rešile smrtne kazni. V gledišču so imele časno mesto poleg najimenitnejših državnih uradnikov. Gorje pa, če je vestalka v času svojega službovanja izgubila svoje devištvo! 2ivo so nesli k pogrebu in jo na tako zvanem pokopališču grešnikov živo pokopali. Ali vidite spet, kako je Rimljan, dokler je bil veren, cenil devištvo? Kako je spoštoval čistost? S kako strogimi, skoroda nečloveški ni kaznimi je kaznoval greh nesramnosti? Ne rečem, da je tako kaznoval vse ženstvo; dosti je, da je tako strahóval tiste, katere je najbolj spoštoval. Nizagtonj zgodovina ohranila ime Vetu-f i j e^fißHere slavohlepnega Rimljana Marka Koriolana. Ker ta mož v svojem slavohlepju ni dosegel v Rimu vsega, kar je želel, se je hotel nad mestom strašno znositi. Še! je k največ'm sovražnikom Rimljanov, k Volščanom, in iih pregovoril, da so mu dali vojsko, s katero je šel nad Rim. Ko so Rimljani videli, da gre zares, so prestrašeni prosili pri Koriolanu za milost. Poslali so v sovražni tabor mladeniče, vrstnike Koriolanove — zastonj; šli so prosit za mir odlični rimski možje — zastonj; šli so posredovat duhovniki, oblečeni v praz hiška oblačila — tudi zastonj. Zadnje poslanstvo gre iz Rima: Koriolanova mati Veturija, njegova žena Vohtmnija in več odličnih rimskih mater in gospa. Vse črno oblečene. Vse kleči pred razdraženim mladeničem. Kaj bo? Sin se ne more več premagoval. Ginjen dvigne svojo mater, ki kleči pred lastnim sinom in ji govori spomina vredne besede: »Mati! Mesto si rešila, toda sina si pogubila!« Vidite, kaj naredi spoštovanje do matere! Morebiti ste že slišali ime blage Kornelije, matere dveh plemenitih sinov Gaja in Tiberija Graha. Ko ji je njen mož Tiberij Sem-pronij Grah zgodaj umrl, se je z vso skrbjo zavzela za dobro vzgojo svojih otrok. Ko ji nekega dne bogata Rimljanka razkazuje svoje dragocenosti in bisere in ko nazadnje poprosi Kornelijo, naj ji še ona pokaže svoje zaklade in svoje lepotičje, tedaj pokliče Kornelija svoja sinova, k sebi in pravi ponosno: »To je moje lepotičje, to so moji biseri!« Katera moderna mati po mestih iri na deželi zna danes tako govoriti? Čudna pota hodi zgodovina. Silno rada povdarja po eni strani visoko stoječe in kvišku hrepeneče ljudi, po drugi strani pa rada po- v PO SVETU KaMäanrkc» i DcekSL Sedala» je aprtjel i». 0?« irt-j» skapaao Maarjev ix Seoìiije » « pspw-«ai i a^jssr . aeaitÄesi jesika. — MKS taSeo-ee* afciskiije lete kaiaLi&a !» »sie £Ìe*e-Liadifce sk >iSJe. — S© iet je boémì» Ii okto-fc.-a. «dka? fddtef* za.zijjtjß* baatìSs :.:a v Cèe. nefjoàu pod *edsi»wn aam^enäi sest« red* ìt. a^gsštiaa. Te&jm adajik fft fot se je » tej acfiiiiici Tečiacma »reepiaeae ainmìo 1.197. T-ri MiaäEc*. Med re&ysaàeaaù izrou,« težki del» eeiife le* sesa» Eaaabaa, ajena redaa ses«a F-eiatiÉ* pa 30' let. — V letaša,*» ; «toeSrt je Sff.TO wieaeei tamoäak kini h ioi , p-> liSiak aakiražt aòtwSeni'i còòzka s «fca?al» za «i^ašesa pi. Viaeeaeij* ftarfm k»ga..V pr- • »Ü 'istääasfe mmmjik teàujfe-J* i*£t jja'BCmdea* j dotoadÉtae drnäa oManj» <*»* iwö oaek j * 4ft. deatieteùea jreiaiscÉ- ; Jet. Gtanaa predava p« bo v ačeš\i »»«a- • bea. Sode! .itti prt piuulaii ko arcato *se pre- I b. -atstta take «di Jafet: Timei ia Sodaci te | Erraff r-prftaorpr. Sapavedafe se. da bo óft tej i priBki Mjaeoia» asefeoc okL£*l Trat io jot»- i rt auBkajäajya Smista®- Gs-v-jraUtì bodo pr®- \ p--»fIj*.':-éfSek ® iwrriS Ijatóvs o d?br t se?d» Minigli, kafc* ootaj» «tfwózimti ja- I : >\®e pr-slase, Pssefea« jba je bi!« naročena ! 'li m-rnjo i sode Spanja priiegaifi tse prefct-talstta, to aa; tako aiaadestira, eia * ftifiji. ai v • narwfeJi oaajjKa a da je vse ijadstwi t * tatari Jakama. Že aekai>iai pred pro-"*» tt| « sprawì aa Tarife} t» «se. ki bi ?e-a-asfHMt proslave lahka asatiìi. Da « Ite-f.» 1 aapadl Äjarfwip, je Jasno. Talco ie pitoni tajaià ìdriJÀe üsisücae erfaaiaa-öje mùmS (eden. Gn?m]e, B kaielo ?aslste'<>-itstrsijr.'Mf u pravi Luži. Se TTedajpca auaa«* aaara pead agwL .ia'vw sega laÄa assörpoent, aaia pciàa tapet »j« .fèìiìaj a Sabre&ie. Tam je büa* t a«fe Stobra aeka twkveaa trida^aka. iopn-i je pnöikrtei tod: eaega iMijastìiega pridlfkj*. sasiheikj pn&garr je rkdeiievki »tetapee. k^tr je aapts: >0 Ifo^ Icez oc-dei* jpoèeÈ*. pnsei za aite, ki ie k tefei zaie-kaanx< TjàL asofj >ixaei s» š aaSaviìi taka V Ioli #o aeäetji otrokom se s^ett-ajiwe peöeafL V nes * ane&jsaao ttüneroäea je bua ä Saateüai «eiSu procesija, šjar «o pntS peä Odi tójaa*». Pn tzidacmó w tod: .talìiaasfc orodató jodekwai. a ma. da «» oö-'Äe .ganili k iaÄim pcniigaan. ^"^/^^^^mmmmmammmmm aa potäa. aóla srojeéa bftja, ftprav so «čer zavzraiah t fnooatf Jaatna mesta. Pofeg Jezafcefe. iaasr kri in aseso so psi jedS aa iTriftei^isas pf&pt, sai cm^nim f sso le mferrwtao ItefKra Vseà dregife f «wsa pf tee zamoffiss. Bes pa Je, da aas s -STtrrrir igietfi ftoöf igodtoraja a6SS esega: | Scrära- Wage 5|ocä. crai, apiove fcr?j*»4 sla- f besa Haga se aa ogäjaf la pfauauie ^utfi : aaidej ni? t Trstaè: àsaàsga. ipoia, aato ipo- f ter tetg Èsrnka i Brakti. V g>:iMÉ» tap»>re «épei.aìi radaria Astoaa Lekoja te laooeifys. So aašii aa a.-^oveni -i-Amo aekaj diaaauta. Lek*: je olì takoj «ipttJ-ien ia Jiaxiaaä g* I« Oc ias iz EovrfeTega iwH — V predora pri nj ~ äaakex Rajpotja «o isadk bocofte ia .-<-veda takoj *a?rL ibn noiim. m&i ojsms oe-famstau. Faištž so jä koata bptefeli, ker jus Jtso stagi? ni«él*»e«é*TU Sdietam >t aapiial >£> ro&t SoviKsee« wd> «edace : Sloseasti aarrd ia>p da»H »" nato»ni értÈsi aarado* kat eaa. kapnrte« Ban. taiedea ia.žp«5Štoea3 po wop täofa kulta ri. Takts aüva tadi ajeg»>v »eaee* atedaarndea ®f*ed. 'awmajeto w raed aajboi^ùai ineda.ee'.'r^pskia. Jasopisi. 2jtrr-.-Tt aadelaa raaawtrr. aaja, p»xioia o peiibtiBeffl poiožaja. očeataiiaaja tpn^ aar^dseo fir,«? — ia a3tak ;r ae usada«* tjeftn »p'fi>3*2-sko pojaaaaaj* 7a aaxodiBk xanjst-i — n-jaaja}» peasats«:« ib saasBnaaje Sai; t aeafetaaakaa* net* 4 Rai»» .1* Dos«.« ita « v seki räts-Xi ite t, nTr*j' ijr-- -Pr o p>>fn*:^:<. — ft t1-«rarbra b0TjievaJaio dr»r.» t >£3: Kaplji drnštreni se^taaek j pet;e». >!>>-kfauaarijaad in gsaori. — V Seiafe je atprf & teSai f%iüai£ar Toccai (K j. p. A Maks;. — V Stefteaa prt (Botasaki j« ftlag»:«loräi a-: t? gasilni dom. — XaJ>.>ri ja arstnj^io »spti od '.6. aovembra d-j 7. decerafera. Staie Nnäb nwHWjB » Siala» lafima. »aü,aa-£i ^ àm « b-ode ie •i-'-ngfj. ateo, kar «o *e «raü a*kr .a«« revaàv^ v tek dae.il g. ItaaaoJsat inadaa aac®r. pw^ ^ aaadafei;«. Oat daa » Je ewegaii ia:,' t éipt. ki pa itóaiD« a* e«u -iWiaa !feasak-.> «nwpwje iettai BaUp. da s^ t ^ liraai deia a «sèiìmeo strcdaäl aa-.-i^ aa pa Je zasedia jedka paktajiae, k,- ■ Tajo 5eswi ia sdaaaaaka pìaseoa. -. ..t.^y pcdjanaijeaiai vsako ptaviM*. ISh.ji « -tedaa aa strani aaxae^e^* ia se . > i tatagasai dragih, äsfdääoa ß fci;na ta n^aaéeiaa. rato .aeteaa Sesiìa aia» psrauega 2a««iaiea4a. da -i Kde^Mfuy*. s 56 aaak je nàa saoti ti:- . i aiaaa a Mekte&šarga je awd taia, : : ajswa aa Tirstee.-a jtlS S5 «wefe «e.rs. «adaja «é-je aakat nife jdfcrmfe ia je »! àd iràtn naftiiot- Vtvda.a - pasti «lak r.oj. asedi js 1 : eja. V'; ^effi liapa iapnaš Wiedaraiaaa n dei «riijesed» Jer 1 aaafa ktat.:»-taeer«. V aas-leda,*« ktp« s* je »iai JÄH» ki Sap»* Be' P»i*)<*>- 4 uè*, ti fi»» i» *»". p»3teJfc; h. 'arLiij »fak sdrtai * sai-li sisrt Ukra'fna i.Ì < -z .v». s Rasa«. o«»-a: h saws ». -ì-j » fiEMa ia t JeScatiaaaik: rapaKÀ: > «a» tad» aiaofa Ukra.-iaeea. ZjS» t: jaarkaa ki ?> > a< -iei te d.t sis«a parUutterjtu eaaac;; ®4a«*er r« va a ki «a fiaac. da .«a Anglija k sa.er - ---— ......-■ - ■ .. -~ - ... «7 w rarajo sprajMt «50C »5-iawT. ii bodo pikast | tenti tedanja meto Faijbfc* at Üefe^-le po aereo akäaa ia sicer de Se: teczpbSs^ . — Tadi * Aaga*«e.# je t:«t-i?j*« faas-x staaoaaaja ia meseiao SS.fäiaro« tck. 280 Dia) na roka — 30. ..jktcèra Je fi©> v asei st &etua m Daaaja stm*mo as*>lä?eaja aawega daaajskega kaeaocaiSkaC* dr. T«od>5f-ja tewteepjt. žbaiajti se Je adeleül.) p«> leg rtafeik ia dragfk aaäop«ä:*r aad flhwäae*!, fei moyo arejteda« »Sa«' — V K at je edo-xtowa; t aaa«ai.>ra «aaaka Sud da paewta ia 9 «enkik priiikafe * faaji sestraj« iüxw.-aestsa» t h-7wki carin- si A» taa Fapei ja caauad t aa«» -idi tàdi ewkee «a. Associa aa CMCvtlata a > siš-ba po «tmuakaa grškc-kafssis^ks?®: -^da * Sei cesk-n se bado odsScj vršiie taak »sen seèaa bo^a sàaib« sa test Malen b-Tiil .a rte»-«À -wn. da bi se t« roški ta akra^.idk. 3ar>d caopeei sraii» k ac«a: «Mi ar Te dai so zh-jcj-zii r SoCp botganki fcmetja. Go*-;raiki so y-tr-j aapada« d^osaaje swtaaje «iade. Za aaaspe-te d»«tjB Awswfcnrte. aSradae Hfteza'ä»' ör ta-diàjde. Soetjf xakaeraj®. 4* m pt^Sèa- il«-ftact p«w«ä99ie. dalje Jessepe soèrio^nje 'm , prtjateljrtte «daoSaje t rseah «escdapiari dr- ? s Fadedke tai itmai« »aptf»- v Kjdf^ fatasi tedi » aoajè&k» la^a Kaw^* pröfc aedara» aa sied taüsäte tóu t'.a «( alate, da da podporo adradtr Jha. i etefejtia li sau»dt olrok. .-ai «• « «twwafci sWeniB, aal* iaraie éfct- I gaaiairaaii taiorièo* star 15 let w^aw?* ma pa je ose« let Glavar oiadiss::." -«hm»"' ; ^ev aia šele deset jet Taka ;e jx w ■ T5od. kjer se .aladnaa ae rsga^i t strsita jeoL o. »»efe Tlad. ki *» ndtrrfde sedanje rtanje. sodS&a. čeStesfovaška s Jh» vlada. Sw» viadc- t češkosi^-ask» repabifc je sestaru pridati C-eške agrara^ sfeaake Jaa Maiypetr. Xotiaap, aùautet p*, rial daaedaap oaeavsä éeàeàjj p»iseda:k dr Jan Caemy, usaaajj pa ècdkl sar^iat sedai» .ir. Edsaid Ben«i Jtiaistrsiu sart i*ejé s predaediukoat Tred 15 •ias-r-v ia sicer trije rnjawbi Saal ieSe agrarae Mxaake. f-ije aarwfeii soèaìasS, trije «eški saeialoi iernj-K^ija. es acciaiai deookrat, eo aern- agraree, «1 èeSti a*radai dtaaduat ia d-'-i rocEtJiia. a rat ieške Ijadbke itraoke. t> sti •»isšte- xa iftT-ja deia .jag. Doütaieit aa ss-usiate di-. Jga àfaaiek. s Vetìtre. V Aoenii » ktaase® i» istse. » code- odI-:«Ie. kdo »i Zdraiemk driav, ah deeedaa^ B-x me. & iekwc Booaaveii gakor pršejs-- 3®" da aapba taut®* k adajee*& Saj > kcü. rcaaka je, -ia v Aoet«i a use-» ^ Lsšrak ai gceiiat ia da anws» iwr la-.*ec. .xirom asfaflMttc k «-f ^ Saje drugi. Porote^ a«__ • a Uj» -i^àe MetaiSki. dražbe PeriWfl rsi Attatamp. ja Je éeJaL da Vd- aasUtrljeaei. obre« 1I3.ÄV pc «k*88, pn bLtajocÄ «e lofatrak ri ' s To in ono. Sneg je zapadel .sredi oktobra po ra/.nih krajih države Michigan. — Po Mirti g. Antona Leskovica, slovenskega župnika cerkve sv. Družine na Evelethu, Minn., kjer biva okrog štiri do pet tisoč Slovencev, je bil Imenovan za župnika te škofije g. Alojzij Pir-nat, dosedaj župnik v New Duluthu, Minn. — Na mesto pred kratkim umrlega g. Luke Klop-iča, slovenskega župnika cerkve sv. Jožefa na Calumetu, je bil imenovan g. Jožef Spraj-car, dosedaj župnik v Irontu, Michigan. — Na "ly, Minn., je umrl ugledni rojak pijonir Matija Kapš, star 74 let, doma iz Rožanca pri Črnomlju. V Ameriko je prišel leta 1888 ter je bival v tej deželi nad 44 let. — V Cudahy, Wisconsin, je umrl rojak pijonir Ignac Borštuar, star 68 let, doma iz Višnje gore na Dolenjskem. V Ameriki je bival 32 let. — V Wenona, 111., e mot! Willard Pirman, star 25 let, rojen v Nad 1000 poslopij je zgorelo do tal v japonskem Kamacuju. Nova romunska vlada sovjetski Rusiji ni posebno prijazna. Za državnega tajnika v avstrijskem notranjem ministrstvu je imenovan heimwehrovec major Tey. Stanovanjski zakon je podaljšal češki parlament do konca marca 1933. 85 milijonov frankov primanjkljaja izkazuje švicarski državni proračun. Oboroževanja in utrditev meje! 750 milijonov kilovatov bo imeia električna centrala v Kembsu ob Reni; bo največja v Evropi. Dohodnino je povišala ia 20 odstotkov madžarska vlada; ta dohodek odstopi država občinam za socialno pomoč. her je poceni... zaradi pene in odlične kakovosti... Glavno je cena in Izborita kakovost Volitve v belgijski parlament bodo 27. novembra 1932. Podržavljenje težke industrije zahteva nemška socialnodemokratska stranka. Angliji dre leti ne bo potreba uvažati svinj. Na Irskem zelo bojkotirajo angleško pivo. 20 milijonov telefonskih aparatov je v rabi v Združenih državah. 16 na sto oseb! Devet kolonijalnih držav zavzema Avstralija. 850.000 Slovanov je v Južni Ameriki, rd teh 500.000 v Argentini. 60 ameriških bank je ustavilo poslovanje v zadnjih šestih mesecih. Umeten kavčuk iz alkohola so pričeli izdelovati v Rusiji. Enakopravnost v oboroževanju in uvedbo splošne vojaške dolžnosti zahteva sedaj tudi Avstrija. 21 političnih str nk nastopi pri bližnjih parlamentarnih volitvah v Nemčiji. Umrl je voditelj madžarskih kmetov Ga- ston von Gaal. Ko je bolgarski kralj čital v parlamentu svoj govor, so navzoči poslanci-kcmunisti viharno demonstrirali. 3340 konkurzov in 2202 prisilnih poravnav je bilo letos na Dunaju. Vseh šest francoskih železniških družb se je združilo v eno podjetje. Prvi korak k podr-žavljenju! Nenadno so se razbila sedem tednov trajajoča pogajanja irfed Svico in Nemčijo. Cena pšenici je padla na pariški borzi na 98 frankov. Za 5 do 15 odstotkov so znižali stanarino v mestnih hišah madžarske Budimpešte.' ... .„««a podešelskega pokopališča. \ iuašnj, ."■««ÄaS te vfe okus a ponosni. Grobovi so lepo urejeni in okrašeni, pokopališka ograjaJe ndi vse Marsikje po naši deželi pa so pokopa lišča tako «memanena, da nas m^a biö sram preo drugimi narodi. Zanemarjena in podrta pokopališča so naša narodna sramota. Ameriki. — V Saginaw, Michigan, je umrl te dni rojak Alojzij Matekel, star 40 let, doma od Mirne na Dolenjskem. — V Braddocku, Pennsylvania, je umrl rojak John Zgonc, star 44 let, rodom iz Sekiršča pri Velikih Laščah. — V Clevelandu, Ohio, je umrl rojak Frank Sterle, star 40 let, doma iz Sodražice na Dolenjskem. — Istotam je umrl tudi 51 letni rojak John Urh, doma iz Trnovega. — V Lorainu, Ohio, je umrl rojak Frank Olavan, star 52 let, doma iz Škrilj pri Igu. — V Milwaukee, Wis., so pokopali Emila Kušljana. — V Willard, Wis., je zapel mrtvaški zvon Franku Hribarju iz Zagradca. — V Broocklynu so ustanovili mladinski pevski zbor. ki ga bo vodil operni pevec g. Anton Šubelj. Drobne novice Poljska bo posredovala v sporu med sovjetsko Rusijo in .Romunijo. Za 22 milijonov mark raznih strojev je uvozila Nemčija v Rusijo v prvi polovici 1932. Nad dve milijardi ljudi je zdaj na svetu (v Aziji 1103, v Evropi 506, v Ameriki 252, v Afriki 142, v Avstraliji 10 milijonov). milo hvalijo ■ podobno je izjavil tudi inani velefabrikant Henry Ford. Ameriški velekapital komandira torej ne samo delavstvu, ampak tudi državi. Razni državni predsedniki so samo poslušno orodje v rokah mogotcev. Zato je na svetu tako, kakor je. Avstrijski monarhisti «o odkrili spomenik bivšemu cesarju Karlu v Badnu pri Dunaju. Davek na grobar© 18 rubijev (okrog 360 Din) od groba so uvedli v sovjetski Rusiji. Terpentinovo t msgr. dr. Ant. Jeroväek. KAJ JE NOVEGA Zahvala Pcdpisani se prisrčno zahvaljujem upravi ^Domoljuba« xa podporo v znesku Din 1000, katere mi je izplačata, ko mi j« požar upepelii domačijo. Zasoriea-Dobrepolje, 27. oktobra 1932. Steina Levstik, s. r. Osebne vesti d 30 letak« pMa 1 M. Jemj je praznoval'te dai 75 letni župnik te dnhovai svetnik g. Anton Lesj&k. Bog ga abrasi še mnogo let čilega is zdravega! izvoljen znani pesnik $ Franja Neubaner, ka- tehet v pokoju. Čestitamo? d Za častnega občana mirnopeškega je izvoljen tamošnji župnik in duh. svetnik gosp. Anton Zore, d Župansko čast te odložit g. Ferdmang Tomazin, posestnik v ŠmirEnem pri Litiji. d V Ramttjš se zdravi v bolnržrrici usmiljenih bratov g. Maìej SuSnik, župnik iz Rort. Domače novice d Reklamacije časopisov niso več proste , pannino! Z an« aradba je pošta» oprava ukinil > razne olajšave v poštnem prometu in tako taai poštninsko prorfost reklamacij v zadevi časopisov. Take reklamaciji» morajo biti odslej ; If£.;i',covane kakor pisma, oziroma dopisnice, j Br i mamke se odslej ne sme oddati na pošto j pi.iv atheoa pašiljatev, ki se tièe ptejeaaanja ta/opisov. d Navodila sa sestav« pr or »časov. Glede de;siva, da j« sedaj sestava občinskih in bano- i vinskih proračunov v polnem teku, jc finančni m nister v svojem novem razpisu ponovno . 0] >7.crii vse banovine, da v nobenem slučaju ne dopuste, da bi posamezne občin« skušale iskati kritje tvojih potreb v svojih novih pro- i računih z novimi dajatvami ali .pa tudi, s po- j večanjem dosedanjih dajatfev. finančnjt® mina- t stpr ob tej twiliki jredvsam opozarja na dej- j «tiro, da so občinski proračuni še vodna pre- j visoki in da nisó v nobenem pravem razmerju s piačihio možnostjo pr^iya^rtv*-je pa i trèba povsod predvsem zmanjšali* "òsefene izdatke, ki v resnici niso nujno potrebni. Isto-tako naj se pod nobenim pogojem ne dovolijo nobene investicije. Pravilniki o dajatvah, ki bodo odobreni na kakršnikoli podlagi v letu 1933, bodo neveljavni. Zato si morajo občine za vse dajatve v bodočem let» peavočasno izposlovati odobritev od pristojnih oblasti V zvezi z gornjim razpisom je finančni minister pozval tudi nekatere večje mestne občine v državi, naj radi splošnih interesov prično z najstrožjim varčevanjem pri vseh svojih izdatkih, ker se bo ravnotežje našega proračuna d Nekaj številk o ter». V dravski bano- frtperate «t prvi M* v na »ki iav«d Vmlmm zavarovalnica Ljubljana v lastni palaSi ob Mikloäiüovi in Masarykwri casti POMfJiNICBr Celje, Palaia Ljudske posojilnice, Zagreb, Star?«rife* trg 6, Ssiajero, Aleksandrova cesia Itti. %iit Ulica XL puka 22, Beograd, Pomcareov» 2, 1 moglo doseči le na tej podlagi in z znižanjem vseh osebnih stvarnih izdatkov. d 3« kg težkega gamsa je ustrelil v ple- terskih gozdovih v Gorjancih poslovodja Kon-sumnega društva v Št. Jerneju g. Nace Fran-čič. Žival se je gotovo priklatila iz Gorenjskih vršačev, zakaj v Gorjancih ni njen običajni dom. d Uredile* mesnih cea v Kamnika. V sporazumu z mesarsko zadrugo je okrajno načel-stvo po faktični prodajni ceni pri večini mesarjev določilo za kamniški okraj sledeče cene mesa: prvovrstno meso kg 8 Din, meso IL vrste 6 Din, III. vrste 5 Din. Telečje meso kg 10 Din. Za meso brez privage in kosti se sme zahtevati 25 odstotkov višja cena. Meso mora biti žigosano po vrstah in žig dobro viden kupujočemu občinstvu. Za prestopke so določene občutne kazni. — Kaj pa drugod? Dr Fr. Derganc Sef-primatij kiritiy. odd v p. LJUUL/ANA, Komcaskesa ui, 4 orditura zopet redttv dopoldan: II—l popoldan: 3—4 vini je bilo 1931. leta 531 lastnih lovišč s površino skupaj 225.386 ha. Pod 200 ha je bilo 290 lastnih lovišč, ostalih 241 ima nad 200 ha površine. Reservatnih lastnih lovov je bilo 20 s skupno površino 6117 ha. Občinskih lovišč je bilo 1085 s skupno površino 1.338.373 ha. Za občinska lovišča je znašala 1. 1931 zakupnina 2,545.865 Din, na hektar torej povprečno po 1.90 Din. Banovinske davščine na lastna, reservatna in občinska lovišča se je pobralo za budžetno leto 1931-32 297.17» Din 60 par, reizterjanih je bilo še 1804 Din 60 par. L. 1931 je bilo v dravski banovini za lovske karte pobrane državne kolkovne pristojbine 110.060 Din, banovinske davščine na lovske karte pa 564.627 Din. Uplenili so lovci imenovanega leta v dravski banovini, L j. postrelili, ujeli itd. 75 komadov jelenjadi, 3330 kom. srnjadi, 348 gamsov, 35.110 zajcev, 331 divjih petelinov, 89 ruševcev, 2116 gozdnih jerebov, 8 kotom in 2 beli jerebici, 7598 fazanov, 12.300 poljskih jerebic, 2410 prdjpeBc, 1696 aldi raznih vrst, 38 divjih gosi, 2638 divjih rac. Dalje 3 medvede, 1 volka, 112 divjih praüfiev, 429 jazbecev, 1757 lisic, 215 kun, 631 podlasic. 395 dihurjev, 36 vider, 66 divjih mačk, končno 7378 veveric, 6018 ptic-ujed raznih vrst, 24.355 srak ia vran. d V postajo u ves tovor» m potniški promet je izpremenjeno z odlokom pristojnega ministrstva dosedanje postajališče Čušperk. d Gozdarska loia v Mariboru bo ukinjena ob koncu letošnjega šolskega leta. d 75 par do 1 dinarja stane Kter mošta v Slovenski krajini. d Sedem takt je storila krava pri Jelni-fievih v Dolu nad Suhorjem. Se*t je bilo telic in en junček. Po cento seveda niso imeli, a bili sos. Zdaj jih ni več, ker so živalce poginile. d Glejmo aa kakovost Mie isvozae živine! Veterinarski, odposlanec pri našem poslaništvu aa Dunaja je »poročil svojemu minist i , da te avstrijske oblasti pritožujejo, da prihaja v zadnjem času iz Jugoslavije živina slabe kakovosti. Avstrijske oblast» so vsled tega ».agrozile, da bodo onemogočile uvoz ta- i ke živine. Če hočemo ohraniti sebi dttn&iski f Štev. 44. trg, potem morajo naši izvozniki živine paziti na to, da izvažajo samo prvovrstno živino, na vsak način pa ne takšne, da bi ime! par goveje živine manj ko 1200 kg. d Železo bo sa 16% draije, poročajo železarne, ki dobavljajo to blago iz tujine v Jugoslavijo. d Slovesno blagoslovitev kapele in jezuitskega samostana v Mariboru je izvršil 30. oktobra, na praznik Kristusa-Kralja, lavanlinski vladika dr. Andrej Karlin. d Največ jerikovnih tečajev oddaja v Evropi ljubljanska radio-postaja. Zelo častno dejstvo! d Glavna seja Delavske sborciee se je po triletnem »oddihu« zopet vršila v soboto 29. oktobra. Sejo je vodil in otvoril predsednik g. Cobal. Sledilo je tajniško poročilo, ki omenja delo zbornice ia proučevanje socialnega položaja delavcev in zasebnih nameščencev, posredi va nje v delovnih in mezdnih sporih. Delavski knjižnici v Ljubljani in Mariboru imata že nad 2000 bralcev. Prosvetni «tdelek Delavske zborni«® izdeluje tudi predavanja * ski-optifniini slikami. d Velik shod stanovanjskih najemnikov se je vršil zadnjo nedeljo v ljubljanski union-slri dvorani. Zborovalei so zahtevali znižanje najemnin in stanovanjsko zaSčrto. d Za prisilno poravnavo je saprofita pri sodišču znana ljubljanska trgovina z blagom Medved in Koritnik. d »Franz-Josel« grenčica poživlja pre-snavljanje in osvežuje kri. Med brsti Hrvsfi d Izredna jesenska konferenca jegoslova* »kih škofov bo 15. novembra v Zagrebu. Na konferenci bodo pretresali razna važna vpra-cerkveno-politična vprašanja. d 207,859.000 Din dolga ima Zagreb. Letno vračilo oziroma obresti znašajo 21,792.840 dinarjev. d Ko se je pripognil. Redka nesreča se je te dni pripetila v Sarajevu. Čevljar Salamon Altarac je stal na cesti s svojim prijateljem, V tem se je pripeljal neki kmet z vozom. Altarac je videl pred seboj zeleno vejo. Hotel jo je pobrati, da bi jo dal konju. Ko se je pripognil, je pozabil na oster čevljarski nož, ki ga ie imel v žepu« Noi se mu ja zasadil med rebra in Altarac se je ves obHt t krvjo zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico. d Vaa ai upajo. Pred osmimi leti se je vrnil kmet Jožo Pavič, doma i* vasi Busnove pri Požegi, iz Amerike s precejšnjo vsoto de-aarja. S tem denarjem je pričel urejevati svoj« gospodarstvo, ki je eno najlepših v okolici Pred testimi leti pa ga je neznan zločinec ustrelil s puško skozi okno, ko je sedel dom« pri mizi. — Pokojni Pavič je imel, kakor mnogo naših ljudi v Ameriki, zlate zobe. Te dni so opazili vaščaoi, da je njegov grob ves razkopan. Orožniki so ugotovili, da so neznane hijene v človeški podobi odkopale grob in pobrale vse zlate zobe iz ust. d Sodniki so ga budiK. Pred okrožnim sodiščem v Mostarju se je zagovarjal Hija Mih-čevič, ker je v pijanosti hudo ranil nekega trgovca. Obsojen je bil na dva meseca zapora. I fotona ordinaclSa FRA rejo FRAMČIČ Dentist — tehnik ortfnura 9 — 12 in 2 — 6 Sto«tee »32 Autobus na post sKonzum« Draflnsha Pratlha m leto 1933 fe pravkar dotiskana In bo odslej na razpolage v vsaki knjigarni in večji trgovini. Kakor vse novejše letnike .krasi tudi ta letnik iMrka KrasnSfii slik s kakoršno ae ne more ponašati noben dragi slov. ljudski koledar. Cena Din 5 -, po pošti 50 p več. Med razpravo je Miličevič na zatožni klopi gladko zaspal in so ga morali sodniki večkrat buditi. d Stoletnic« škofijskega konvikta v Potegi bodo proslavili .letos. Konvikt je ustanovil leta 1S32 zagrebški škof Alagovič. d Državna Ida là obrtae poslovodje se bo ustanovila v Cribvenici. Doslej se je vpisalo 30 mladeničev, največ iz okoliških vasi. Na šoli bo osem učnih moči, med njimi en in-ženjer in en zdravnik. d 2000 stanovanj je praznih v Nov. Sadu. d Madžarske izmišljotine. V zvezi z napadom na našo državo je budimpeštanska radio-postaja 27. t. m. okoli 22 razširila sledečo vest: Borba srbske vojske s hrvatskimi vitaši v Liki ie vedno traja. Vstali organizirajo napade na železniške postaje in rušijo železniške naprave. Srbska vlada je razdelila orožje in streljivo med železničarje za obrambo proti vstašem. Vlada je položila na več železniških postajah večje količine eksplozivnega materijala ter izdala nalog, da se železniške postaje spuste v zrak, preden jih zavzamejo vstaši. Položaj srbske vojske je zelo težaven radi krajevnih razmer. — Ni nam treba posebej poudarjati, s kakšnim namenom širijo Madžsri in njihovi prijatelji Italijani te vesti. d Operacija srca. 72.1etni A. N. iz Osjeka sé je ■ sunil z ostrim nožem v srce. Primarij femoähje bolnišnice dr. Jagodic je takoj izvršil nevarno operacijo na srcu, ki je uspela. d Kar ka«e bomo loviH. Letos si je revno prebivalstvo v Hercegovini zelo pomagalo z lovom na strupene kače. Nemška tvrd. Bajer-Majster-LMciu« kupuje namreč na debelo strupene kače in plača za vsako kačo 25 Din. Zlasti pa se Nemci zanimajo za neko posebno strupeno kačo, ki živi v Hercegovini in Črni gori. Te kače sta dve vrsti: ena je brez roa »a glavi in tej pravijo plavostrik, druga pa Matija se je prebudil sredi noči in opazil, K*j pravite?« Zdravnik: »Ce te v tacah trga?« Grapar; »Se»»^ «,«.< ima rog in se imenuje cruostrik. Nemci kupujejo strupene kače, da delajo potem cepilo proti kačjim pikom. Sedaj pa ge je pričel oglašati za strupene kače tudi Higijenaki zavod v Zagrebu, ki tudi namerava pričeti iadelovati serum proti kačjemu piku. Ko so kmetje videli, da dobe za vsako ujeto kačo 25 Din, so začeli na veliko loviti kače in nekateri kmetje so na ta način zaslužili do 1500 Din. Lov je precej nevaren, zlasti lov na hercegovsko kačo poskok, ki skoči par metrov visoko. Toda kmetje so v tem lovu izurjeni in ves čas lova na kače je bil samo en kmet pičen. Ker je bila zdravniška pomoč takoj tu, tudi ta pik ni povzročil nobenih posledic. Za hercegovski siromašni narod pomeni lov na strupene kače prav izdatno pomoč. Iz naše prestolke d Zakon o kmetskih dolgovih so predložili v pretres narodni skupščini. Ko bodo zakon končnoveljavno sprejeli, ga bomo bolj natančno razložili. d V belgrajskem parlamentu je bil sprejet dogovor z Avstrijo, ki se tiče socialnega zavarovanja v tem smislu, da veljajo avstrijski predpisi oziroma ugodnosti tudi za naše, tam bivajoče delavee in obratno. Pri tej priliki je socialni minister povedal, da je v Jugoslaviji okrog 4500 avstrijskih, v Avstriji pa okrog .3000 jugoslovanskih delavcev. d Od 4700 na 9000 repov je povišalo češkoslovaško trgovinsko ministrstvo uvozno količino jugoslovanskih -svinj. d Potovanje poljskega poslanika. Iz Bi-tolja je dospel v Ohrid poljski poslanik na našem dvora g. Schwarzburg-Gfinther. G. poslanik se ie dalje časa mudi v Južni Srbiji k ogleduje vse zanimivosti. d Jugoslovanski kulturni delavci so nedavno poslali Muasolintju spomenico, ki pobija fašistična stremljenja za zavojevanje naših dežel. Na koncu spomenice je napisano: »Naj zatorej g. Mussolini posluša našo iskreno in odkrito besedo: Mi smo — v svoji skromnosti in pomirljivosti — odločeni, da ostanemo svoji na svojem, da branimo jugoslovansko zastavo v Dalmaciji, kamor so Hrvati prišli že prej kakor pred tisoč leti in kjer mislimo večno ostati. Jugoslovani ne marajo gospod-stva nikogar, niti ne civilizacije, ako se za njo skriva izgaba svobode, največjega Magra in ideala človeštva. V tem čuvstvovanju m prepričanju nas še bolj učvršča današnji obupni položaj naših bratov v Istri in na Goriškem. In v tem naj si bo vsakdo na čistem, da ni niti plemenskih niti verskih niti strankarskih razlik med nami. Mi, ki to podpisujemo, smo samo krik iz duše celotne naše države od enega do drugega groba. "Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraienosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopofiutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Jocef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. »Fraaz - Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijali in špecerijskih trgovinah.____ <1 Nevzdržema navzdol v Malo, Belgrajska j policija je pred par dnevi odkrila več klubov, , v katerih so se po večerji zbirali odlični z«- j nnoì - stopniki be(grajske družbe, ki so uživali morfij ia kokain. Ker je bilo povpraševanje pa tem strupu z dneva v dan večje, se je s tem blagom razvila v Belgradu pravcata tajna trgovina, ki so jo po večini opravljali Rusi. Belgrajska policija je v tej zvezi aretirala več uglednih oseb, Zagrebčanko Ivko, ki je tudi zahajala v te odlične nočne klube, je pa zaenkrat izgnala iz Belgrada. d Državni nhAcsa sa zadružništvo. V nedeljo dne 23. t. m. je bila v Ljubljani skupščina zastopnikov vseh zadrug drž, uslužbencev v dravski banovini Zborovanje je vodil predsednik ljubljanske Nabavljslne zadruge državnik uslužbencev g. A. Žigon. Na koncu je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri ugotavljajo zastopniki zadrug drž. nameščencev in železničarjev, da je Mia Zveza nabav-Jjalmh zadrug državnih uslužbencev ustanovljena leta 1930 kot ustanova samopomoči. Na podlagi Zakona o nabavljalnib zadrugah so te zadruge poslovale samo s člani in so vsako nerednost v tem oziru odpravljale in celo nastopile s kazenskimi odredbami. Zato zastopniki IójOOO zadrugarjev-državnih uslužbencev v dravski banovini zavračajo napade trgovcev in izjavljajo da ne bodo dopustili izrabljanja stanu državnih uslužbencev. Ugotovili so, da zadruge vestno izpolnjujejo zakonske predpise in plačujejo vsa predpisana bremena, ker niso nikdar stremele za nedovoljenimi sredstvi. Pač pa so stremele le za tem, da izločijo vse nepotrebne posrednike med proizvajalcem in kupovalcera. Po ugotovitvi velikega dela, ki so ga izvršile te zadruge, pozivajo vse državne uslužbence, ' da se čim tesneje oklenejo svojih zadrug. d Izredni občni zbor bolniškega fonda prometnega ministrstva v Belgradu je odobril odla^: prometnega ministra, da prevzame bolniški fond za dobo deset iet v najem bolnišnico Združenja belgrajskih zdravnic na De-dinju za 4 milijone Din. Ta bolnišnica je pred meseci zašla v finančne težkoče ter je bila že delj časa zaprta. d Sperastio .trnu. S«saik ie sia.-, p -»nt i«ii .3 »a .tran! uar - r;. > varo*an •t"" """il, ir»»! L«nj pa 'a* -firn* ur r.i i», n WUd«> itniUHor. ila- -i.,i ;«• r .»aaif-ii izr'siì ìteaiat a .ìooìhs^ — OK>jea ia -tars. ^rt - k. !(!!!T.,' «M-'ica. «.> a <-»tf"!,', :ia Ti«."-" - . : : vo raa >un[o - : : v a ; on?, iniiaiio v, r? j» te'i'iae nu*m jr V ^nia. .. - i . uuitiaa. ap » » »ir» >«. -"»"• »amrer * » jutom laaaaHMR.Ia ju bWäik u» aontu w ? um^ . * insoia.s ia,: a.aiaii irj«wniaii aJaon. & mr-ai;n.a:u ".r, m '.-.■«'■m* e :n* J*"""«" •"•»"■««Im. '•>« <-rn ia»,«v.ini j». i41wr ?aau.>. ti«-,«« irl,M„, ,.,„ «a » s» twta. ra i i 4..i, '" 'j- * — - - — - r -- ■ " rzz^z aauwfta. .«lisr-sp „« 3». ..«v., .„ iWp UW"-a a !ea»o: Zìi Lmts noerm inai -*č rf-J-":48"' 4a «•>* «t««a. a Urti Muna - v ..»«r intano 3 -mfc aaea,) V VS3É0 fltsa »OCHUOllUfcH! • a -«rtioièaa »jn«« a w> . "»• i i® - r ? ! ae -,itj*jv.ar;a~ e imeni • j tlok. atwipi .e enarralo -invasi ■ u i;: -v not!:;«. Fllmmce r-*tb* « aso io*r*H!< -, n«—p ran*, ia .e gum. iti lem.-mj «aiM itn«.» «imun.tn junoit. xuk i m j* ai^ti*» ie . t js u jt,seóiM «irta «wa r »:. nima mara« uniti, t ja» ma ^a-.o «mu •» «o« 1.11»-n delovanje raznih zobnih in ustnih potrebščin. Sedež družbe je v Belgradu. Začetna glavnica /naša 000.000 Din. <1 D»m dijakinj hočejo zgradili v Belgradu slušaleljice belgrajske univerze. Dne 30. ok-tobra je blagoslovil temelje Doma pravoslavni zagrebški škof Dositej. Kralj in kraljica sta darovala za doni 30.000 Din. d 58.571 Din podpore. Kakor smo svoj čas že poročali, je neznanec izročil belgraj-skeinu postreščku Kresoviču kovčeg, naj ga nese v tamošnji oficirski dom. Pri tem se je peklenski stroj, ki je bil v kovčegu, razpočil in Kresovič je umrl na dobljenih ranah. Za rodbino umrlega so napravili v Belgradu zbirko, ki je dala 58.571 Din. d Tovarni' ne smejo proizvajati alkohola iz sadja, je odločil finančni minister. d 25 držav izdaja do 85 odstotkov svojega državnega proračuna za oboroževanje. To je ugotovil odbor razorožitvene konference. Bilo bi zanimivo, zvedeti imena teh držav. il 115.032 (,'ehoslovakov, posebno veliko tehničnih delavcev je v Jugoslaviji. (V Avstriji jih je okrog 100.000). Nesreče d Ogenj je izbruhnil pri pocestnici Ani Saijadin v Mihovcih, občina Cirkovce Zgorelo je gospodarsko poslopje, orodje in seno. d Gorelo je pri Kovaču v Srednjem Zalogu pri Cerkljah. Uničen:: gospodarsko poslopje, skedenj in šupa. d Stanovanjsko poslopje in hlev je uničil požar kočarici .Mariji Fridl na Hajdini. d Dve hiši so uničili ognjeni zublji in še 4 gospodarska poslopja v vasi Livold na Kočevskem. Prizadeti so posestniki Samida, Bachmayer in Arko. Škode okrog milijona dinarjev. d 5000 kg slame je zgorelo na travniku veletrgovca z vinom pri Radvanju. d S kolesa je padel in se pobil do smrti 13 letni dijak II. gimnazije v Ljubljani Vladimir Vajda. dNa mestu je obležal mrtev. V. Zgor. Koreni pri Sv. Barbari v Slov, gor, se je pripetila te dni smrtna nesreča. 26 letni posestniški sin Rudolf Kurnik je padel s kolesa tako nesrečno, da je obležal mrtev na mestu. d Na rogove nabodel in ubil. V novosad-skem predmestju Sajlovo se je na travniku vršil srdit boj med bikom in kravo. Poleg delavcev, ki so v bližini spravljali seno, je šel ranjeni kravi z železnimi vilami na pomoč tudi 67 letni Peter Fekete, ki je bika nalahno udaril, Razjarjeni bik je pa Petra nabodel na rogove in ga na mestu ubil. dUtonila je v Malem grabnu v Ljubljani služkinja 18 letna Vida Glavan, doma iz Bo-štanja. d Dve smrtni nezgodi. Oni dan je v Zagrebu neki avtomobil do smrti povozil 60 letnega Vinovrškega. — V Šestinah pri Zagrebu je težak kamen ubil 16 letno Jano Valeščak. Jana ie s svojim očetom v bližini tamkajšnjega kamnoloma nabirala dračje, v kamnolomu pa so v lem času pokale mine. Naenkrat pa je prifrčal 20 kg težak kamen padel zviška na Jano in jo ubil. d Usoda železniškega delavca. V Vin-kovcih se je na kolodvoru pripetila nesreča, čijc žrtev je postal železniški delavec 38 letni Marko Balič, vdovec brez otrok. Balič je z ostalimi delavci popravljal progo. Šel je čez tir, na katerem je mirno stalo nekaj vagonov. V tem hipu so pa od nasprotne strani pridrveli vagoni, ki so nesrečnega delavca povozili do smrti. d Okrog večjih in manjših nezgod. S strehe je padel in si zlomil novo v opekarni če vaši svetli las)e vedno boli temnijo, potem JUi umivajte redno z novim specialnim sredstvom »Črna glava — Shampon« »extrablond« z dodatkom »Haarglanz« In očali proti peni. »črna glava« — »extrablond« čisti lase in jim sčasoma vrne naravno svetlo barvo, izpiranje s sredstvom »Haarglanz« pa skrbi za zdravje las in za zlatoleskeči sijaj. Očala proti peni pa omogočijo umivanje glave z odprtimi očmi, kar je gotovo velika udobnost. »Extra- «kSA blond« dobite povsod, kjer je v BhK zalogi »Orna glava« (svetla in 1WBL. temna). Pazite na zelenobelt W omot! 9 v Kosezah pri Ljubljani 20 letni delavec Mihael Narobe. — S kolesa je padel, dobil notranje poškodbe in si zlomil nogo zidar Janez Jež z Golega pri Vodicah. — Po stopnicah je padel in dobil resne notranje poškodbe 65-letni delavec Ivan Mencej od Dev. Mar. v Polju. — Ko se mu je spodrsnilo, je padel in si nogo zlomil Parašunov Lipe iz Trbovelj. — Po stopnicah je padla in si zlomila desno nogo natakarica Terezija Velikonja v Ptuju. — Pri prenašanju grozdja je padel s stiskalnice v Slamnjaku pri Ljutomeru 14 letni Franc Rajh.. — V hribu je padel in si zlomil nogo 75 letni užitkar Andrej Luštek iz Ladje pri Medvodah. — Stroj za mletje jabolk je zmečkal roko 4 letnemu Francu Zobinju v Dobre-nju. — Drevo se je podrlo in zlomilo nogo posestniku Dreinelju Albinu iz Pustega vrha ob Temenici. — Ko je sekal drva, je spodletela težka sekira 27 letnemu Francu Dobršku iz I.ešja pri Majšpergu ter mu presekala desno nogo s kostjo vred. — V Dolu za Savo je padel s kolesa dninar Ivan Majerič in si zlomil roko. — Ko se je prevrnil kotel z vrelim i žganjem, je dobil 67 letni užitkar Janez Re-I inec iz Žal pri Kamniku hude opekline po RAZNO Nadarjeni norci. Umo-Ixilnili, ki kažejo poleg svoje bole/ni tudi Se izredne spodobnosti, so štiri \rsle V pivo vrsto spadajo bolniki, ki kn-ifjo veliko nadarjenost zn glaslio ali pa za kak-Sno tehnično spretnost. Neki H letni deček n. pr., ki je bil duševno Komaj toliko razvit k«- i kor kakšen 8 let star ; otrok, jc znnl na pamet vse prihode in odhode vlakov na angleški južni železnici. Neki bol- , nik druge skupine je 1 '»al na pamet vse veli- ' "onočne datume od I. , 1000 pr. Kr. pa do leta | 2000 pn Kristusu: ravno ' tako je vedel, katerega ; svetnika časte ljudje i [slik dan. Neki drugi i iHilnik zopet ie znal za- | Peli takoj vsako cerkve- ; "" pesem, če «o mu le I povedali številko strani • v pesmarici, kjer je bila j ■)('s/;|o tiskana. So pa ! '"b bolniki, ki znajo 'Bennati tudi najtežje račune, čeprav ne po-"'BJo niti osnovnih poj- I mov računovodstva. i So dobe, ko ves svet Picvzaine glupo miie- I 'Je. do obožuje mia- { V moji mJudosti • Shei'lian: 46 MOJ NOVI KAPLAN Najprej pridejo Kilkeelci, za njimi sediti sluga.« Predvsem pazite, da ne boste izgubili poguma!« sem mu rekel. >Pri sveti maši sem danes izročil vso zadevo Bogu. Obljubil sem — kot da bi kaj slutil — da bom vdano nosil vse, kar mi pošlje. Zgodi se Tvoja volja. Sedaj je samo še en izhod, da mi prodajo vse in jaz odidem kot misijonar v Indijo ali Avstralijo. Toda ime, sramota, ki bo ostala?! Pozni rodovi se bodo zgražali nad menoj in me preklinjali. Kako različno je to življenje od onega, kakršno sem si predstavljal pred dvanajstimi meseci. Kdo bi takrat pričakoval kaj takega? Vedno bolj sem ljubil svoj mali dom, svoje knjige, pisalno mizo in — otroke.« »Eliza in Bittra sta se nepoškodovani rešili iz ognja, zakaj bi se to ne moglo zgoditi tudi vam?« »Nju je težila bolezen in domače skrbi, toda kako naj pa jaz premagam ta strašni odpor ljudi proti meni, ki je povsem nekaj drugega?« »To ne bo tako težko!... Ce vam bo škof odgovoril, oglasite se pri meni. Upam, da se bo se vse srečno končalo.« »Ne, oče Dan, to je nemogoče. Prositi boste morali za novega kaplana!« . o„ . Niti najmanj nisem pričakoval tega, kar se je zatem godilo. Še istega dne se je pred stanovanjem očeta Lethebvja ob treh popoldne ustavila preprosta kočija, iz katere so izstopili trije gospodje, ki so iz- javili prestrašeni Lizi, da so prišli stražit imetje njenega gospodarja. Bili so torej sodnijski uradniki ali kakor jim pravijo ljudje — biriči. Liza jih je — kot se baje spodobi za vsako pošteno Irko, sprejela z glasnimi psovkami in grožnjo, da jih naznani orožnikom, toda vse skupaj ni nič zaleglo. Očeta Lethebyja slučajno ni bilo doma, zato so se nepovabljeni gostje nastanili v kuhinji. V par minutah se je nepričakovana novica raznesla po vasi in kmalu je pridrvela vsa vas pred ka-planovo stanovanje, vnel se je prepir, dvigale so se pesti, o psovkah in zabavljicah sploh ne govorim, toda: zakon je zakon. Kaj je oče Letheby pretrpel ta večer, tega ni mogoče povedati. Sporočil sem mu, naj pride in ostane pri meni, dokler biriči zopet ne odidejo; kako dolgo bodo ostali v Kilronanu, tega ni vedel nihče. Drugo jutro je prišla k meni stara, bolna žena, ki je čakala smrti nekje v hribih, dve uri oddaljenih od Kilronana. Usmiljen gorjanec jo je povabil na voz in pripeljal v vas. Iskala je najprej očeta Lethebyja, ki pa je takoj po sveti maši zginil iz vasi in rekel, da se ne bo vrnil pred večerom, zato je prišla k meni. »Neil, ali ste res vi?« »Res, gospod ! Ravnokar sem privlekla svoje stare kosti iz Maelrona.« »Zelo sem vesel radi tega, končno se vam je torej le obrnilo na bolje. Prav nič se nisem nadejal, da vas bom videl še kdaj živo v Kilronanu.« »Tudi jaz ne, prečastiti! Toda Bog mi je dal moči, da sem na ta žalostni dan vstala iz postelje.« »Na ta žalostni dan?« sem se začudil. »Vi bi morali biti vendar veseli, da ste mogli vstati iz postelje.« »O moj Bog! Veliko raje bi videla, da bi že zdavnaj trohnela v grobu. Ali sem res morala ostati tako (evi roki. — Na čuden način «e je porieprečil S letni fcočartev sin Ivan Dobnik s Statike gore. IJeček si je zavezoval čevlje, pri tem pa «e t. iglo zbode! v desno oko in si ira nevarno rani!. — Z drevesa je pade! v Ržišsli pri Litiji 8 letni kočarjev sin Franc Uran. Zlomil si je obe roki v zapestju. — V Šmarjah pod Ljubljano je sekal drva 84 letni dninar Frau Cinkolc. Sekira pa mu je spodletela in se je vseka! •> levo nogo. d V Dravo je skočila 83 Letna užitkarica Uria Kuhar iz Gra;enšcaka v občini Vurberg Starko so pravočasno rešili. rmiifim PLANINO ČAD Batterne vsebuje zdravimo moč uhravijeéetnih žarkov planinskega soinca. Zavitek Din 20 v apotesati. Novi grobovi d V Mariboru je umrl 31. oktobra m-srr dr. Arimi Jerovšek, ravnatelj. Ciriiove tiskarne, organizator, gospodarstvenik in politik Naj počiva v miru! Y Ljubljani je umri znani slovenski pisatelj Fran MUčiuski. — Pri Sv, Urbanu pri Ptuju jp umrl 85 letni upokojeni nadučitelj g. Ivan Koemul. — Istotam je umrl polkovnik v jiokoju g. Aleksander Matianovieh. — V Ptuju je odšla v večnost go lein« posestniea in go sliiaičarka ga. Lucija JCravina roj. Lilar. — V Ep. äiski je neizprosna smrt ugrabila družim g. ing. Franca Vrečka hčerko Margot. — V Ljutiljan: so pokopali 88 letno go. Mak simili-jano set'-». — V Novem mestu so djali \ sfornilo 71 Uditegli sodnega «Ingo v pokoju gosp. Audreja Ja rea. — V Ljubljani se. potožili v prob vseučiliškega profesorja g. dr, Karla Hinte-lechnerja. — Med nebeške krilat«* jt odšel učenec ljudske šote Ilanilo Jak! iz Mariterà. — Y Fraakovcih je zapel mrtvaški zvon posestuiri gp. Štefaniji Šulek — V Ljubljani je za Usuila na veke oči ga. Ana Kraii -ver roj. Furiai! iz Ši Vida pri Stični. — V Slovan jgradcu so potožili na mrtvaški ode; 84 letno go Marijo Chiaites. vdovo po drž. arhivarju v Gorici. — V Gradcu je za t isti i i na veke oči višji častnik v pokoju g. Alojzij Muleta — V Ljubljani je odšla po večno plačilo g. Mattimi vdova Ba.ii roj. Mozetič. —■ V Žab-niei je zaspal v Gospodu g. Ciril Biete, trgovec v Kranju. — V ljubljanski bolnišnici je zapustita aoizuo dolino ga Marija Vodopivec i? Begunj pri Cerknici — V Ljubljani jp ugrabila neizprosna smr advokata gosp dr. Konrada V orlu ita — V HL Uju so zapeli mrtvaški zvonovi c .«tarici šuioii roj. Stelze r. Na Jesenicah jt- umrli- po doigi in mučili bolezni ga. Marija Kropit:, roj. Križnic, fiodiiu se j« v Kanalu pri Gorici. Bit« je zveata naročnica našega iista. Žalujočemu soprogu iti ost i Jemu sori datvu nas»- iskreno sožaije. — Vsem uuirlim večni pokoj, preostalim naše soia i je. Bazno ti 15 duhovnikov je tonilo radi raiiaijenia cash g u^ra.-ic^d načelnika v Koniicah izrekel ie, da p: duhovščina konjiške dekanue proiiflriavoa. Sodišče je g. načelnika oprostilo z opombo, da «e leni duhovnikom ka> takega ne more očitan, vendar pa ni biio zaìpvega namena. Zastcpnik duhovščine g dr. Franio Macaro jc javil priziv. d Dokri ljudje, ki bi rad aprejei faa^. aiioaia.šuega otroka za svojega, ali vsaj as ^ časno vzgojo in prebrano, dalji trgovci. ii,rt. niki in peljedeki, kt lèèejv vajeni* j/om«®. kt. delavce, hlapce, pastirje, daijt- sirom^ starši, m' ne mutete preživljati svojili otrok,ti-sli. ki iščete uinega mojstra ah trgovcaza 8V(), je otroke — javite svoje želje društvu Yar I stvo< v Ljubljani. d Vsi, ki ste usmiljenega erta, (-eludi s», uii minate tange v izobilju, spomnit»- st vsa , malimi darovi, bodisi v obleki, obuh. ali vie. tutrjii. trnih, ki ne pridejo osebno trkati tu v* ša vratu, pač pa v skriiosh svoje bede iMej» pomoči pr: miš. — Dobrodelno čn-- ,yw. sivo., Ljubljana, Dunajska «està 17. a Za Marijaoakc hnagregMci^ G. Aio;z Uriič irgovaki pomočnik v Vaieccanov, uji» vini, te. vioži! po «vojeut zattofHuku dr Franu Macaxeki ùìko*uo tožbo proi Juira ■ Vecernikfc . ki sla priobčila dopi; iz tone, katerem imenovanega doizita pooaiimtvi in zlikovatva. Sedai pa aia «uba im; » toži-teìfem sklenila poravnavo, po kater plačati 100« Din za Marijmiiiio kongregacini. ISt» Dui za odvetniške stroške in priobčit« preklic d Kazen sa potvariaaie piomt. beigraisus kasacijsko sodišče jt- izrekio razsodo;, proti obiezencem, ki so bi!, zapleteni v znano aiero talzii icirania piomb Hr*vc: d;ranei; izvozne^ J društva Kasaciisko sodišče le namre DOtrdiiD r?-sodbo beigrajskega prvostopne?, sodišči katero ie bil Viktcrr Jamnik obsoier nz eno leto jp tr: mesece zapora ivKovič 32 na eni> leto zapora. Vs: osta! obtožene s bii: m orroščeni. d Velika razprav«, l imeotrm st iti cričeia pred okrožnim aodiščerr razpmn proti ose ban,, k; so zapletene v ume uiiuieji geometra Pešoviča iz Velikega Orasi;, Ziple- dolgo pri življenju, ila sem doživein to «tawm. vainolo! Ali ni nikogar, ki bi mi pomagal '. Pa vendar ne mislite na očeta Lethebyja? >Prav nanj! 0 moj Bog! Nikdar nisem mislila, da je na svelu mogoèe kaj takega. Tolika hudobija! Duhovnik zaprl radi neplačanih dolgov! Grozna misel! Človeku mora počiti srce, ic pomisli na to! Med jokom in stokom je iz svojih nedri počasi in 7. veliko težavo privlekla rdečo cunjo. Skrbno jo je razmotala in končno sem zagledal v njej nekaj bankovcev in kupček zlatega in srebrnega denarja. veliko, prečastiti' Toda to jp vse. kat imam. Dajte to dobremu očetu Lethebyju ali onim .gospodom. ki so ga zaprli v ječo. da ga spuste! Bog vam poplačaj vaš dobri namen! sein ii odgovoril. 1 Vendar vašega denarja ne morem sprejoti, ker bi mi oče Lethebs to zelo zameril. >Pa zakaj neki ne" Denar je moj in jn. raz;n-tagam z njim kakor hočem. Pošteno jn - trpljenjem sem ga prtsiužiia. je silila ona »Vetn. toda denar boste tudi sami še rabili. • »Če bi imela stokrat, bi dala vse za oč**ta l.etlie-Ovja. je vzkliknila plemenita starka. -Veste, v zadnji »mi je v največjem mrazu prRe! k m<*ni in m vprašal: »Kako se počutite, dragu mamica? Ali želite, da vam kaj preskrbim? Jn verte kai mi ie se rekel0 »Kje »mate kotliček?« Ker ga nisem imela, je vzel lonček, segrei vodo in mi skuhal čai. Prinese! mi ga je v posteljo, «te dvignil s svojimi močnimi rokami in dvignil skledi?» It ustom Potem ie pospravil jn n«-retiil sobieo, da bi ji? niti ženska ne mogia ienše. a jaz «em gledala jn molita zanj... (n sedaj pravijo ljudje, da mu bodo vkt vadi, Preča^fiti! Koliko jo i»n tem ljudem? Vedno sem bila prenričans da iman» naši dahmntiifci dobre dohodki', toda kaj h*r»mn. nem- a aikwh m- počiva.» r Komaj sem ii dopovedal, d« ««"«• lrf»tnebv ni «e-nrt in ko «r' -ìr^nf' h'vite Polglasno je bral kaplan: Dragi oče Dan _ Zakaj mi niste nič sporočili, ne meni nr ttv ansen, ka^e je zgodilo? Ka, si ho vendar oče Let mislil o nas. Najbrž mi,!i, d« smo s»rttho-petei. k, le preradi žarimo > obljubami, kt m «h »' ■>■ lonpWwrsko tovarno' Vpraism vas sam», zakai ste mo!^^ Ali morda t,! h!! ^ Pro^m povejte >« ».< vì'Ìmu. z.- krivil. . verstvo, kajti «amo ste-j MlÄli sc J! piizuaRil« p red prav if izkiišnjt il znanja. Dam ria » kr 1 vort-r^i 11; c , ae-! «xv-t p ■ la mi /n n nit izkušnji ia. rednisn. H'5 jo. rta iučneia .. mi»'! ni pametiH niiiiit:...M ni . boft i»eiir>aiue«t(S.^ k »kur «aprnim*« f1®" riti le v -dobroti ^ merowtstr roi«l»Bi ki"' dima irr' Tvr«wlT~h< Irrii-if: in o^k'isT'i iì. .. Noji izumirajo. P"' noj jc zna a n- svojem k mitica per la Noje« perje je bik' nekdaj žejo r začel« irjfoviiiü ihi.h-vitsi jM-rjčiu propadali m noipv boj e vodno manj Tn ff posicela, vedw me.ninjoi « «< mode. » 1 e unir it.) n nekdaj wie razvitih industrij Neko. ti. |. s, visoko «•niIs Mvraldf odkar na k«r»W< niso vi-, o»1-di'rtii"«. ir industria raki > I talij ii""«';' TVav lak.- sr " iiM1, sponkami /« obleke. Zapo»' j:' izdeloval, "ii tiso« («Harrr-v ili d-tsvk o"' kar rva luedf »driw-H». ic <» predlogi odbornikov na sefah občanskih odborov Nek občinski odbornik se pritožuje, da j,raan ne upošteva njegovih predlogov. Na seji občinskega odbora - ali kakor pravijo sedaj: občinske uprave - mu je župan zavrnit več predlogov, češ da bo neumestni. Kakor pravi zavrnjeni odbornik, se župan Se norčuje- iz njegovih predlogov. — Ne bo torej odveč, ako pojasnimo to stvar javno, saj imamo 1065 ob-fji! ter je mogoče, da ae tudi drugje dogaja kaj takega. Ob sebi umljivo je, da nua vsak občinski odbornik pravico stavili predloge, nanašajoče w na oličinski delokrog. Take predloge, ki morajo biti seveda stvarni ter ne sinejo biti nasprotni veljavnim zakonom ali predpisom, župan tuma sprejeti in jih predložiti obiii»-skrinn odbor», da o njih razpravlja ia aklepa. _ (irò ?:imo za to: AH naj jih da žopan na _____ lenih je nad sto o?eb. Državni tožilec predvsem obremenjuje za ta umor dijaka Mifova-noviča in učiteljico Ristič ter predlaga za Vse krivce smrtno kazen. d 7« kur je bilo ukradeuih v ejù iwži posestniku Schoberju v Radvanju pri Mariboru. Uzmoviči so Taire kar ni Hcu mesta zaklali in naUi i.duealL -Ljudska Samopomoč« v Maribora, Grajski trt št. 7 uazaania ceai- članom, kakor tudi vstmu občinstvu, da sprejmejo društveni poverjeniki s t. novembrom t932 nova pooblastila s biografijo in so torei stara pooblastila neveljavna. Pov«ieniki, ki nimajo novih pooblastil, niso upravičeni nabirati novih članov. Uiledne osebe se sprejmejo kot poverjeniki za vsak kraj Jugoslavije. S'ara renoafrana tvrdka l£a, 2»rgi, Sr. Petr« cesta Ü 3 se je preselila v lastno hišo Sv. Petra cetta It. 11 t«r ae priporoča vsem cenj. odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost. razpravo, ako so bali vloženi ček pri aeji, — äe na tisti ali pa pri naslednji seji? Pri nas veljavni 2akoei (občinski redi) v tem pogledu nimajo točnih določil. Zakona za bivšo Kranjsko in za bivšo Koroško »ploh ne določata, da bi se moral občinskim odbofni-kom naznaniti ob sklicanju kak spored (dnev ni red). Edino občinski red za bivšo Štajersko določa, ■ skuhal, m oži ček I Kuharica mi je danes odpovedala. Zakaj pa? Pra-V1> da si jo po telelonu »ahrulil. ixt sem p» roi-sm- da govorim s teboj. Pri rojakih. Narednik: Kaj sto v civilu? Brivec. Dobro, vr boste v kuhinji "'Pili krompir r Ponesrečen poklon. — Milosliva, vi imate diastilo majhne ročice. — «res? _ seveda, kadar «Iellate, vam ne zadostir-,da bi zakrili vsaj Polovico It»| . očetu Lethebyjn, da bo v nekaj dneh vsa stvar urejena. Toda tega, da je prišlo tako daleč, tega ste. krivi vi, oče Dan, in tega vam nikdar ne odpustimo. Nikar ne mislite, da boste dobili koga izmed nas kot kaplana, če bo obe Letheby premeščen! Sedaj veste! Vam vdani Kare! Duff. »Duff je zvest prijatelj!« je rekel oče Letheby. Bog vedi, kaj bo naredil. Tako zapleteno zadev; je moja, ne bo mogoče rešiti v enem tednu.« »Hm, jaz se ne čudim preveč, da je tista kil-keelska gospoda tako hitro utihnila,« sem se nasmehnil. »Kaj hočete reči?« je zavzeto vprašal kaplan. »Boste že videli.' Šel sem k Elizi, da bi se nekoliko pomenil z njo o teh stvareh. V zadnjem času je zelo bistrovidna^ »Zdi se mi, da ga bodo podpirale verne duše,« je mirno odgovorila. »Mnogokrat je molil zanje. Ko sva se nekoč pogovarjala o molitvi, mi je priznal, da se pri vsaki sveti maši sp mni najbolj pozabljenih in zapuščenih duhovnikov, ki trpe v vicah..., tbda, oče Dan, saj duhovniki ne morejo priti v vice?« v »Že dobro, draga moja, tu ti ne morem prav točno odgovoriti, toda enega poznam, ki bo gotovo prišel tja in čakal, dekter mu ti, Bittra iu ore Letheby s svojo molitvijo ne «gladijo pot v nebesa. Toda, govori naPr>Pri sveti maši se vedno spomni najbolj pozabljenih duhovnikov in duše, ki se bo prva rešila. In kadar nima posebnega naročila, vedno masuje v cast Brezmadežni m ono dušo- Meni se »it to zelo lepo.« Vfltrprfrt je Bittra. Sedaj fe je ze nekoliko pomi- rila. Le kadar gleda na morje in misli na njega, ki leži tam spodaj, tedaj... »Eliza prerokuje. Rešiti hoče očeta Lejfrebyja iz tega strašnega trpljenja,« sem ji pojasnil. »Oh, ne, očka Dan, to pa res ni lepo, da se norčujete ... Vendar on bo kmalu rešen!' »Kaj pa mi?« je vprašala Bittra. i <- ■ »Da, hvala Bogu, tudi mi!« »Ali si sedaj zdrava, Eliza?« »Ne že poponoma. Na dlaneh m podplatih iman še vedno otekline.« »Čudno!... Oče Dan, če greste proti domti, vas bom nekoliko spremila.« »Prosim,« sem odgovoril... »Torej Eliza, počakal bom ponedeljka, praznika vernih duš v vicah.« »Dobro, očka Dan.« Nasmehnila se je. »Vse se bo še uredilo, boste videli.« Ko sva se vračala skozi vas mi je Bittra začudene rekla: »Toda kako to, da njena bolezen nikakor noč« izginiti?« »Cudnol« Skomizgnil sem z rameni. »Dolgo sem premišljevala o njenem trpljenju < »In sadovi vašega premišljevanja so bili?« »Saj se mi ne boste smejali?« »Ne, gotovo ne!« /Potem... mislim, toda...« »No, le povejte, kaj mislite!« »Mislila sem, da so to Jezusove rane,« je rekla in prebledela. Molčala sva. To je bilo previsoko. AM je res mogoče, da imamo v vasi živo svetnico? iKaj mislite oče pan? Ali »t« jezni?« »Bog ne «kj! Toda aii si o tem gowrfla % EìfeoT» »Bolje bo, če molčiva.« PO DOMOVINE Slehernik. (Trata.) Geslo pri našem prosvetnem delovanju je: veri in prosveti, ne pa zgolj razvedrilu, kakor žal mnogi menijo in želijo. Zato se vsi prosvetni delavci na deželi veselimo, kadar moremo nuditi občinstvu kakšno pravo umetnino, kakšno resno delo, ki blaži srce iu izobražuje duha. Prosvetno društvo na Trati se je zatorej odločilo, po zgledu mnogih drugih društev, da priredi v nedeljo 6. novembra popoldne ob 8 v »Domu« na Trati lepo versko igro s petjem: »Slehernike. Pridite v obilnem številu pogledat »Slehernika«, da boste tako dokazali, da vam je ljuba tudi resna prireditev, kakršna je tal -- Društvena prireditev. (Poljane nad Skofjo Loko.) Naše prosvetno društvo pripravlja zopet zanimivost, na katero že sedaj vse opozarjamo. Na Martinovo nedeljo dne 13. novembra bomo vprizo-rili krasno Rostandovto igro »Ne ubijaj!« (»Vest«). Snov te drame je vzeta iz časa po svetovni vojni in nam kaže, kako grozen zločin je umor in vojna. Posebno bo ta igra zanimala tiste, ki eo se sami udeležili vojne in »bi se bili radi ljubili, a so se morali pobijati«. Priporočamo vsem, da si to lepo igro ogledajo. Kdor pa to bere, uaj pove še svojemu prijatelju in potem oba pojdita na Martinovo nedeljo, mesto v gostilno, v našo dvorano. Zobni atelje — dentist Bltenc (mo jo pa le dobili, elektriko namreč. Nekateri so jo nekaj časa postrani gledali, končno pa prihajajo vsi do spoznanja, da se ne kaže novi luči upirati, ko je vendar vse kaj drugega kot stare petrolejke. Na žegnansko nedeljo je elektrika posvetila tudi v cerkvi. Cerkvena razsvetljava je krasna, kot rnalo-kje. Krasni so novi trije lustri, ko zablešče v luči. Izdelaval, oziroma predelaval jih je pasar Drnovšek iz Ljubljane. Končno bi, da opravičim naslov. vaici blagajne in računov, ako že ne za «sak piegled pa vsaj vsako leto drugi, posebno seda.', ko in z» postavljanje Občinskih odborov ali za izpremembe določena ninaka časovna doba. Priporočljivo bi bilo in äe nujboij v zini-slu -akona, da se volijo pregledovalci vsaj vsako lelo. Saj se sklepajo tudi proračuni in računski zaključki vsako leto. p< sebe. Pravil-no in res umestno bi bilo, da naj ne bodo pregledovala občinske blagajne in računov v sorodstvu niti z županom niti z občinskim blagajnikom, pa tudi ne med seboj. Saj bodo imeli tako več zaupanja ljudstva, ki ga imeti morajo. Kajti pravica javnega nadzorstva se ne mere kratiti ljudstvu nikoli. F. K—n. omenil še nekaj. Dobili bomo menda tudi v Dom in na oder razsetljavo, kakršna se spodobi zn tak Dom kot je naš. Toda kaj pa zdaj? Fantje, zganite se! Na delo za pravo katoliško prosvetot Raznoterosti. (Stranje.) t uili mi smo se spomnili velikega moža A. M. Slomška. Spored proslave je bil podoben kakor drugod. Petje in deklamovanje Slomškovih pesmi, govor o njem in za dobro voljo še par veselih eno-dejank. Vse brez vstopnine, da je lahko vsakdo prišel gledat in poslušat, kaj nam je bil Slomšek: apostol verskega življenja in naš narodni voditelj, budilelj in rešitelj. Brez Slomška bi nikdar ne bilo Jugoslavije v današnjem obsegu. — V naši bližini izravnavajo ovinke na cesti Kamnik—Gornji grad. Prav je tako Nekatero nevarnost bodo s tem preprečili Čudimo se pa, da gg. graditelji trpe še vedno nemäko komando: »Fajer!« (Avfpasatit in podobno Saj smo vendar že 12 let v narodni državi. — V Sarajevu je 4. okt. umrl višji poštni uradnik g. France Kos. Rojen je bil sieer v sosedni Novi Štifti, pa je le k nam hodil na dopust. Zato , je prav, da se ga spomnimo. Zlasti Se, ker je bil moi, ki ni nikdar zataji! svojega Boga, svoje vere in svojega naroda. Naj bo sedaj tudi Bog njegovo bogato plačilo I Proiveta in drugo. (Kresnice.) Odkar imamo v gasilskem domu zagotovljene lepe in stalne prostore, se prosvetno društvo lepo razvija. Dne 6. novembra bomo ponovili igro: »Mlinar in njegova hči«, ki smo jo igrali že 80. oktobra. Vabljeni so tudi sosedje. — Apnetiie-e g. Birolla so 15. oktobra delo ustavile. Vsako zimo ustavijo delo, letos pa nekoliko prej, ker ni naročil — Ker pri električnem motorju jermeni sedaj nimajo dela. jih je hotel neki tat te dni odnesti, pa ni imel sreče. Poleti ob suši jih je pa odnesel g. Godcu v Jevnici. Mora imeti tat gotovo stalnega odjemalca. — Vredno je tudi omeniti, da sta ta mesec dve materi imeli dvojčke. Prosveta (Dol pri Ljubljani.) Spomladi smo zaključili gledališko sezono s Cankarjevo dramo »Hlapci«, v nedeljo dne ß. novembra ob 3 pop. pa zopet otvarjamo z dramo istega pisatelja, vzeto iz sodobnega življenja: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Ker je Cankar tako globoko poznal slovensko ljudsko dušo, bo gotovo brez dvoma njegova drama žela uspeh. Zato v nedeljo vsi v Prosvetni dom! Vljudno vabimo! Zvesti svojemu vodniku. (Mirna peč.) Kakor se družina zbere na večer ob luči, se jo zbrala naša fara okrog svojega pastirja, da je izrekla topio besedo ob 25 letnici. Na predvečer je »trel topiča zvabil ljudstvo pred župnišče, kjer je svojemu župniku izkazalo spoštovanje in čast predvsem s tem, da je občinski odbor poklonil jubilantu diplomo častnega občana. Zgrinjale so se drugi dan naše vrste, da pospremijo g. svetnika v cerkev, kjer je mil. g. prošt Cerin poudarjal, da mora ljudstvo spoštovati duhovnika in mora biti hvaležno graditelju te mogočne larne cerkve, saj če ljudstvo ne bo spoštovalo dela gospoda župnika, bodo kamni te cerkve vpili in klicali, da je duhovnik posrednik med nami in Bogom. — Vesel kot malokdaj je voditelj naroda, če inu je |a vdan in zvest. Res zvesta mu je vrsta fantov in dekle! — sinov in hčera Marijinih, zvesto izobraževalno društvo, otroško vdana in zvesta je sevedu najboli mladina, ki obsiplje z odra naSega vrtnarja s cvet kami iu mu želi: »tla nam še dolg« S(e vrtnM< — Solza veselja zaide v oko, ko vidi preti seboj krepkega nioža-kljtičaija in zastopnika hranilnic» ki se ne bojita izreči javno zvestobo Bogu nt boj! jemu namestniku. Kaj drugega kot to zakliče ob slovesni akademiji sam gospod slavijenec: >Da imate, dragi farani, to mogočno cerkev, moram refi le to: Božja Previdnost. Vaše skrbne roke so mi dale poguma, da smo dogradili ta hram božji. ||0» je bil z nami, Bog je pri nas, Bog bo z namu Novire. (St. Peter pri Novem mestu.) Pridelki letošnjega leta »o — hvala Bogu -večinoma pod streho. Čeprav je bila izredno huda suša, vseeno se je letina še dokaj dobro obnesla, posebno vinska letina je presegla vsako pričakovanje. Tudi kvaliteta presega pridelke prejšnjih let. Kupci, požurite sel Sedaj pa, ko se zunanje delo zaključuje, smo začeli na znotraj s kulturnim delom. Otvoritev zimske sezone v najem Prosvetnem društvu je bila v nedeljo, ko se je vršil občni zbor in obenem filmska predstava »Carski seit. Prvo nedeljo v novembru pa bo v »Domnt igra »Pri kapelici«. Tudi to bo vredno priti pogledat. Bliža se tudi čas obnovitve naročuine naših časopisov, zato naj ie sedaj vsak misli na to, sieer pa o lem prihodnjič kaj več! ZA.HVALA. Podpisani MaruU Jakob, t onestnik ia jo-■tllaiüar, Äarovnica il u najiakreneje zahvaljujem „K A R 1 T A S" poamrtnlnskeinu oddelka Vzajemne zavarovalnice, ut takoj liplatano poamrtnino po moli leal Mariji Marott, k Je n'urta dne li. oktobra 1»K. zadeta od aito. kapi. Bila le ««varovana tel« 11 dol. Hoja dotinoti jc. tli .KAItfTAS" v*,1m najtopleje priporočam kot «oliano io popolnoma varno ustanovo. Zerovniea. is. X. im. MAKOLT JAKOB i. r. Odkrite tatvine ia vlomi. (Dolenja vas pri Ribnici.) Prebivalstvo Dolenjo vasi in sosednjih kočevskih vasi, je bilo že celo le4o vznemirjeno vsled pogostih tatvin in vlomov. Zdaj se je pojavila tatvina kolesa, zdaj denarja, cigar, blaga, zlatnine, celo pisalnega stroja i. dr. Stalno so zasledovali, a vse zaman. Zato so tatje postajali vedno bolj drzni. Grozen je bil zlasti vlom in napad v Oberhu, kjer so začHkoni septembra lopovi udrli v hišo in »o pretepli 80 letno M. Merhar, ki je že štiri leta v postelji in izsilili večjo vsoto denarja od prestrašene sestre Marjane. Obe sta bili do krvi pretepeni. Pa nili sledu ni bilo mogoče najti za storilci. Toda končno so se lički le vjeli. Od petka na soboto je bila spet izvršena večja tatvina v Kočevski Reki. Celega prašiča, ki je bil ravno zaklan, s klobasami vred so bili odnesli. Orožniki iz Kočevske Reke so zasledili storilce blizu Zelendola. Tu so trije bratje Boje: Stefan, Franš in Pavel z Lesin pri Dolenji vasi. Orožniki iz Ribnice so odkrili v hiši tatov toliko predmetov, tla je jasno, kdo je kradel v Dolenji vasi, Rakit-nici, Prigorici, Oberhu, v Glažuti in Stari Cerkvi. Dobili so vetrih v posetlji, v skednju pa zlato uro, pisalni stroj, dve steklenici žganja, cigare, cigarete, sukno i. dr. V nedeljo opoldne so jih orožniki gnali skozi vas vklenjene. Zbrala se je velika množica domačinov. Grozni prizor: trije bratje vklenjeni, toliko latvin na vesti in tako mladi, 28, 20, 22 let stari — je pretreslo vse. Najmlajši Franc je bridko jokal, kar je izzvalo mnogim solze pomilovanja I«- Nora palača Društva narodov. V Ženevi, kjer je sedež Društva narodov, bodo v kratkem dogotoviii ogromno poslopje, v katerem bodo nastanjeni vsi uradi tega društva. S tem je tudi končnoveljavno določeno, da bo Društvo narodov ostalo v Ženevi. V vsako hišo „Domoljuba" I ,„ miadcKa tatu. Kot videti, je vodja vseh tatvin Mre!«, ki je uklenjen. Srepo gleda v tla. Do-«iek je «>l"o razburil vso občino, ker nikdo nI Lil, da » tatje domačini I Trebanjsko prosvetno društvo na našem odru. (Metlika.) V nedeljo dne 28. oktobra so gostovali v Menihi Trebanjci z »Graničarji«. Pa to ni kar lako I Tnko veliko igro zmore dovršeno le malo odrov. Trebanjci so svoje izvedli kar izborilo. Pa to ni (ge! Videti bi morali tega oštirja, In slišati gal Ta m vam je kronal! Bilo je smeha pa tudi so)/,! Bili sino veseli eni in drugi. Krava imela sedem telet. (Suhor.) To je pa res lako kot z zajci. Kar sedem jih je bilo. Pa prav zares. Sest je bilo telic in en junček. lahko si mislite, da po centu niso mogli imeti, pa dovolj je lo, da ao bili, Bili pa so pri Jeleničevih v Dolu nad Suhorjem. Pa tudi lo je res, da so bili, ker sedaj jih več ni. Ve« ta zarod je namreč že poginih Gospod so se poslovili. (Kadovicu.) V nedeljo je vsa (ara hitela, da poslednjiü vidi mojega dolgoletnega župnika in se od njega portovi. 38 lei Mi delali gospod svètnik Nóvak Matija v tem vinogradu Gospodovem. Polovico svojih dni w preživeli med svojimi Itadovci, vse svoje moči' so pustili lam gori. Pa ne le svoje moči, tudi oči so irlvovali in sedaj odhajajo na eno oko popolnoma slep, drugo jim le Je malo vidi. Ko so se poslavljali gospod s kralkim »i Begom«, tedaj je vs» cerkev laihtela. V fetrtek se je zbrala velika množica župljanov in vsem so stopile solze v oči, ko se je gospod svetnik od ujih poslovil. Kratko je bilo to slovo, brez umetnih besed, toda trpkost je ležala vsciii na srcu in solze so stopile v oči. 33 let so bili med njimi. Vsako uro, ponoči in podnevi na uslugo vsakemu; z besedo, » svetom ih podporo,' kol neutrudni služabnik Gospodov, ki so inteli polno iople ljubezni do vsakega, le do sebe so bili strogi. Gospod svetnik bo odšji v Kaudijo k usmiljenim bratom, da bodo z molitvijo nadaljevali kar ro toliko let z delom odpravljali. Bog jim ohrani še vsaj tista pogled, kateri iira je le preostal. — V petek dne 28. Oktobra Je prišel na Radovlco gospod _ Anion Jerman, ki je doslej služboval v Morav- J lah, Z njim je prišel tudi morav&ki gospod dekan in ludi nekaj mož iz Moravč. Celo popoldne od dveh naprej je čakal nanje narod, da jih pozdravi ia je bil sprejem ptav prisrčen. Pozdrav Is Amerike. (Chicago.) Nat stari uaročuik Jože Svetich iz Chicane, 3 So Karlov Ave, nam je obenem z naročnino poslal pismo, v katerem pravi, da naš list rad prebira, ker najde v njem polno novic iz svoje slare domovine, katere se Se vedno rad spominja, poetalo okolice Dragatuča, kjer je douia. Pozdravlja Jee čitalelje našem lista, zlasti naročnike iz lare Drogaluä. — Tudi ni i telimo svojemu prijatelju lam onstran velike luže obilo sreče in božjega blagoslova ter ga najlepše pozdravljamo. Naznanila n Igieni priče. Dne 15. novembra 1916, ko sem »traili v Kostanjevici na Krasu (vojna pošta »1) vojni magaein, »o me zasule težke vreče ter tako poškodovale, da so me oddali v vojno bolnišnico na Upčino pri Trstu. Služil sem pri prvi stotniji črno-»ojmškega »Etapen bataljona«: pod poveljstvom nad- poročnika Gombača, poročnika dr. Brejca in narednika A. Starca Z menoj so služili: Jakob Trnove« iz Kosez pri Ljubljani, Val. Jelenec iz ftkofje Loke, Al. Vidmar, neki Tomažič in še več drugih, katerih imena sen. pozabil. Ker kot invalid potrebujem nekaj prič za oni nesrečni slučaj, prosim vse tovariše, ki se ga spominjajo, da ml sporoče svoj naslov po dopisnici, na kar jih bom obiskal. - Anton Pistotmk, invalid, Gradišče 12. pošta Šmartno v Tuhinju. n Organisti I V eredo dne 9. novembra se vrši občni zbor društva organistov za ljubljansko Skotijo. Ob 10 bo v stolnici sv. maša, nato pa občni zbor v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Vai organisti in prijatelji društva vljudno vabljeni I n Pevska svcia. Občni zbor se bo vršil v sredo dne 9. novembra ob 2 pop. v Rokodelskem donni, Komenskega ulica. Naj zbori, kjer le morejo, pošljejo svojega zastopnika, okrožja pa naj bodo na vsak način zastopana radi važnih organizatoričnih zadev. n Bohinjska Bistrica. Prosvetno društvo vpri-zori v nedeljo dne (i. novembra ob 3 pop. igro >Zaklet i grade. 11 Esperantska dopisna Sola. Ker se mnogi zanimajo za esperanto, pa nimajo prilike, da bi se ga naučili, setn vpeljal stalno dopisno šolo za učenje esperanta. Naučili »e boste esperanto v kratkem času z■ majhnimi stroški. Obrnite se na: Go-lebič Peter, diplomirani espersutski učitelj, Jesenice — Fužine, Gorenjsko. Priložile znamlcp za odgovor. Dobre knjige k Slehernik. Misijonska tiskarna v Grobljah je na pobudo Prosvetne zveze v Ljubljani prevzela izdajanje in založbo Ijudpkih iger, Vsi vemo, kaka vrzel je bila baš v tem slovstvu. Ni bilo ne prevodov, ne domačih del."Tisto bore, k".r premoremo, je bilo že -neštetokrat preigrano. Pa tudi duh časa. preobrazba naše miselnosti je pripeljala Prosveiiio zvezo do izdajanja ljudskih iger. — Kakšne pa bodo te igre, ki bodo izšle pod to zbirko? Prva, ki izide le dni, že pove, kakšno poslanstvo je prevzela Prosvetna zveza s to zbirko. Poslanstvo notranje pre-oraove nas vseh, vseh naših društev in .njenih članov. V vseh naših domovih naj zaveje uov duh, duh katoliške akcije. To pa moremo najlažje doseči z velikim vzgojnim faktorjem, z dobro katoliško igro, pa bodisi da je to že uiisterij, ali drama, ali komedija. Pri vseh naših delih naj kraljuje Kristus Krati- Lepo in primerno se je izjavil nekdo, češ, igrajmo dobre igre, in če so vesele, naj bodo takšne, da bi se jim sam sv. Frančišek od srca smejal. — Prva igra »Slehernik« nam je garancija, da sta j i Misijonska tiskarna in Prosvetna zveza skupno s svojimi uredniki pravilno začrtala pot. Slehernik je srednjeveški misterij. Prirejen pa je tako, da je postavljen v naš čas in naše razmere. Saj naš odnos do Boga je in mora hiti vedno enak od prvih početkov pa do konca svelta. Vedno je On naš Gospod, naš Stvarnik in — Sodnik. V vseh vekoviji kliče slehernika Gospod vojnih trum na odgovor, da položi račun za svoje delovanje in ne-hanje. Tako ludi v igri »Slehernike. Tudi tu nastopi Gospod Bog in njegova dekla Smrt. Tudi tU kliče Smrt Slehernika, da položi račun za svoje delo, _ Kako je ta igra potrebna našim odrom. Zlasti v današnjih zmaterijaliziranih časih I — Našim odrom prav toplo priporočamo, da se naroče na vso zbirko iger, s katerimi borio lahko dali svojemu delu novega duha in poudarka. — Natančnejša navodila režiserjem za uprizarjanje iger te vrste bo prinesel prihodnji »Društvenikc. k Za naše odre. V začetku novembra bo izšla knjiga v sannozaložbi g. J. Vombergarja pod našlo- Provandein _Opozorilo prešiCereJceml Znameniti belgijski preparat, znan Sirom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in j«» zrodi za 2-3 mesece poprej. - Tovarna lega izvrstnega prenarata je v zelj., da ga po-rahljajo vsi svinjereici, vkliub krizi sklonila, da ponovno ™jJa céne Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu ki stane sedai samo Din 25 - in bitro se bodete prepričali o iätjnilosti naših trditev. «ARrNcWAaVX0ajuneus,ehk vzamemo neizrabljeno Ako ga v našem mestu ne dobite pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki .skallji. Generalni zastopnik: aia Dravsko banovino JOSIP JUNC, LJUBLJANA, Aleksandrova c. 5-»- razpošilja v dobri, ročni izdelavi in jako poceni Trgovski dom Slermecki Celje št. 19 Odeje iz rdečega^ kòtona 10Q Din, klota 115 Din, Idiota s klotcm 138 Din, Tiger-odéje 27 Din, tla tlel-1 " odeje 48 Din, volnene odeje 89 Din, konjske odeje 52 Din Velika izbira v novem, velikem, ilustriranem ceniku, katerega prejmete na zahtevo zastonj! vom: Dve drami slovenskim odrom. Knjiga bo obsegala komedijo »Voda« in dramo »Vrnitev«, ki sta obe prav lahko uprizodjivi primerni za naše odre. »Vodo», bo letos igralo t Ji Narodno gledališče v Ljubljani. Cena broširani knjigi je 80 Din. Vsak oder, ki hoče igrati eno Izmed obeh alt obé dram«, pa si pridobi avtbrsko pravo, če kupi nekaj knjig. Večji odri morajo kupiti 6 knjig, srednji 4 knjige, manjši pa 3. Knjige se laltko naročajo pri ■samozaložniku J. Vombergarju, Celovška cesta 14 (svečama Pax). Radio Program Radie Ljubljana »d 8. do tO. novembra. 'Vsak delavnik: 12.15 Plošife. 12.45 Dnevne vesti. 13 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 22 Čas, poročila, — Četrtek, 4. nov.: 18.30 Italijanščina. 19 Kako bi pravilno uredili denarstvo. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20 Med Slovenci v Nemčiji. 20.80 Pevski koncert »Lire« iz Kamnika. 21.30 Samospevi fe. Zlate Gjungjenac-Gavella. 22. Fantje na vasi. — etek, 4. nov.: 11.16 Šolska ura: Bajke o Gorjancih 18.30 Ivan Kacijanar. 19 Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura. 20 Zgodovina lolozofije. 20.30 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 5. nov. : 17 Salonski kvintet. 18 GimUastičnevaJe. 18.30 Angleščina. 19 Poglavje iz sociologije. 19.30 Planine in planinci. 20 Pevski oktet Ljubljanskega Zvona. 20.45 Salonski kvintet. 22.15 Klarinet solo, g. Beranek. — Nedelja, & nov.: 9.30 Prenos « cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.30 Šahovska ura. 11 Salonski kvintet. 12 Cas, poročila, plošče. 15.15 Postanek in razvoj ženskega Jokreta. 15.45 Slovenske narodne, poje g. Dermota. 6.30 Mešetarji s slavo — komedijs. 20 Pevski koncert ge. Pavle l.ovšetove. 20.45 Salonski kvintet. 22 Cas, poročila. 22.15 Jazz na klavirju, izvaja dr. Šva-ra. — Ponedeljek, 7. nov.: 18.80 Bsperanto. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20 Prenos opere iz Belgrada. — T«r. oktobra je umrl in bil pokopan ns praznik Vseh svetnikov Jurij Stefani« iz Za-pudja, v starosti 79 let. Ž njim se nam j* zgrudila v grob častitljiva osebnost naše župnije. Bil je nad 30 let občinski odbornik in svetovalec, bil pa je tudi soustanovitelj tukajšnje Hranilnice in posojilnice, pri kateri je sodeloval kot odbornik 16 let. Bil j« skrben gospodar, dober oče in zelo krščanski mož. Pri obhajilni mizi ga ni manjkalo noben mr.-sec. Da bi le našel vedno več posnemovalcev. On in Markov oče, ki je lani umrl 87 let star, sta predstavljala pri nas starejšo generacijo. Verni bodimo! (Ambras.) Ste brali uvodni članek »Slovenca, z dne 30. oktobra? Vsi stavki v njem so vredni, da jih debelo podčrtamo. Dosti je katoličanov, ki menijo, da je dovolj, če dobijo en del nedeljske maše, za pridigo jim tako dosti ni. drugo je pa nepotrebno. Polovičarstvo te bo morebiti is nad nami kruto maščevalo. Zgled Spanile, Mehike, Rusije nam dovolj pove. Tudi naš rod nima nobenega zagotovila, da mu bo sv. vera ohranjena, če ae ne bomo aami akazali vredne te milosti. Zato pa: vero. katero imamo, ne imeimo skrito v srcu, ampak pokažimo jo tudi na zunaj v de aniu! »Nai don« io drugo. (Nova Oselica.) Marsikdo bo mislil, da smo po tolikih dopisih v Vašem cenjenem listu sedal zaspali ati celo obupali Ni temu tako. Prvi vzrok je bilo delo na polju ia to je naše in drugih, tudi gospode, iižvljenje. Drago pa, da mi hočemo delati v miru in počasi. — Res počasi «no dosegli že lepe uapehe na vaeh poljih. »Nai. dom«, ki je bila samo sanjska želja naše mladine, stoji kot trdnjava. Imamo marsikaj ia, toda s požrtvovalnostjo, ki jo zna prinašati nai narod, pridemo v okom tudi temu lahko. — Imeli smo v -Našem domu« že par zanimivih sestankov. Uspeh je bil nad vee pričakovanje. Tudi občni zbor Prosvetnega društva 9. oktobra je pokazal, da mi smo in da nimamo nikakih dolgov v tej krizi, čeprav ie potrebujemo podpore «a dovršite« naše zgradbe. Potrebni »jurji« bodo že prišli, >aj »jurji« jahajo in ne hodijo. Od zadnjega dopisa nismo imeli žalosti v naši župniji, razen enega pogreba in sicer 80 let starega Tomaža Eržena, ki je previden mirno r Gospodu zaspal. Imamo pa precej porok. V septembru sta bili kar dve: Rudolf Jezeršek jo j je odkurä iz Nove v Staro OaeKco k Mariji Ku- : mer. Naše društvo ga bo pogrešalo. Jožežf Miklav-žič pa nam je odpeljal na Štajersko našo Marijo Peternelj. Sedaj bo pa čislo domača »ohcet«, ko se j bosta vzela Jernej Trček in Mania Pivk. Upamo, da bosta ta dva ostala doma. Poroka. (Braslovče.) Pri porot-.! g. Karla Praha, pletarskega mojstra v Maribora, in gdčne Milke Povše so svatje zbrali ISO Din za novo bogoslovje v Mariboru. Bog pla-6aj! Novoporočencema želimo obilo sreče in bla- ' gostoval Ustnica uredništva Dopis Ii ikom: Dopisi, ki jih uredništvo ne dobi v ponedeljek, morajo čakati prihodnje številke. _ Dolgi dopisi so smrt za list V dvajsetih vrsticah se lahko že veliko pametnega pove. Pišite s črnilom, razločno in samo na eno stran! Za smeh France ni prav nič kazal, da bi bil gr6fen v zakouu. Prijatelji so ga vpraševali, kaj ffln je, na kar jim je pojasnil, da je oni vražji Klander kriv vse njegove zakonske sreče. >Ka ko, mar ti je ženo odpeljal, ali kaj?« — t\ kaj še. Kuharico mi je vzel in zdaj moja žena sama kuha.« V gasilnem domu se je oglasil telefonski zvonec in službujoči gasilec je prijel za slušalko: »Halo, tu gasilska postaja. Kdo kliče?» »Poslušajte. Jaz knam prav lep in skrbno obdelan vrt. Prav zadnje dni sem vsadil neke izredno lepe rože--—« »Kje gori?« je vprašal gasilec v telefonu. »In te rože so me stale lepe denarce, ker sem jih dobil--—« »Hej, tu je gasilska postaja, vi pa hočete govoriti najbrže s cvetličarno. »Ne, ne « se je oglasilo v telefonu, .takoj vam Vse pojasnim. Pri mojem sosedu namreč ravno zdajle gori, zato pa bi vas prosil, povejte gasilcem, ki pridejo gasit, naj ne hodijo skozi moj vrt, da ne pohodijo mojih rož.« Borno oblečen človek se je bližal delie-luhtt, elegantno opravljenemu gospodu. ki j« sedel v parku. »Prosim, gospod, ali bi mi mogli pomagati?« — Kaj pa je?« je vpraša! debeli gospod. — »Moja žena strada.; — Debeli se je nasmehnil: »Moja tudi, dragi prijatelj. A kaj hočete, dandanes je pa ravna linija moda in brez stradanja ne more shujšati.« JOOO Dm plačam ako Vam -Radio Balzam- ne odstrani: kurjih o i«, bradavic, trde kože, bul itd. 200 zahvalnih pisem vsakomur na razpolago. Vsak lonček ima garancijo. Lonček tO Din (predplačilo!, povzetje IS Dm, dva 28 Din. tri 38 Din. VENERA eliksir za dame odstrani vse nepotrebne dlake brez nevarnosti, brez bolečin. Cen» kot »Radio Balzam'. SULFJODOL odstrani ozebline, stare m nove, na rokah in nogah, zajamčeno in brez bolečin ali nevarnosti. Steklenica 20 Din (predplačilo), povzetje 30 Din. CJSTOL odstrani vse madeže iz obleke i» finega usnja. Steklenica 10 Din (predplačilo), povzetje 20 Din. Z zaupanjem se obrnite name, in tudi Vi mi boste vedeli hvalo, kot dosedaj še vsi moji c. odjemalci. R. Co tic, Ljubljana VH, Kamniška nL 10a (Janševa). Ko pripel ete na trs je Vaš izkupiček v današnjih težkih časih majhen. Toda ludi za malo denarja dobite pri nas zelo dobro blago za obleke, - perilo, koče in vse ostalo ..PRI JURJU" v Ljubljani, Pogacarev trs Vse vrste ZOBOTREBCEV kupujem po najvišjih cenah M. PA KIČ, Ljubljana Sv. Petra nasip 27 (za vodo)