Predlog podjetja Rast
Po naročilu mestne skupšči-ne so strokovnjaki komunalne-ga podjetja Rast izdelali pred-log, kako bi se dalo polepšati Ljubljano z zelenjem. Omejili so se na tiste dele mesta, ki so v glavnem že pozidani. Tu ni več prostora za urejanje večjih zelenih povr&n, pa tudi sicer je bil namen strokovnja-kov podjetja Rast, da bi poka-zali najenostavnejše in najce-nejše rešitve, ki pa bi vendarle polepšale mesto. Precej njiho-vih predlogov se nanaša na občino Center.
Ko so pripravljali svoj pred-log, so se strokovnjaki podjete-ja Rast sprehodili po mestu. Niso iskali samo prostorov, kjer bi lahko na novo nasa-dili drevesa in travo, pač pa so si ogledovali tudi, kako us-peva zelenje, ki ga Ljubljana že ima. Ugotovili so, da zelene površine in drevoredi marsi-kje niso taki, kot bi želeli.
Bolezni, sneg in veter so že precej načeli robinije v drevo-redu ob Prešernovi cesti. Ven-dar tega drevoreda nima smis-la spreminjati, dokler ne bo znana usoda Prešernove ceste. Drevored se konča pri Puhar-jevi ulici, onkraj katere je pred letnim telovadiščem Partizan še kratek niz gosto nasajene-ga drevja. Pred kopališčem Ili-rija in naprej ob Prešernovi cesti med Celovško in Titovo cesto je pred železniško progo še dovolj prostora, da bi lahko tudi tu posadili drevored. Tudi na drugi strani Prešernove ce-ste pred Delavskim domom bi lahko posadili drevesa.
Primer zelene površine, ki je slabo izkoriščena, so Križanke-Klopi ob zidu na Cojzovi ulici so že precej slabe. Popraviti bi bilo treba tudi zid, da se ne bi krušil. Koškov za odpadke nl, pesek je slab. Otroško igri-šče je slabo opremljeno. Nekaj igral, na katerih bi se lahko igralo po več otrok hkrati, bi ga zelo poživilo. To igrišče res ni veliko, je pa zelo obiskano, saj v tem delu mesta ni nobe-nega drugega igrišča.
Neizkoriščene površine so tu-di ob Rimski cesti. Tu so ze-lene površine tem bolj potreb-ne, saj so y zadnjem času zra-sle stolpnice na Ferantovem vrtu, otroci, ki v njih stanuje-jo, pa nimajo v bližini nobe-nega otroškega igrišča. Stro-kovnjaki komunalnega podjet-ja Rast menijo, da bi lahko odprli za javnost Foersterjev vrt ob Rimski cesti, preko ka-terega je povezava z Aškerčevo cesto. Na tem 2.000 kvadratnih metrov velikem vrtu je precej botanično zanimivih dreves, ki so spomeniško zaščitena Poti so po vrtu že speljane. Treba
bi Jih bilo dopolnlti, postaviti klopi in morda še uredlti po-vršino z igrali za otroke. Za javnost bi lahko odprli tudi zapuščeni zasebni vrt pred Rim-sko cesto 24, ki meri 1.500 kva-dratnih metrov. Na drugi stra-ni Rimske ceste, nasproti go-stišča Lovec, so zelenjavni vrto-vi, ki pravzaprav ne sodijo v ta okvir. Dokler se ne bodo umaknili zelenici, bi jih lahko zakrili z visokimi grmovnica-mi.
Nekaterl drevoredd v Ljub-ljani so v res klavraem stanju. Stare lipe ob prometni Reslje-vi cesti se dušijo v izpušnih plinih. Drevesa so različne ve-likosti, nekatera so zakrnela, nekaj pa so jih že posekali. Strokovnjaki menijo, da ob ta-kem prometu tudl preostala drevesa ne bodo več dolgo zdržala in bi jih bilo dobro za-menjati s kakšno manjšo dre-vesno vrsto, ker so pločniki ob Resljevi cesti, zlasti pred pe-dagoško gimnazijo, precej ozki.
Na Čufarjevi ulici je propa-del drevored rdečeliste slive. Na odseku proti Miklošičevi cesti so jo delno že nadome-stili s kroglasto akacijo, ki bi jo lahko posadili tudi naprej vse do Resljeve ceste. Od Res-ljeve do Kotnikove pa strokov-njaki Rasti predlagajo, da bi zasadili javor. Ob Kartonažni tovarni je že nekaj dreves, ki naj stojijo tudi ob bodočem otroškem vrtcu Ane Ziherl.
Predel ob Masarykovi cesti nasproti železniške postaje ča-ka na rekonstrukcijo in ,je zdaj zelo zanemarjen. Fasade hiš razpadajo, na zemljišču pred njimi pa se bohoti plevel. To-da že z majhnimi stroški bi lahko poskrbeli, da bi ta ulica nekoliko lepša čakala na bolj-še čase. Z grrnovnicami bi lah-ko zakrili najbolj kritične po-glede, urejena trata pa bi us-tvarila prijetnejše vzdušje. Tu-di drevored ostrolistnega javo-ra je slab. Drevesa sozakrnela in pomešana z jesenovimi. Od Maistrove ulice dalje so zasa-jene lipe, ki ne uspevajo nič bolie. 2e konec julija so bili njihovl listi precej rjavi, neka tere veje pa letos spomladi sploh niso ozelenele. To je po-sledica slabe mikro-klime ob železniški postaji, pa tudi zbi-tega peska, v katerega so ta drevesa zasajena. Strokovnjaki komunalnega podjetja Rast pri-poročajo rahljanje zgornjega sloja zemlje in sejanje trave, da bi bil videz lepši in bi ime-la drevesa boljše pogoje za rast. Tudi na drugi strani Ma-sarykove ceste ni pogled na dolgočasno betonsko ograjo in s plevelom obrasle železniške tire nič lepši. Tu bi lahko po-
sadili drevesa, kar bi ustvari-lo vtis zaključenega prostora.
Prl ozelenjevanju mesta ne gre vedno za to, da bi posadili čim več dreves, pač pa se je treba prilagajati okolici in us-tvarjati enotnost arhitekture in zelenja. Primer za to je Tro-mostovje, kjer zelenje ni naj-pomembnejše, saj je dragoce-no že samo okolje s svojo od-prto zasnovo, značilno arhitek-turo ter pogledi na Mestni trg in Grad. Zato je dvomljivo, ali so topoli ob mostovih potreb-ni, saj preveč zapirajo pogled. Po mnenju strokovnjakov pod-jetja Rast bi obrobna drevesa čisto zadoščala. Breze ob Pre-šernovem spomeniku in katal-pe pred Frančiškansko cerkvi-jo dobro uspevajo in bodo še zrasle. Jeseni ob spodnji Nami pa so slabi in bi jih bilo treba čimprej zamenjati z novimi.
Topole na južni strani šent-jakobske cerkve so zasadili tik pred drugo svetovno vojno. Da-nes so že precej slabi in se jim veje že lomijo. Zato bi bilo tre-ba te topole čimprej posekati in posaditi nove. Slabo uspeva-jo tudi drevesa vrste Acer sac-charinum na desni strani šent-jakobskega mostu. Tu bi bilo treba posaditi ustreznejšo vrsto dreves.
Pri Florjanski cerkvi na oglu mEd Roško ulico in Gornjim trgom so že dolga leta prazni kolobarji, kjer so se drevesa, ki so rasla v njih, že davno posušila. Sem bi sodile stebra-ste akacije, kot so bile že pred prvo svetovno vojno po zamisli arhitekta Plečnika.
Strokovnjaki podjetja Rast so opozorili tudi na nedosled-no ureditev Zarnikove ulice, kl je za pešce važna povezava med Ambroževim trgom in Poljan-sko cesto z avtobusnim posta-jališčem ter Streliško ulico. Gornji del Zarnikove ulice je vzorno urejen z zelenim pasom, spodnji del ob stanovanjskih blokih in upravnem poslopju pa je precej zanemarjen. Pred leti so ga že začeli urejati. Dre-vesa, ki so jih takrat posadili, so že precej visoka, zdaj pa bi bilo treba urediti še trato in morda tudi otroško igrišče. saj bi bilo škoda tega prostora, ko daleč naokrog ni nobenega dru-gega otroškega igrišča.
To je le nekai izmed pred-logov podjetja Rast, kako bi v Centru lahko dobili več ze-lenja in s tem lepši videz, pa tudi boljši zrak. Podobne uk-repe so predlagali tudi za osta-le ljubljanske občine Kaj od tega bo Ljubliana zares dobila, pa bodo odločili odborniki mestne skupščine.
L. J.