Leto 1.
Posamezna štev. Din 1.50
Ljubljana, 12. februarja 1930.
Štev. 5.
Izhaja vsak torek popoldne.
Naročnina: četrtletno Din 15'—, polletno D n 25'—, celoletno Din 50'— Naročnina se plačuje vnaprej.
Naslov uredništva in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. Izdajatelj: za S. K. Grafiko Viktor Zorič. Odgovorni urednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gradišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Mednarodna afera Vodišek
Ljubljana, 12. februarja.
2 afero Vodišek ni prizadet on sam temveč je tu prizadet naš ves sport. Četudi je danes gotovo, da našega JZSS in njegovih funkcionarjev ne zadene nobena krivda, tako je tudi gotovo, da bo nekoliko madeža, le ostalo; pa naj se nam od vseh strani še tako zatrjuje, da se nam veruje. Prepričani smo namreč, da se nam ta vera poklanja bolj iz vljudnosti.
Molk odn. skrivnost, v katero se je cela afera zavijala v vsem početku, je dala povod najbolj tatarskim vestem, ki so krožile prve dni po razkritju po Ljubljani. Z vso gotovostjo se je na pr. trdilo, da so nastopi Vodiška v zvezi s klasifikacijo naših tekmovalcev na zimski olimpiadi v Bohinju in na Bledu. Dalje, da je g. Vodišek prav dobro vedel kaj zastopa in tako dalje. Vse te vesti so danes seveda o vržene. Toda zanikujejo jih nemški listi. Naš savez ni storil dosedaj niti najmanjšega koraka, da bi v jugoslovanski javnosti pojasnil, kako je došlo do te zadeve.
S takim postopanjem se je nehote netilo sumnjo, da je pričeli stvari prizadeta tudi naša vrhovna zimskošportna instanca.
Ali je bilo to postopanje pravilno?
Odgovarjamo odločno z: ne!
Res je Savez vsaj prvi trenutek storil svojo dolžnost s tem, da je takoj prijavil zadevo mednarodni federaciji. Do tu je stvar v redu. Moral pa bi potem podati točno pojasnilo v zadevi tudi javnosti. Kaj je bilo treba, da je bil g. Kavšek nekaj dni predmet obče pozornosti. Da se je moral boriti s svojo vestjo in nihati med resnico in krivico. Ali je bilo dalje potrebno, da se je javnost lovila in tavala med temi vestmi 'n je vsak, kdor je vedel za stvar, lahko naprtil krivdo po mili volji komur je Je hotel. Veliko na ugledu je vsled tega 'n to popolnoma po nepotrebnem, utrpela tudi SK Ilirija, koje dolgoletni čan je Vodišek bil. Ljudje so valili krivdo na vse: JZSS, SK Ilirijo, g. Kavška 'n tako naprej.
Lakoj ko se je za zadevo zaznalo, d' še moralo poleg prijave na federacijo pojasniti isto tudi naši javno-stl- bilo treba čakati, da bo to sto--rilo sele dunajsko časopisje. In če ono danes kuje kapital iz te zadeve, je pripisovati tudi dejstvu, da smo se mi tabo sramežljivo zadržali, kot bi bili na tihem, vsaj na videz, sokrivi.
Med vrstami v dunajskih listih se je ahko jasno bralo, koga sumijo in kdo bo najbrže še kriv. Seveda bi bilo za Vse pri zadevi udeležene, lepše, če bi bil ^amo g. Vodišek kriv. Vse bolj simpati-cno bi to bilo. In priznati se mora, v tern slučaju nastopa g. Vodišek moža-to- Ne pove enostavno ničesar, kar bi ^egnilo stvar zamotati še bolj. In izgle-
da se mu bo namen posrečil.
S tem molčanjem je že vnaprej btezuspešil ves napor dunajskega ča-s°Pisja, da bi speljal zadevo na tir, ki bi 11111 bil najbolj po volji. Češki drsalni jjaVez jej jstotako kot jugoslovanski, ta-°) ko je za zadevo zvedel, zahteval Sestransko preiskavo. Verujemo, da bo tiskava izpadla tudi za češki savez , °bro, toda prepričani smo tudi, da se cj tudi na češki strani našli poedin-'> ki bodo morali priznati, da so za T.ar vedeli — ali pa bodo morda mo-1 tudi priznati, da so še celo vplivali Poz*’ Vodiška. Mi, ki g. Vodiška bolj ^-oatrio kot dunajski listi, se nikakor
ne moremo strinjati z navedbo, da ga je do tega dejanja zavedla le bolestna ambicija in slično. G. Vodišek ni več v letih, v kojih bi mu lahko pripisovali slično bolezen. Vsled tega tudi ambicioznost ne more priti v poštev. Vpraša se, kaj je bilo potem pravzaprav vzrok njegovemu postopanju? On molči. In zdi se nam, da ima popolnoma prav, da molči. Prevzema vso, prav vso krivdo nase — in to je simpatična stran njegove pogreške.
Prehajamo pa na drugo fazo zadeve. S tem, da je izstopil iz vseh športnih forumov, in odložil vse funkcije, se je sodil sam. Za človeka, ki je bil v sportu z dušo in telesom kakor on —• je ta korak višek kazni. Nad 20 let dela v sportu, to je doba, ko preide navada človeku že v meso in kri. Ne moremo si predstavljati, kako hudo je ravno s tem korakom samega sebe kaznoval. In radi tega moramo z vso ostrostjo obsoditi zločin, ki ga je storila moralna propalica, ki je bila toliko podla in (seveda anonimno) ovadilo zadevo na železniško ravnateljstvo, kot Vodiškovemu službodajalcu. Dotični gospod, ki je izpeljal to denuncijacijo, naj si le zapomni, da ga vsak pošten človek danes smatra za veliko večjega grešnika kot g. Vodiška. 2e ovaduštvo na Dunaj je nekaj, kar se ne strinja s častjo in značajem športnika. Da bi mu to zadostovalo, bi še bilo. Da pa je šel še dalje in skušal ubiti človeka tudi v službi — tega pošten in značajen športnik ne more preiti, ne da bi vsaj pljunil pred četudi neznanega denuncianta. In da je storil podlo in nesramno dejanje, tega se je denunciant zavedal sam in dokazal to s tem, da ga je bilo sram na ovadbo se podpisati.
Toliko načelno o vsej tej zadevi.
Da bo našim čitateljem znana cela afera, o kateri smo že v dveh številkah pisali, prinašamo kratko poročilo o dogodkih, kakor so se vrstili:
Po že opisanem tekmovanju v Strb-ske Plešo se dunajski listi dolgo niso mogli pomiriti z dejstvom, da si je naslov evropskega prvaka priboril Čeh Sliva in ne Dunajčan Schaffer. Navijali so celo zadevo v brezkončnost in ob vsaki priliki kazali na sodniški kolegij. Očitali so temu, da je sodil pristransko in nepravično. Pri tem je večkrat tudi imenoma navedlo sodnike, ki so pri omenjenem tekmovanju fungirali. Med temi sodniki je bil naveden Ljubljančan g. Kavšek. Za slednjega pa se je brez težav ugotovilo, da Ljubljane v kritičnih dneh sploh ni zapustil in je bilo torej nemogoče, da bi bil on pri zadevi prizadet. Nastalo je vprašanje, kdo je bil potemtakem v Strbskem Plesu. Poizvedovanja so dovedla do presenetljivega in za nas malo razveseljivega rezultata.
Par dni pred tekmovanjem v Strbskem Plesu so se vršila tekmovanja v umetnem drsanju za prvenstvo Tatre. Teh tekmovanj sta se imela udeležiti tudi Jugoslovana Avčin in Schwab. Schwab vsled zadržka ni mogel odpotovati, dočim se je Avčinu pridružil g. Vodišek, ki je imel pri tekmovanju fun-girati kot od JZSS določeni sodnik. To namreč samo za tekmovanje za prvenstvo Tatre.
Prvotno zaprošeni g. dr. G. Fuchs se iz neznanih vzrokov tudi ni mogel odzvati vabilu, da prisostvuje kot sodnik mednarodnim tekmam v Strbske Plešo. JZSS je nato določil g.
Kavška za to tekmovanje. Pa tudi g. Kavšek je moral vabilo iz službenih zadržkov odkloniti. G. Vodišek je, ko je za slednje zvedel, JZSS zaprosil, naj ga priporoči mednarodni federaciji, da sme po tekmah v Tatri, prisostvovati tudi tekmam v Strbske Plešo — kot sodnik. -JZSS je njegovi prošnji ustregel in mu dal priporočilno pismo na predsednika federacije g. Salchowa, s prošnjo, da isti prizna g- Vodiška kot namestnika g. Kavška za tekme v Strbske Plešo. To pismo bi moral g. Vodišek oddati osebno g. Salchowu, ki je imel prisostvovati tekmam v Strbske Plešo.
Tega pisma pa g. Vodišek ni mogel oddati, ker g. Salchow v Srbske Plešo ni prišel.
Tu pa se je pričela zadeva motati. Na brzojavno prošnjo g. Vodiška na g. Salchowa, naj ga prizna za sodnika, je prišel odklonilen odgovor. G. Vodišek je šel preko tega odgovora in se pod imenom Kavšek zglasil v Strbske Plešo in tudi kot tak prisostvoval in se kot sodnik udejstvoval pri tekmah.
Padla je že znana ocena, ki je na Dunaju vzbudila vihar ogorčenja. Dunajski listi so na dolgo in široko eksploatirali to pogrešeno oceno in priobčili tendencijozni sliki obeh konkurentov. Dočim se je na eni teh slik prikazovalo Schafferja v elegantnem skoku, ki je v resnici imponiral, je druga slika prikazovala Slivo v poziciji, ki jo je moral izvajati tudi Schaffer, če je hotel izvesti isti lik. Vendar pa ta pozicija na pogled ni ravno lepa. Vsekakor pa je značilen način, kot se je skušala zadeva prikazati svetu.
Četudi je bil izrek sodniške komisije na videz neobjektiven, vendar bi ostalo pri njem, da ni podtaknjenje sodnika prišlo na dan.	•
Takoj, ko se je v Ljubljani zvedelo za razburjenje na Dunaju, je vzbudilo pozornost dejstvo, da se je med sodniki navajalo ime g. Kavška. Sumilo se je, da bi vedel g. Vodišek povedati kaj več o tej zadevi. Na pismeni poziv JZSS, naj poda poročilo o izvršitvi poverjene mu naloge, je g. Vodišek prijavil svoj izstop iz JZSS. S tem njegovim korakom se je sum potrdil. JZSS je stvar raziskal in rezultat preiskave poslal Mednarodni drsalni federaciji v Oslo. V tem poročilu je prikazal pogreško g, Vodiška objektivno in brez zavijanja.
Poleg JZSS pa je prišla zadeva tudi med občinstvo. Tu je po našem mnenju JZSS storil pogreško. Moral bi, četudi s še tako kratkim pojasnilom — objasniti stvar občinstvu, ki je bilo kolikor toliko interesirano na stvari. S tem pojasnilom bi se vsakršnim mahinacijam zagradila pot. Dunajski listi bi si ne mo-
gli lastiti zasluge, da so afero »odkrili«, izostali bi marsikaki neprijetni očitki in tudi g. Vodišku, ki ima navsezadnje tudi zasluge za slovenski sport, bi izostala marsikaka ura strahu in trepeta — pred zavlačevanjem odkritja afere občinstvu.
V zvezi s to afero priobčuje ASK Primorje v izogib vsem ugibanjem in natolcevanjem, ki so prišla v javnost, izjavo, v kateri pravi med drugim:
1.	naš klub nima z Vodiškovo afero prav nobene zveze;
2.	nihče od odbornikov ASK Primorja ni za to afero vedel, dokler ni izšla tozadevna vest v dunajskih listih, ter vsled tega tudi ta afera ni nikdar tvorila predmeta kake razprave na naših sestankih ali sejah, bilo oficijelno ali ne-oficijelno;
3.	o tej aferi ni izšel iz našega tajništva noben dopis, niti na železniško direkcijo v Ljubljani, še manj pa na uredništvo »Sporttagblatta« na Dunaj;
4.	tudi od strani kateregakoli ekspo-niranega člana našega kluba se ni pod-vzel najmanjši korak v tem pogledu;
5.	po našpm mišljenju je izključeno, da bi tudi katerikoli član-mašega kluba zlorabil predsednikovo ime:
6.	proti vsakomur, ki bi širil taka sumničenja, bomo nastopili sodnim potom, naše prijatelje in člane pa prosimo, da nam javijo vsakogar, ki bi take govorice širil.
K tej izjavi pripominjamo sledeče:
Prijavili smo policiji zlorabo imena našega kluba in falzifikacijo podpisa g. Sancina in upamo, da bo policija izsledila krivca.
Obžalujemo, da se ni smatralo za potrebno, da bi se spravilo urednika »Sporttagblatta«, ki je vodil preiskavo na licu mesta v Ljubljani, v zvezo z našim klubom, tembolj, ker je že takrat bila govorica, da je naš klub poslal tozadevne denunciacije. Obžalujemo tudi, da je v zagrebškem »Jutarnjem listu« z dne 7. t. m. slične vesti lansiral neki A. S., ne da bi se tozadevno uveril, kaj je na tem resnice. Pričakujemo, da bo g. A. S. to svojo vest tudi demantiral.
Kot športniki smatramo, da je dolžnost slovenskih športnikov predvsem razčistiti afero Vodišek, ne pa blatiti slovenski športni klub v tujini, kar ne more prinesti koristi niti prizadetim, niti slovenskemu sportu. Ako bi bil naš klub zagrešil kaj sličnega, je bilo potrebno, da se ga tozadevno javi kompetentnemu forumu.
Ta izjava le še bolj beleži postopanje denuncianta, ki se ni sramoval niti potvorb listin in podpisa, s čimer se je pač postavil globoko pod g. Vodiška.
Za nas je s tem zadeva končana.
Zimski sport
Važni sklepi JZSS
Pod tem naslovom poroča »Slov. Narod« z dne n. februarja:
JZSS je imel sinoči odborovo sejo, na kateri so bili sprejeti važni sklepi. Razpravljalo se je o državnem smuškem prvenstvu, o mednarodnih smuških tekmah v Oslo, mednarodnih vojaških smuških tekmah v Rumuniji ter o aferi Vodišek.
Termin za državno smuško prvenstvo je definitiven. Državno prvenstvo se bo vršilo v soboto in nedeljo. V soboto popoldne bo skakanje v Kranjski
gori, v nedeljo bo pa v Mojstrani smuško tekmovnaje na 18 km za prvenstvo Dravske banovine. Ta tek obenem šteje v kombinirano tekmovanje. Prvak v kombiniranem tekmovanju si pribori naslov državnega prvaka. Dostop k tekmovanju imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS.
Tekem za državno prvenstvo se udeleže klubi Ilirija, Ljubljana, Skala, Maribor, Dovje - Mojstrana, Bled itd-Borba bo napeta, saj so od lani vsi klubi znatno napredovali. Zdi se, da se bo glavna borba vršila med Ilirijo in Ljubljano, toda prekrižati jima utegne ra-
čune Maribor in Dovje - Mojstrana, ki je baš s svojo nedeljsko zmago nad štafetami Ljubljana in Ilirije dokazal, da ga ni podcenjevati. Tudi klub Bled se bo potegoval za prvenstvo. Favoriti so brata. Janša, Šramel, Režek, Brvar, brata Dolinšek in še nekateri drugi.
Drtijj; važen sklep JZSS je bil, da se naši tekmovalci udeleže mednarodnih smuških tekem v Oslo na Norveškem,, kjer bo zastopana skoro vsa Evropa, kajti istočasno se bo vršil mennarodni smuški kongres ter slovite smuške in skakalne tekme v Holmenkolmu. O naših smučarjev prideta v poštev brata Janša ter Šramel. Tekmovalna ekipa bo definitivno sestavljena šele po državnem prvenstvu. Kot delegat pojde s tekmovalci dr. Hadži, ki se obenem udeleži mednarodnega kongresa smuške federacije.
V februarju se bodo vršile v Romuniji tudi mednarodn vojaške smuške tekme, ki so jih morali zaradi pomanjkanja snega že dvakrat preložiti. Tekme se udeleži tudi naša vojaška smučarska ekipa. Tekmovalci so že določeni in sicer pridejo v poštev poročnik Predo-jevič, Šramel in Brvar, ki sta oba pri vojakih; Klavora ter Han kot rezerva. Vojaki že ves mesec pridno trenirajo v Kranjski gori in v Mojstrani.
JZSS je včeraj tudi ponovno razpravljal o Vodiškov! aferi. Sklenjeno je bilo, da JZSS ne izda nobenega komunikeja, dokler ne dobi odgovora öd mednarodne drsalne federacije v Stockholmu.
Štafetna tekma SK Dovje — Mojstrana
Ob istem času,, kot tekma v Planici, se je vršila v okolici Mojstrane štafet.-na tekma SK Dovje - Mojstrana, katere so se udeležili klubi: Dovje - Mojstrana s 4 štafetami, SK Ilirija ter SK Ljubljana s po dvema štafetama ter SK Tržič z eno štafeto.
Proga je bila dolga vsega 6 km, snega mestoma 50 cm, temperatura —70 C. Višinska diferenca je znašala 130 m. Tekmovanje je bilo izvedeno krožno, tako da je vsaka štafeta 4-krat pasirala cilj; predaje so se vršile na cilju.
Rezultati:
i.	Sk Dovje - Mojstrana L 2:16:20,
II.	SK Ilirija I 2:12:02,
III.	Ljubljana I 2:27:12,
I.
Nekdaj je veljalo načelo, da je le velikim narodom mesta pod solncem. Vse je prisegalo na misijanstvo velikih narodov. Nihče ne more oporekati, da so veliki narodi tudi dejansko izvršili velike, človeštvu koristne naloge. Vzemimo za primer angleško kolonijalno politiko, ki je povzročila mnogo težkih neprilik in tudi gorja, da je na drugi strani uspešno vršila kulturno misijo med primitivnimi, daleč zaostalimi plemeni tropičnih dežel, ki bi brez nadvlade belih gospodarjev še dolga desetletja ne zasanjala o napredku civiliziranega sveta. Pa tudi drugi veliki narodi so v marsikakem pravcu doprinesli svoje k izgradnji civilizacije in kulture.
Kljub temu pa je trditev o poslanstvu izključno velikih narodov napačna. Svetovna vojna je vsaj formelno strla ovire, ki so mnogim malim narodom onemogočale uspešno tekmovanje z velikimi nacijami. Četudi le navidezna enaka možnost tekmovanja v ustvarjanju vsečloveških dobrin — dejansko enakih možnosti ni in jih nikdar ne bo, ker postoji za male narode v njih maloštevilnosti znaten handicap — je vendar že ta omogočila, da so mali narodi z vsaj malimi doprinosi k izgradnji bodočnosti človeštva dokazali svojo eksistenčno upravičenost in koristnost za vsečloveški napredek.
Mali narodi se sicer ne morejo izkazati z osvajanji in kultiviranji neznanih dežel, takisto jim ni mogoče opremljati velikih znanstvenih ekspedicij in odkrivati neznane kraje itd. Vendar s takimi veleakcijami še davno niso izčrpane vse možnosti koristiti človeški družbi- Še v mnogih pravcih so mogoča udejstvovanja in mali narodi, naj se pač udejstvujejo — če ne izključno, pa vsaj predvsem v onih pravcih, ki so primerna in zanje dosegljiva.
IV.	SK Ljubljana 2 2:30:26,
V.	SK Dovje-Mojstrana 3 2:33:47
VI.	SK Ilirija 2 2:44:00,
VIL SK Dovje-Mojstrana 4 2:49:35
VIK. SK Tržič 2:52:40,
IX. SK Dovje-Mojstrana 2 3:10:08.
Svojemu uspehu se ima SK Dovje Mojstrana predvsem zahvaliti poznavanju terena.
Najboljši čas dneva je dosegel Šramel Bogomir (SK Ljubljana).
Postava štafet:
Dovje Mojstrana: Babič Maks, Jakopič Albin, Damjanovič Ivan, Lakota Ciril.
SK Ilirija: Ilovar Janez, Bleiweiss Jana, Režek Boris, Janša Joško.
SK Ljubljana: Dougan Danilo, Košir Feodor, Brvar Stane, Šramel Bogomir.
Alpska tekma smuškega kluba „Ljubljana“
V nedeljo, 9. februarja je agilni SK Ljubljana izvedel v Jalovčevem kuloar-ju v letošnji sezoni že drugo tekmovanje, alpsko tekmo, katere so se poleg klubovih članov udeležili tudi ljubljanska in celjska podružnica Slov. pl. dr., TK Skala ter TD Sljeme iz Zagreba. Idealno izpeljana proga je vodila od starta, ki je bil tik pod Jalovčevim klinom, po Jalovčevem kuloarju, nato po obronku Mojstrovke do cilja, ki je bil tik ob Koči v Planici. Proga je bila dolga nad 5 km, višinska diferenca je znašala 920 m. Padec proge je mestoma znašal do 450 pro mille. Radi ostrega mraza •—■20" C je bilo vodstvo tekme prisiljeno, da izvede start takoj, čim so dospeli tekmovalci na start, t. j. že ob 9.30 ne pa kot napovedano ob 11. uri.
Startalo je vsega 15 tekmovalcev, od katerih jih je prišlo 10 na cilj. 4 tekmovalci so morali deloma radi zlomljenih smučk, deloma radi težkih padcev odstopiti, i pa je bil radi vožnje po napačni progi diskvalificiran.
Smuka je bila jako ugodna, snega po kuloarju nad 2 m.
Rezultati:
1.	Lukman Pavle SK Lj. 16:30,
2.	Šmuc Lojze, SK Lj. 18:16,
3.	Teran Maks, SK Lj. 18.34,
4.	Tominec Avgust SPD Celje,
5.	Završan Franc SK Lj.,
6.	Senčar Lado, SK Lj.
Da tudi spor prinaša kulturne dobrine in gradi bodočnost človeške družbe, ne more danes nihče oporekati. In sport je polje, kjer številnost 'ne igra odločilne vloge.
To polje — športno polje —- je torej dostopno tudi nam. Sport nam daje možnost pristopa k orkestru narodov, kjer lahko doprinesemo. marstKak akord h koncertu narodov.
Mnogo malih narodov se je baš s športnim udejstvovanjem izkazalo in poudarilo svojo veljavo in vrednost. Vzemimo severne narode predvsem Norvežane in Fince. Zlasti zadnje pozna svet morda v glavnem le zaradi in po športnih uspehih njihovih sinov, širili so slavo svojega naroda in domovine povsod, kjer so uspešno nastopali. Marsikje so namah utirali pota slavi svoje domovine, ko bi bila morda v nasprotnem primeru komaj poznana in malo opažena.
Pa to je le ena stran koristnosti sporta, ki jo ima predvsem za male narode. Pravi, globoki pomen sporta za moral-
ni in telesni napredek malega naroda je še vse važnejši.
Tam kjer jih je malo, je važen -sak poedinec. Noben drobec ne sme odpasti, noben drobec ie sme ostati ob strani. Vse je treba pritegniti k delu za splošnost. Za tako delo pa je treba usposobiti prav slehernega -posameznika. Če je celota vedno taka, kakršni so posamezniki, če je narod tak, kakršni so posamezniki tega naroda, potem velja to za male narode še prav posebno in baš ti so potem dolžni, da računajo z vsakim posameznikom in ga dvignejo
Ilirija: Malič — Berglez, Verov-šek — Unterreiter, Milan, Pogačnik — Icc, Neli, Knežević, Košak, Kreč II-
Maribor: Koren II — Koren I, Jež — Konic, Kirbiš, Prevolnik — Pri-veršek, Starc, Bertoncelj, Hajžar, Hreščak II.
Srečanje obeh prvakov je otvorilo letošnjo nogometno sezono v Ljubljani. Ugodno vreme, ki vlada zadnje dni, je dovedlo Ilirijo, da je povabila v goste prvaka mariborskega okrožja in s tem tudi preizkusila svoje moči.
Poizkus je bil popolnoma na mestu. Vsaj za Ilirijo. Kajti pri njenih igralcih so se pokazale napake, ki jih bo treba v najkrajšem času odstraniti, če bo hotela bodržati svojo dominantno pozicijo v ljubljanskem nogometu. Vse do zadnje pbl ure je izgledalo, da bo Maribor dosegel svojo prvo zmago nad Ilirijo na njenih tleh.
Njenemu moštvu se je poznalo bolj kot Mariboru pomanjkanje treninga in skupne igre. Igralci Ilirije so se borili vsak zase in si zaman skušali s tem načinom igre pridobiti zmago- Izjemo v tem pogledu je nekoliko tvoril le ožji obrambni trio. Branilca Verovšek in Berglez sta bila vedno na mestu, zagrešila pa sta nebroj kikserjev, ki jih je pač pripisovati zimskemu počitku. — Pogačnik v levem krilcu še ne zadovoljuje. Njegovo zadrževanje žoge in netočno podajanje je zakrivilo precej nepotrebnih, za Maribor ugodnih pozicij. Tudi Milan kot srednji krilec ni bil na svojem mestu tak kot običajno. Mora pa se mu priznati, da se je trudil in tupatam že storjeno pogreško brzo popravil. Stalno se boljša Unterreiter. Spopadi z nasprotniki so vedno prinesli njemu zmago. Je hiter, in brzo spregleda situacijo. Njegova izredna prodornost je omogočila napadu Ilirije, da je bil vsaj na desni strani vedno v kontaktu.
Če bi Ice ne igral eno najslabših tekem, bi bil za Maribor rezultat najbrže slabši. Tako pa je Ice vozil in vozil, dokler ni privozil do nasprotnika. Tu pa se je njegova umetnost nehala in njegovo nalogo je prevzel Maribor. Neli se je izkazal za trdega, vendar na kake finese, ki mu jih je serviral Knežević, še ne vajenega igralca. Zdi se nam tudi, da igra preostro. Knežević nam v tej tekmi ni ugajal tako, kot pri njegovih prejšnjih nastopih. Sicer pa se je izkazal kot tehnično in taktično dober igralec, zdi se nam pa premehak. Morda te igre ni vaien. Košak v levi zvezi je bil edini, ki je skušal malo več streljati na gol, kot njega tovariši. Zalibog pa je pobral žogo takrat, ko je bilo na uspeh najmanj upanja. Kreč na levem krilu tudi ni podal najboljše igre. Tudi on izgublja preveč časa z nepotrebnim zadržavanjem žoge. Njegov gol pa je bil lepo delo.
Maribor se je v splošnem docela razlikoval od Ilirije. Predvedel je hitro in odločno igro. Takojšen start na žogo in
do čim popolnejšega svojega člana, do človeka najboljših kvalitet.
Kvaliteto telesa in duha dviga predvsem športna vzgoja. Mens sana in corpore sano, so rekli že Rimljani, in isto moramo danes ponavljati mi.
Če hočeš vzgojiti otroka, moraš pričeti pri materi! Tako daleč nočemo iti, četudi je gornji stavek poln prave resnice, vendar moramo poudariti, da moramo pričeti vsako resno športno vzgojo že pri otroku.
In o športni vzgoji otroka hočemo spregovoriti prihodnjič,
tudi oddajanje žoge je bilo mnogo od-ličneje od ilirijanskega. Prav posebno pa nam ugaja njegovo oddajanje žoge brez stopinga. S tem načinom igre je omogočil svoji napadalni vrsti, da je mogla predvesti zelo nevarno igro. Res je, da je Ilirija bila večkrat pred vrati Maribora, kot isti pred njenimi, toda napadi Maribora so bili zatV) mnogo nevarnejši. Izredna požrtvovalnost Maribora je tudi mnogo pripomogla k temu, da poraz ni bil hujši. Kar pa se tiče igre v sredini je tu skoro dve tretjini igral vodilno vlogo Maribor. Moramo reči, da nam je v splošnem igra Maribora bolj ugajala nego ona Ilirije.
V ostalem pa navajamo kratek potek igre:
Spočetka precej izenačena igra. Opaža pa se točnejše dodajanje Maribora. Iz centra Kreča zabije Nelli vodilni gol. Igra valovi z enega konca na drugega in šele v 36. minuti Mariborčani - po desni zvezi izenačijo m par minut kasneje dosežejo po istem igralcu vodstvo. Po odmoru preide Ilirija v ofenzivo. Pri gostih se opaža utrujenost, nasprotno pa Ilirija vedno bolj pritiska. »Je-zušček« prodre solo in izenači. Ob stalni premoči more Ilirija beležiti še dva zaporedna gola (1 enajstmetrovka).
G. Schneller svoje naloge ni izvršil dobro. Spregledal je nekaj rok in tudi glede off-sideov ni bil ravno točen. Grajati pa moramo njegovo navado prerekanja in debatiranja z igralci. Že v lanski prvenstveni tekmi Slovan :Grafika ga je tako obnašanje dovedlo v konflikt z igralci in tudi pri tej tekmi bi kmalu ne bilo drugače.
Na programu je bjla tudi tekma Slovan : Ilirija rez., ki pa se iz neznanega vzroka ni. vršila- To »potegnjenje« publike ni baš simpatično.
Gozdni tek
Vse premalo uvaževana in upoštevana je pri nas ena najlepših in najbolj zdravih panog lahke atletike — gozdni tek. Neprestano se menjajoči momenti v terenu in v okolici, sveži dih gozda in polja mu daje poseben, res naraven značaj.
V začetku sezone je gozdni tek naj' boljše sredstvo za pridobitev vztrajnosti in forme. Med sezono pa je za sistematično treniranega atleta nekak oddih, sprememba, kjer si utrdi živce. Velika vrednost gozdnega teka je v tem, da pri njem ni nobenih rekordov; atlet, ki trenira na tekališču, teče vedno nekoliko za »čas« — včasih v škodo forme in tehnike. Z gozdnim tekom si ne bo nihče zboljšal stila, kajti zboljšanje stila je mogoče le na gladkem, ravnem tekališču, a vendar nudi sport-spremembe na progi, sedaj navzdol, drugič navzgor, ovire itd. vedno znova zaposlujejo pozornost tekača m pn tem izginja občutek utrujenosti, ki je pn teku na gladkem tekališču posledica tiste enoličnosti, ki tako zelo vpliva na živce. Pri tem se pridobi tudi zmožnost hitrega orientiranja v vsakem položaju-A to, kar onemogočuje izboljšanje stila, namreč neprestana izprememba terena, je največjega pomena za pridobitev moči in vztrajnosti.
Po stilu, tempu in dolžini koraka se gozdni tek razlikuje od teka po napravljenem tekališču. Tekač se mora mehko prožiti v kolenih in v kolku, da se prepreči naglo menjavanje lege težišča. Težišče ne stfie biti na sprednj1 nogi, kakor je to pri teku na tekali' šču, ampak v sredi koraka; gornji de trupla naj ne bo naprej nagnjen, ampak pokoncu, prsi pa izbočene, da morejo pljuča neovirano delovati. Na tav nem je treba paziti na to, da se teče v srednjem in enakomernem tempu, hla
jportnn^
Da bodete pravilno in poceni adjustirani, si nabavljajte potrebna oblačila pri znani tvrdki
DRAGO SCHWAB
Ljubljana, Dvorni trg 3
V zalogi angleška in češka sukna, kamgarni, ševjoti, tirolski in švedski lodni ter razno drugo manufakturno blago, perilo, čepice, nogavice, vseh vrst oblačila etc.
Zahtevajte vzorce!	Osleite si zalogo!
Soortna vzgoja otroka
Ilirija • Maribor 4:2 (1:2)
DRAGO GORUP & Co. engro/
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14/11. g^Q^jAIL
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
Oblačila za vse panoge sporta izvršujemo točno in najceneje.
ba mesta, na pr. preko njiv, je treba hitro preteči in nato zopet nadaljevati s prejšnjo hitrostjo. Vedno se mora Paziti na »ravnotežje« tempa. Pri iz-Premembi terena ne smeta trpeti dihanje in muskulatura. Korak naj ostane Približno vedno enak. Manjše ovire se niorajo, ne da bi se pri tem korak iz-Ptementl, preteči in ne preskočiti. Pri teku navzgor je tempo počasnejši, korak je precej skrajšan. Gornji del trupla je nagnjen naprej. Roke krepko sodelujejo. Ko se nato pride na ravno, naj se nekaj časa spodnji del noge krepko meče naprej, da se mišice na stegnu razgibajo. Tudi pri teku navzdol naj se korak skrajša. Noge so nalahno upognjene. Ker se koraki skrajšajo, se njih število pomnoži in tempo je hitrejši. Ne sme se pa delati kakih velikih skokov, kjer preide težišče preveč naprej. Pri tem se tekač zelo utrudi. Na varnem se mora nato ohlapno dvigati zadaj spodnji del noge, da se odstrani občutek otrdelosti v gornjem delu noge.
Manjše jarke in ovire se vedno preteče, pri večjih se mora pač skakati; toda vsako skakanje pomeni trošenje moči.
Proti koncu proge naj se tempo nekoliko poostri. Ko je tekač pritekel na cilj, mora na vsak način počasi preteči ali pa hitro prehoditi par sto metrov, da se pripravijo organi na počivanje.
Posebne pridobitve za treniranega tekača gozni tek ne nudi, toda zlasti pozimi in v začetku sezone je potreben za vzdržnost in formo. Pač pa nudi prijetno izpremembo enoličnosti na teka-liscu.
Samoobsebi je umevno, da sveži
Od športov, ki se goje na svobodnem prostoru, je nogomet eden onih športov v kojem pridejo igralci v najtesnejši telesni stik.
Do prevrata je bilo redko čuti, odnosno citati, da bi se pri nogometu kdo ponesrečil pa najsi bo lahko ali težko. Nasprotno pa so v poslednjih letih poškodbe razne narave v igri tako pogoste, da se z veseljem registrira vsaka tekma, ki je potekla fair in iz katere ni bil odnesen noben ponesrečeni igralec.
Kakor se more nogometni sport veseliti simpatij v širokih krogih ljudstva, tako se tudi večina igralcev rekrutira iz teh krogov, a radi tega ker je obča izobrazba teh širokih krogov pomanjkljiva, in še manjša kulturna izobrazba, ki jo sport kot tak v prvi vrsti zahteva, se dogajajo nemili pojavi.
Poskušalo se je že na razne načine preprečiti surovosti v igri, ter je tudi svoječasno zavarovanje igralcev za slučaj nesreče, šlo za tem, pa vsi poskusi niso dovedli do rezultatov, ki so 'se pričakovali in je tako vsa zadeva padla v vodo že v kratkem času radi pomanjkanja smisla za kulturni in humani značaj tega zavarovanja.
Mesto, da bi se za časa zavarovanja 'zbegavalo vsako ostrejše trčenje, da se zamore pomagati s primerno odškodnino onim, ki so se slučajno ponesrečili, so se nelepi napadi nasprotno še pojačali, posebno pa med moštvi, ki bi v prvi vrsti morala biti v vzgled drugim klubom. Mišljena so tu predvsem prvorazredna moštva. Da je vrhu vsega nastalo še neenako postopanje v vprašanju pomoči poškodovanim igralcem, ni treba še posebej povdarjati. Konec vsega je bil, kakor smo rekli, da je Zavarovalnica pogodbo odpovedala in surova igra je ostala naprej.
Proti tej surovi igri je posebno ZNP •sklenil stroge odredbe, katerih rezultati Pa tudi niso dobri. Kar se je toleriralo h'ta, se ne more naenkrat odstraniti. Prišlo pa je vseeno tako daleč, da se pred Vsako tekmo opozarja igralce, da se izdihajo tega ali onega igralca, če hočejo pditi zdravi z igrišča. Kaj je bilo storjeno proti takemu ravnanju? Nič!
Hotel Miklič
nasproti slav. kolodvora
Moderno urejen, prav nizke cene.
zrak v prosti pokrajini in v gozdu daje pljučam najbolj zdravo hrano. Pri tekmovanjih v cross-countryju dosežejo največ uspeha oni, ki imajo močno telesno konstitucijo in zdrava pljuča, četudi ne poznajo vseh tehničnih fines.
Pri vežbanju gozdnega teka moramo ločiti dve skupini tekačev: tekače na dolge in morda tudi srednje proge ter ostale lahkoatlete. Proga za prve naj bo dolga 5 —10 km, za zadnje pa ne več kot j km. Posebno za sprinterje je dobro, da ne pretečejo cele proge, posebno, ako je daljša. Včasih naj par sto metrov prehodijo, nato pa 100—200 m pretečejo v ostrem tempu.
Kako naj bo tekač opremljen, se ne more vnaprej določiti. Oprema naj se ravna po času prireditve, temperaturi in posebnosti proge. Posebno naj se pazi na to, da je muskulatura zavarovana pred mrazom. Proga naj po možnosti ne pelje prevečkrat čez vodo in proti vetru.
Nogometni sodniki, ki so v prvi vrsti dolžni da pazijo na lepoto igre, ne vrše svoje dolžnosti. Dostikrat se zgodi, da vidi sodnik vsak faul pri klubu, ki mu ni simpatičn, moštvo kluba s kojim on simpatizira, pa more delati, kar mu je volja. V tem se vidi, da so tudi sodniki v znatni meri odgovorni za surovosti, ki se dogajajo in katere indirektno podpirajo. A kaj je vzrok temu? Ta, ker sodniki niso, kar njihov položaj od njih zahteva, popolnoma prosti vsakega klubaštva in le samo člani svoje sodniške sekcije, nasprotno t največ slučajih so celo aktivni člani posameznih klubov. Kako je to združljivo s toliko naglaševano sodniško objektivnostjo?
Potrebno pa bo ukreniti nekaj tudi v pogledu, da se bo nogometni sport mogel zopet nazvati sportom, a ne polje za uničevanje tujega zdravja. V tem pravcu hočem iznesti nekaj konkretnih misli, v nadi, da jih bodo usvojili oni faktorji, ki so si stavili v dolžnost širjenje in propagiranje sporta kod nekega višjega cilja.
V prvi vrsti je potrebno potom predavanj poučevati moštva o kulturnem pomenu sporta značaju posameznega nastopa. Prikazati jim je treba vso škodljivost surove igre.
Igralce, ki bi jih navzlic taki odgoji' bil pomoran pristojni športni forum kaznovati radi surovosti ali sličnega, naj se eliminira iz sporta, ker istemu delajo več škode kakor koristi. Kaznuje naj se jih sledeče: ako je kaznovan že večkrat z ostro kaznijo, ga je treba izključiti iz kluba in ga ne več sprejeti v noben nogometni klub. Če je enkrat kaznovan in zatem zapusti svoj matični klub in preide v drugega, se ga ne sme čitati za noben klub.
Vsak, kdor postane nogometni sodnik, ima takoj izstopiti iz svojega kluba in postati edino član sodniške sekcije, in šele potem, ko opusti funkcijo nogometnega sodnika, more, ako želi, zopet postati član kluba. — Treba je enkrat za vselej obračunati z že večkrat dokazanim dejstvom, da sodniki dobivajo tekme. S temi ukrepi bi prenehali silni protesti proti sodnikom, odnosno njih sojenju.
Če se navedena mišljenja poskusijo uvesti praktično, se mi zdi verjetno, da bodo moštva morala polagati več pažnje na dovršeno igro nego na fizično moč odnosno znanje poškodovanja, in sodniki bi bili v stanu vedno dokazati svojo sodniško objektivnost.
J. Keimel.
..Hrbtenica“ nogometnega sporta
Če bi vprašali koga od stalnih obiskovalcev nogometnih tekem na Angleškem, kdo po njegovem mnenju je hrbtenica nogometnega sporta na Angleškem, bi vam devet od desetih odgovorilo: vodilni profesionalni klubi, kojih imena so na jeziku vseh in ki jih pozna pravzaprav vsa dežela.
To pa ni povsem resnica. Natančne statistike sicer ni, vendar je gotovo, da obstoja na Angleškem okoli 400 profesionalnih klubov. Polovica od teh pa ni cisto profesionalna, ker plačujejo le nekaterim svojim igralcem stalne gaže. Poleg 88 klubov, ki pripadajo raznim ligam, sc dobi komaj še nekaj več kot tucat klubov, ki pridejo v poštev, tako da je popolnoma profesionalnih klubov komaj 100.
Nasprotno pa primerjajmo velikanski razvoj amaterskih klubov. Tudi tu manjka točna statistika, vendar jaa bo število klubov, katerih igralci ne goje sporta kot poklica, temveč le vsled sporta samega, znašalo nekako okrog 2500.
Londonska nogometna zveza, naj-vecja nogometna zveza na svetu, objavlja vsakoletno natančne številke o moči klubov, številu igralcev in moštev v teh klubih itd. Te številke nam nudijo impozantno sliko o moči amaterskega sporta v Londonu. Zveza šteje 2^00 amaterskih klubov, ki redno plačujejo zvezi prispevke in se zveznim odredbam pokoravajo. To število pa bi se sigurno podvojilo, ko bi bilo dobiti v Londonu dovolj igrišč na razpolago. Če vračunamo še nogometne zveze vojaštva, mornarice in zunanje zveze, dobimo na Angleškem nekako okoli 50 nogometnih zvez s samostojnimi delokrogi in tekmovanji za prvenstvo. Skupno število klubov, ki pripadajo tem zvezam znaša čez 30.000.
Koliko pa je potem število igralcev? Ker tudi tu manjka statistike se mora
Chamonix
Poročali smo že, da bi se tekme za prvenstvo v hockeyu na ledu v Chamo-nixti kmalu ne pričele. Vsled slabega vremena so namreč bila drsališča v takem stanju, da so bile tekme nemogoče. Vreme se je naposled le spremenilo, toda le za malo časa. Nadaljevanje tekem se je moralo vršiti na Dunaju. Zelo zanimivi pa so dogodki, ki so se odigravali v Cbamonixu tik pred tekmovanjem.
Malo pred začetkom tekmovanj je pričel pihati topel veter in v kratkem času so bila drsališča pod vodo. Prireditelji so došlim igralcem zagotavljali, da to vreme lahko traja le prav malo časa in da bo v enem ali najkasneje v dveh dneh, t. j. 26. januarja, zopet nastopil mraz. Na ta dan je bila izvršena delitev skupin in žrebanje. Računali so pri tem s tem, da da bodo tekmovanja mogoča v ponedeljek ali torek. Toda vreme je ostalo še vedno toplo, vremenska poročila pa so bila neugodna in nič ni kazalo na kak vremenski preokret. Tedaj so se med športniki pričele porajati prve govorice, da bi se tekmovanja prenesla v Milan ali Davos. Vršila se je seja tekmujočih držav in vsled čakanja že precej nervozni zastopniki so bili zelo naklonjeni predlo-logu Švice, da se prireditev prenese v Davos in Italijo, da bi se tekmovanje preložilo v Milan. Francoske prireditelje so ti predlogi vznemirili in v ognjevitih govorih so opozarjali na vremenska poročila, ki so baje napovedovala mrzlo vreme in zagotavljali, da bo drsališče naslednji dan gotovo v dobrem stanju. Delegati so nato sklenili poča-
Pismo iz Zagreba
Odstranimo surovost v nogometu
vzeti vsaj približno število. Če računamo na vsak klub vsaj 30 igralcev — in te ima povprečno vzeto vsak, tudi najmanjši klub — pridemo do velikanskega števila
900.000 igralcev.
Lo pa je zelo previdna cenitev. Brez skrbi bi lahko vzeli tudi število enega milijona, pa tudi manjša številka nam nudi sliko, ki kaže nazorno, kako globoko in trdno je amaterski nogometni sport zasidran v angleški mladini. In razveseljivo dejstvo je, da se to zanimanje za sport v angleškem narodu še vedno dviga.
Pa tudi senčno stran ima zadeva. Stara tožba je, da igralec, ki se v amaterskem klubu odlikuje, prav kmalu presedla v profesionalni klub. Profesionalni klubi seveda odgovarjajo, da so vec ali manj primoram krepiti , svoje vrste z dobrimi močmi iz amaterskih klubov in da v splošnem tudi med amaterskimi klubi samimi ne gre drugače, ker tudi močnejši in uglednejši amaterski klubi vedno »kaprajo« svojim slabej-šim »bratom« igralce. Vrhovna nogometna zveza si sicer prizadeva na vse načine, da to kapranje onemogoči. V ta namen ima poseben pravilnik, ki naj bi skrbel za to, da se amaterski klubi in njih^igralci ščitijo. Če se ta pravilnik ne upošteva so klubi in njih igralci sami krivi.
Precejšnje število dobrih amaterskih igralcev je bas v prvi sezoni obrnilo hrbet amaterstvu in prestopilo v profesionalne klube. Med tem so bili tudi igralci, ki jih njih prejšnji klubi težko ali pa splob ne morejo nadomestiti. To je sicer obžalovanja vredno, na drugi strani, pa se mi temu seveda ne smemo čuditi in igralce obsojati. Na Angleškem so pač razmere druge.
Vrhovni nogometni zvezi se mnogokrat očita, da amaterske klube premalo sciti in pusti živeti le profesionalnim klubom. To ni povsem pravilno. Zveza pač stori kar storiti more, proti igralcem' pa sile ne more rabiti in jim tudi ne more braniti, da iščejo v nogometu zaslužka, če njihovim željam to ustreza. Svojevrstna sodniška odločba.
V nekem južnonemškem mestu je pri neki nogometni tekmi sodnik izključil igralca, ki ga je eden od nasprotnikov »vzel na piko« in ga neprestano atakirah Na vprašanje, čemu je to storil, je sodnik odgovoril, da ga je zato odstranil z igrišča, da ga nasprotnik ne bi poškodoval. Torej mesto, da bi izključil grešnika in ščitil dostojnega igralca, je storil baš obratno. Seveda je sodniški zbor tega čudnega' sodnika takoj črtal iz seznama.
ie zmggaH
kati še en dan, obenem pa so se odločili za preložitev tekem v Davos, če bi se vreme le ne izboljšalo. Naslednji dan, v sredo, napovedanega mraza ni bilo, kljub temu pa so francoski prireditelji še vedno upali na vremenski preokret ter naprosili zastopnike navzočih narodov, naj počakajo do polnoči, kajti upali so, da bo z nočjo nastal tudi mraz. Delegati, ki so uvideli težak položaj organizatorjev, so pristali in določili sestanek na polnoč. Na tem sestanku so imeli zastopniki Francije temperamentne govore in poživljali udeležence, naj vztrajajo v Cbamonixu in ne pustijo prirediteljev na cedilu- Nekateri so ugovarjali, češ da nadaljnje čakanje nima smisla, ker ni nikakih izgledov, da bi se vreme izboljšalo, slednjič pa so delegati sklenili počakati še en dan.
Tudi naslednji dan, v četrtek se n^-de Francozov niso izpolnile in končno je Francija odstopila od prireditve, ki je bila sedaj poverjena Švici. Švica je naročila za petek avtobuse, ki naj bi vse udeležence t. j. 150 oseb prepeljali v Švico. Od dvanajstih narodov so se Japonci, Belgijci in Madžari odločili, da iz gotovih vzrokov ne gredo v Davos. V petek ob sedmi uri zjutraj naj bi udeleženci odšli.
Zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega. V petek ob pol 5. uri zjutraj so nenadoma zbudili vse delegate in jim sporočili, da zmrzuje. Sklican je bil takoj sestanek, ki se je vršil ob petih zjutraj na drsališču. Zastopnik Francije je ponovno poživljal udeležence, naj ostanejo, švicarski delegat pa mu je ugovarjal in povdarjal, da bodo avtobusi
pripravljeni za sedmo uro in da bodo igralci zamudili zvezo, če se odhod ne bo izvršil pravočasno. Sledilo je glasovanje z uspehom 6:5 za Davos. Predsednik pa je apeliral na zastopnike držav, ki so se vzdržali glasovanja, naj se odločijo. Ob pol sedmi uri so pričela moštva po prejšnjih navodilih sedati v avtobuse. Debata je bila sedaj prenešena pred avtobuse in končno se je predsed-
niku posrečilo pregovoriti Anglijo, Italijo in Poljsko, da ostanejo v Chamo-nixu. Ko je nato predsednik še izjavil, da ne bo priznal tekmovanj za svetovno prvenstvo, ki se bodo vršila brez teh držav, so se tudi Kanadci in ostala moštva odločili, da ne odidejo. Udeleženci so izstopili iz avtobusov in zopet izložili prtljago. Chamonix je zmagal!
I
Za sport
turistiko in mesto Vam nudi najfinejše
ŠTOFE NOVAK - Ljubljana
Kongresni trg 15
Solidne cene.	Največja izbira.
Službene objave LNP
(Iz seje poslovnega odbora 5. t. m.)
Na znanje se vzame razpored prvenstvenih tekem pomladanske sezone v Celju. Razpored je naslednji:
23. februarja SK Celje : SK Olimp, 9. marca Atletik SK : SK Olimp,
16. marca SK Celje : Atletik SK. Ker SK Trbovlje in SK Amater (Trbovlje) nista odgovorila na dopis od 23. januarja 1930., v zadevi odigranja prvenstvene tekme spomladanske sezone, je p. o. LNP določil, da se odigra prvenstvena tekma med omenjenima kluboma dne 16. marca 1930.
Razpored tekem za zimski pokal LNP je naslednji:
23. februarja Grafika : Natakar, Jadran : Slovan in Reka : Slavija.
2. marca: Krakovo : zmagovalec tekme Reka : Slavija in zmagovalec tekme Grafika : Natakar : zmagovalec tekme Jadran : Slovan.
9. marca: finale zmagovalcev iz II. kola.
Na znanje se vzame dopis igr. Belaka Franca, s katerim preklicuje svoj pristop k SK Svoboda, Ljubljana ter izjavlja, da ostane še nadalje član SK Ilirije, Ljubljana.
Poziva sc g. Belak Franc, SK Ilirija, da plača SK Svobodi Ljubljana tekom 8 dni dolg na članarini v iznosu 65 Din in dve žarnici.
SK Olimp, Celje se poziva, da tekom treh dni poroča ali postoje kake zapreke proti verifikaciji Rudolfa Goloba za OSK Hajduk, Osjek.
SK Celje se poziva, da v roku treji dni javi, ali postoje kake zapreke proti verifikaciji igralca Mikuša Stanka za SK Čakovec. — Tajnik.
Avstrijci ne gredo v Montevideo
Vprašanje udeležbe avstrijskih nogometašev na tekmovanju v Montevideu je izzvalo najrazličnejše predloge in ogorčene debate. Mnogo so govorili o tem, da bi odpotovala cela postava enega izmed dunajskih klubov. Da napravi govoricam konec, je avstrijska nogometna zveza imela nedavno sestanek, na katerem je o udeležbi temeljito razpravljala. Predsednik dr. Elerstaller je povdarjal, da je potrebna čimprejšnja
odločitev, ki pa mora biti taka, kot jo zahtevajo interesi avstrijskega sporta. Predložil je tudi dopis vlade^ ki pravi, da bi vlada udeležbo v Montevideu pozdravila, navedel pa je obenem vzroke, ki govore proti udeležbi. Hugo Meisl je točno obrazložil vse težave, ki so zvezane z udeležbo in končno predložil resolucijo proti udeležbi, ki je bila enoglasno sprejeta-
Opozorilo dopisnikom in športnim klubom!
Vse dopise je pošiljati na uredništvo „Športnega lista“, (Ciril Kemperle), Ljubljana, tiskarna „Slovenija“, Wolfova ulica št. 1.
Uredništvo „ŠPORTNEGA LISTA.“
Razne športne vesti
Hockey tekma Madžarska : Italija v Chamonixu (2 : o). Zmagali so po ostrem boju Madžari. Poraz Italijanov je bil popolnoma nepričakovan, kajti preteklo leto so se pod vodstvom Ron-carellija zelo dobro odrezali. Letos pa nobeden od igralcev ni dosezal svoje lanskoletne forme. Izvrsten pa je bil vratar Calcatura. Posebno pa je razočaral Roncarelli. Napad je igral raztrgano in ni kazal nikakega smisla za skupno igro. —- Madžari so se odlikovali predvsem taktično in pokazali velik napredek. 2e v prvi tretjini igre se je madžarski napad izkazal kot nevarnejši, vendar je bil uspeh o : o. V drugi tretjini pa je zagrešil Roncarelli surovost, ki je povzročila v igri preokret. Ko je madžarski igralec Jeney, s katerim sta se nekoliko zaletela, oddal ploščo, je Roncarelli dvignil palico vodoravno v višino obraza in sunil z njo nasprotnika v obraz. Med gledalci je izbruhnil vihar ogorčenja, sodnik pa je izključil Roncarellija za samo dve minuti, kar je bila izredno mila kazen. Madžari napadajo vedno huje in druga tretina konča z 2 : o. Rezultat tretje tretine kljub obojestranskim silovitim napadom o : o.
Karl Schaffer si je v New Yorku priboril naslov svetovnega prvaka v umetnem drsanju. Grafström se tek-
movanja ni udeležil. Schaffer je star komaj 20 let.
Španska nogometna zveza je sklenila, da se tekmovanj v Montevideu ne udeleži.
Nogometna tekma Italija : Nemčija se vrši v kratkem v Frankfurtu. Javljenih je že več posebnih vlakov.
Kobilice preprečile tekmo. Ko je nedavno španski klub »Racing Club Madrid« gostoval v Casablanci v Maroku, so nenadoma kobilice pokrile igrišče tako, da so morali tekmo prekiniti-
Praška »Sparta« je v preteklem letu absolvirala 57 tekem, od teh je 36 dobila, 14 izgubila, 7 pa je bilo neodločenih. Razmerje golov znaša 184 : 101. Največ tekem je igral Silny (s2), ki je zabil tudi največ golov in sicer 54.
Nov rekord v skoku v višino je
postavil Američan Bert Nelson. V South-Bendu je skočil z.oo'2 m visoko. Prejšnji rekord je držal Osborne z 1.98'S m.
Bokserja Phil Scott in Harkey se bosta borila 27. t. m. v Miami v Floridi. Ta boj je pričetek borbe za naslov prvaka težke kategorije.
Italijan Primo Carnera se je boril v Chicagu s Kanadcem Riouxom. Ri-oux je podlegel že v prvi rundi knockout. Ta popolnoma neenaka borba (Carnera 121 kg, Rioux 941-_>kg) se jc vršila pred 17.000 razočaranimi gledalci.
Eleazarja Riouxa, zadnjega nasprotnika Carnere je komisija države Ilinois obsodila na globo 1000 dolarjev, obenem pa suspendirala za nedoločen čas. Rioux je kakor znano, podlegel prav nečastno že v prvi rundi.
Roth, evropski mojster v welter-teži, je v Bruxellesu branil svoj naslov proti svojemu rojaku Desmetu. Zmagal je po točkah.
Pozor!	Pozor!
ŠPORTNIKI!
Vse smučarske in športne potrebščine si po najnižjih cenah in naisolidnejšo postrežbo nabavite pri tvrdki
„ALPINA“ d.z 0. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 6.
Illlllllllllllllllllllllllll
Društvene in športne
znake dobavlja točno in najceneje Teodor Rabič, Ljubljana, Kolodvorska 26
Oblastveno koncesionirana
šoferska šola
A. Gaberščik,
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova 52
Širite
...	.... H||, ...... „m..................i.....iiiiiinii	Illlllllllllllllllllllllllll
Vabilo na naročbo!
Potreba po absolutno nepristranskem in v vseh panogah sporta vzorno urejevanem športnem listu prihaja vedno bolj do izraza. To potrebo občutijo posebno tisoči športnikov pa tudi ostala, sportu naklonjena javnost v Dravski banovini. Da odstrani to vrzel v našem javnem življenju se je odločila SK Grafika, da prične izdajati „ŠPORTNI LIST“ v lastni režiji.
„ŠPORTNI LIST“ bo ob sodelovanju priznanih športnikov prinašal obširna in objektivna poročila o športnih prireditvah v nogometni, zimsko-sportni, lahkoatletski, tenis, plavaški, avtomobilski, kolesarski, turistovski, težkoatletski, veslaški itd. panogi v tu- in inozemstvu.
Objektivno pa bo poročal tudi o razmerah v sportu Dravske banovine sploh in si bo predvsem prizadeval, da doprinese čim več k uravnovešenju odnošajev med našimi športnimi klubi.
Trudil se bo, da pride sport v Dravski banovini do čim večjega ugleda v naši državi pa tudi
v inozemstvu.
Da pa bo vse to mogel izvajati, mu je potrebna pomoč naše javnosti. Ta pomoč naj bo izražena predvsem v tem, da se naroči na „ŠPORTNI LIST“ vsak športnik in vsa sportu naklonjena javnost.
Naročnina znaša; četrtletno Din 15'—, polletno Din 25'—, celoletno Din 50'	, posamezna
številka Din P50.
S športnim pozdravom
Uprava „ŠPORTNEGA LISTA“
Športni
list!
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poce i. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Tribuna“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroškik vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.