Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) c. Viteški redi in odlikovanja. (Dalje.) [iteške rede delirao v duhovne in posvetne. Posvetne viteške rede so ustanovili vladarji, da odlikujejo ž njimi zas-lužne može. Duhovna viteška reda sta: 1. BNeraški viteški red", katerega so ustanovili kot bratovščino bremski trgovci v Jeruzalemu. V tretji križarski vojski je pri obleganji trdnjave Akon Priderik Švabski povzdignil bratovščino v viteški red leta 1190. Redovniki nosijo bel plašč s črnim križem na prsih. Po izgubi svetih dežel se je preselil red najprej v Benetke, potem pa na Prusko. Za reforraacije je pristopilo mnogo redovnikov lutrovi veri, katoličanstvu zvesti redovniki pa so se preselili v Avstrijo. V zadnjih stoletjih so večkrat prestrojili nemški red, kateri ima sedaj v nekaterih krajih (na Kranjskem n. pr. v Crnomlju, Metliki, Podzemelju, Semiču in Vinici, na spodnjem Štajerskeni v Veliki Nedelji, Orraožu, Središči, Sv. Miklavžu pri Ormožu in Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji) dušno pastirstvo, v obče pa prostovoljno zdravstveno službo v vojni. Veliki mojster nemškemu viteškemu redu je sedaj nadvojvoda Bvgen. 2. »Neodvisni red svetega Janeza ali malteški reda so ustanovili v Jeruzalemu laški trgovci iz raesta Amalfi. Branil je krščanske božjepotnike in se vojskoval zoper raoharaedance. Redovniki imajo črn plašč z belim križem na prsih. Ko so bili kristjani izgubili svete dežele, preselil se je red na otok Ciper, pozneje pa na Rodos in početkora novega veka na otok Malto. Napoleon I. je vzel vitezom 1. 1798. otok Malto. Malteški red je sedaj v Avstriji in je prevzel 1. 1875. prostovoljno zdravstveno službo na železnicah v slučaji vojne. Malteški red iraa tudi svoj hospic v Jeruzalemu. Posvetni viteški redi so: »Red zlatega runa", katerega je ustanovil vojvoda burgundski Filip III. Dobri 1. 1430. v inestu Briigge, ko se je v tretjič oženil z Izabelo, hčerjo portugalskega kralja Jovana I. Zlato runo nas spominja pravljice o Jazonu in Argonavtih, ki so se vozili v Kolhido in tam z veliko nevarnostjo vzeli zlato runo. Red zlatega runa je imel ščititi cerkev. Po smrti cesarja Karola V. so se združile burgundske dežele s Špansko, in odslej so bili španski kralji veliki mojstri tega reda, ki je bil najvišje odlikovanje na Španskem. V španski nasledstveni vojski je dobil cesar Karol VI. špansko Nizozemsko in za se zahteval dostojanstvo velikega mojstra. Tako je postal red zlatega runa najvišji avstrijski red. Imejitelj in suveren tega reda je Nj. c. in kr. apostolsko Veiičanstvo cesar B>anc Jožef I. Redov znak, na katerem visi zlato runo, ima napis »Pretium laborura non vile." „0. kr. vojaški red Marije Terezije" je ustanovila cesarica Marija Terezija v sederaletni vojski v spomin slavne zmage pri Kolinu dne 18. rožnika 1757. 1. v priznanje posebne vojaške hrabrosti. To je najvišji avstrijski vojaški red. Po pravilih ima pravico do tega reda vsak častnik za izvanredno pogurano dejanje, katero je izvršil iz prostovoljnega notranjega nagiba. Tudi častniki inozemskih držav morejo dobiti ta red. Veliki mojster je cesar. Red se deli v veliki križ, komanderski križ in viteški križ. Vitezi tega reda dobe dedinsko plem- stvo in tudi določeno pokojnino. Udove s tem redom odlikovanih častnikov imajo polovico dotične pokojnine. Marije Terezije reda znak je zlat, belo emeliran križ z napisom »Fortitudini" (za hrabrost) in ima na zadnji strani črke M. T. F. (Maria Theresia et Franciscus). Triprogasti trak je v sredi bel, na straneh rdeč. Vitez tega reda je bil n. pr. slavni naš rojak Gehovin. ,,Kraljevi ogerski red sv. Štefana" je bil ustanovljen po cesarici in kraljici Mariji Tereziji 5. vel. travna 1. 1764. v čast sv. Štefanu, prvemu kralju ogerskemu. Število vitezov je omejeno na 100. Red se deli v veliki križ, koraanderski križ in mali križ. Veliki mojster je cesar Franc Jožef I. Redov znak je zeleno emeliran križ z napisorn »Publicum meritorum praemium" in s črkama M. T. Red visi na zelenem traku z rdečo progo v sredi. ,,A vstrij sk i-cesarski Leopoldov red" je ustanovil cesar Franc I. 8. prosinca 1. 1808., Red se deli v veliki križ, komanderski križ in viteški križ. Veliki mojster je cesar. Redov znak je s cesarsko krono pokrit osemosti rdeče emeliran zlat križ z belim robom in napisom ,,Integritati et merito" in s črkami F. J. A. (Franciscus Imperator Austriae). Na zadnji strani je geslo ,,Opes regurn corda subditorum". Trak je rdeč z belim robom. ,,Avstrijski-cesarski red železne krone". Red je ustanovil Napoleon I. v Italiji 1. 1805., ko se je dal venčati z lombardsko železno krono. ,,Zelezna krona" se imenuje, ker je baje ozki železni obroč na njej izdelan iz žreblja od Kristovega križa. Leta 1814., ko je bil Napoleon premagan, odpravili so red železne krone. Avstrijski cesar Franc I. pa je 12. svečana 1. 1816. zopet ustanovil red kot odlikovanje za civilne in vojaške osebe. Red železne krone se deli v tri vrste. Vitezi I. vrste postanejo ob jednem pravi tajni svetniki, vitezi II. in III. vrste pa dobe le včasih plerastvo. Redov znak kaže železno krono pod avstrijskim dvoglavim orlom in visi na rumenem traku z višnjevim robom. flCesarski-avstrijski Franc Jožefov red" je ustanovil cesar.Franc Jožef I. dne 2. grudna 1. 1849. v priznanje posebne zvestobe in zaslug v vojski in miru. Red se deli v veliki križ, kornturni križ in viteški križ. Redov znak je rdeče emeliran zlat križ s orkama F. J. na okroglem, belem srednjem polji. Tudi ima s črkama V. U. (viribus unitis) naznačeno cesarjevo geslo. Nad križem je cesarska krona. S tem redom odlikovani ga nosijo na rdečem traku. ,,Red zvezdnega križa" je ustanovila cesarica Eleonora, cesarja Leopolda I. mati, 18. kiraovca 1. 1668. Ta red je najvišje odlikovanje za gospe visokega plemstva. Podeljuje ga cesarica, zaščitnica pa je kaka nadvojvodinja. Pravico do tega reda imajo omožene plemenite katoliške gospe, katere se bavijo z deli krščanske ljubezni in strežejo bolnikom v bolnišnicah. Redov znak ima napis ,,Salus et gloria" in se nosi na črno-svilnatem traku na levi rami. ,,Častno znamenje za umetnost in vednost" (literis et artibus) je ustanovil cesar Franc Jožef I. 1. 1887. v priznanje posebnih zaslug za umetnost in vednost. Poleg imenovanih odlikovanj je še ustanovil cesar Franc Jožef I. ta odlikovanja: ,,Vojaški zaslužni križec" za častnike in njim jednake vojaške osebe, ,,zlato in srebrnosvetinjozahrabrost" za vojake (izvzemši častnike) in ,,zlati in srebrni križec za zasluge" (s krono ali brez krone) za civilne osebe (vcasih tudi dobe to odlikovanje vojaki), ,,zlato svetinjo" s cesarskim geslorn ,,propiis meritis", ,,vojno svetinjo" z 1. 1873. in ,,duhovni vojaškizaslužni križec" ,,pro piis meritis" je ustanovil za vojaške duhovnike cesar Franc I. Nadalje še omenimo ,,svetinjo tirolske deželne brambe" in ,,Sal vator j e vo svetinjo" mesta Dunaja. (Dalje prih.)