149
Politične  stvari.
Slovani in Italijani.
Po knjigi Ludevika Vuličevica ,,Slavi e Italiani   dal
Judri al Quarnaro.a *)
Pisatelj pripoveduje v začetku svojega dela, da je v Italiji kakor tudi v Avstrijskem Primorji mnogo ljudi, kateri ne poznajo niti rodu, niti števila, niti narodnosti po Primorju bivajočih ljudstev, ali so vsaj zelo nevedni v tej zadevi. Njegov spis ni namenjen tem, ampak onim, kateri, oslepljeni od predsodkov, se klanjajo iažem in prevari in v temi dvoumnosti med saboj delajoči so v Primorji osnovali klub, katerega imenuje pisatelj ,,klub liberalcev". A ti „liberalciu so, kakor pravi on, lice-merci in sleparji, in, ker ao licemerei, oblačijo se v obleko kreposti, da oslepi druge, a ker so sleparji, hote biti od drugih časteni za zasluge, katerih nimajo. Mnogo teh liberalcev, kateri so ali Nemci ali Slovani, misli, da je koristno, ako se vedo kakor Italijani, če tudi imena nasprotno pričajo, kar potrjuje, da njih ita-lijanstvo ni druzega nego umazana sebičnost.
V provinciji Primorski imajo, kakor vsakdo znd, Slovani večino, a Italijani so v manjšini, vendar po mestih imajo poslednji večino, ker so tam v materijal-nem in duševnem obziru bolj trdoi in složni. Zato imajo v deželnih zborih vedno prvo besedo , da preglas6 slovansko večino.
Kdor bi te liberalce smatral za odkritosrčne Italijane, zelo bi se motil.    Oni ne sovražijo samo Slo-
*) Celo to knjižico misli nam dobro znani gosp. F. prestaviti v nemški jezik z željo, da bi zagledala beli dan tudi v slovenskem. Naj si. družba „Sloga" v Gorici prevdari: ali bi jej ne bila ova knjižica voda na njen mlin ravno zdaj, ko ona tako iskreno se ustavlja navalu Italijanov na zemljo slovensko.                                                                     Vred.
150
vanov in Nemcev, temne tudi vse prave in poštene Italijane na Primorskem, da, cel6 vlado. Pošteni Italijan ;e svojemu narodu v ljubezni vdan, a noče biti ni ud, ni rob nemoraličnemu klubu, katerega privrženci se brigajo le za svoj dobiček , vsakega drugomišljenca zaničujejo , se srdito nosijo in strego poltnosti ter drugim pregreham.
Glavni namen VuličeviČevi knjigi je, dokazati, da na Primorji niso le Italijani isti, kateri imajo pravico eksistirati in kakor narod napredovati, ampak da se tudi slovanski narod še ni odpovedal svojim pravicam. Vsakdo zna, da je italijanska manjšina iz jed-nega, in da so liberalci imenovanega kluba iz druzega vzroka teptali Slovanov pravice z nogami. Kedar se v deželnem zboru oglase Slovani, bijejo njih besede na gluha ušesa, da, osobito v Trstu je prišlo že tako daleč, da brezsramno ljudstvo po galerijah slovanskemu govorniku žvižga, in siče, — zasramovanje, katero se sicer ne prime Slovanov, temuč pade nazaj na njegove pro-vzrokovalce.
„A Slovani bodo v brambo svojih pravic" — nadaljuje pisatelj — „ta in enaka zaničevanja potrpežljivo prebili in se ne strašili še večih od sedanjih žrtev, ker tolaži jih veselo upanje, dk, gotovost, da bode kedaj tudi njim zazoril slave dan. Mnogo v zgodovinski knjigi zapisanih dejanj svedoči o duševni velikosti in nevsahljivi nadeji , kateri ste na dolgem trnjevem potu svetili temu ljudstvu, kakor voditeljici. Dolgo je vladala temu ljudstvu zima, viharna in ledena; a že se kaže njegovim očem z6ra lepših dni, že se razvija tu in tam kaka cvetlica, porošena s tolikimi solzami. V spanji robstva se mu je sanjalo o slavnih dejanjih; pride, mora priti čas, kedar se te sanje vresničijo".
Po teh in enakih premiš jevanjih opomni pisatelj, da je natisu njegove knjige pred vsem dala povod izdaja neke druge knjige. To delo ima naslov: „Ge-schichte Triesfs fur die Jugend, von Jacob Cavalli", nekega italijanskega, v Trstu bivajočega duhovnika. Ker je municipij dal premijo temu delu in ga je tudi sam založil, zato je prevzel naravno tudi odgovornost za vse nepravilnosti, katerih od konca do kraja mrgoli v tej knjigi.
Po Cavalliju so Tržačani, Istrijani in Goričani potomci Rimljanov in Benečanov, dakle rodni Italijani, a Slovani, kateri, po dr. Klunu, ker je vseh Primorcev 634.000, znašajo tri in šestdeset odstotkov, ti so usiljenci, zloglasni v zgodovini minolih stoletij zaradi svoje surovosti in neusmiljenosti. Cavalli, kakor se vidi, ne zna, da je bila nekoč doba, ko so bili tudi Rimljani in Benečani barbari, in da so sploh ljudstva kakor posamezniki prestali dobo brutalitete in da, ako se historiku vsakim načinom uvidi potrebno, o tem pisati, iz tega vzroka ne sme pisati z neko samozadovoljnostjo, ker smo vsi ljudje in ker je stan vsacega ljudstva v svejem početku divji ter so njega zmage zaznamovane s pustošenjem in moritvijo.
Na tem prostoru, žalibog! ni nam moči, ako tudi le v kratkem posnetku navesti vsega, s čemer učeni pisatelj dokazuje, da Tržačani, Istrijani in Goričani žive na slovanski zemlji, sklepamo dakle z naslednjimi besedami na 21. strani, izrazivši ob enem željo, da si pred natisom slovenskega ali nemškega prevoda vsakdo, ki le količkaj umeje italijanščine, omisli imenovano knjigo.
Na napomnjeni strani se bere: „Ako bi zaradi moje ostrosti kak ud Tržaškega mestnega sveta vihal nos ali se srdil, ker je morebiti meni tujcu odpovedal vse pravice, naj pomisli, da Trst stoji v Avstriji, a ne Avstrija v Trstu, in da, ako sem neznan Tržaškim sv6t-jaikom municipija,   nisem  tujec  prebivalcem Avstrijske
monarhije. Jaz, Slovan, delujem v intere3U Slovanov* Svoj pogled obračam na gore, katere obdajajo Trsi, in vidim, da tamkaj že stoletja bivajo Slovani, ki gledajo rojstvo in smrt mnogih ljudi; al oni, Slovani, verujte mi, svojega sedeža ne bodo zapustili nikdar. One ko-jice tam gori imajo svojo zgodovino, novejše palače nimajo nikake. Vi, kateri ljubite enakomernosf, 3te razrušili spomenike starodavnosti, kolikor jih je še bilo, kar je najgotovejši dokaz, da ste vi tujci. Da ste Tržačani, bile bi vam one starine svete in zapustili bi jih otrokom svojim, da bi nekoč kaj našli, na čemer bi počival njih pogled in bi sijnogii priklicati minolost v spomin. Vi imate svojega St. Justa, vsakim načinom sveto zidovje , al ob enem tudi velik grobni spominek domovini in veri; spominek, po nekoliko pogansk , pa nekoliko krščansk, kar se vidi kakor v mramor vse-kan protest. Vaši spomeniki starinski so Št. Juat in koče Slovanov, katere so vas videle prihajati, in katere vas bodo videle tudi odhajati. Knjigo, ki zaničuje Slovane, ste vi, municipijalni svetniki, s premijo odlikovali, in moja želja ter moja dolžnost je, pogubilno sodbo izreči o njej, ne stavljajoč v vas svoje nadeje, a tudi ne tresoč se pred vami, ker mi ne morete niti škodovati, niti mi vzeti življenja".