V letošnjem letu katoliška Cerkev praznuje 40. obletni- co konca drugega vatikanskega koncila, ki pomeni velik pre- lom v odnosih Cerkve s sve- tom, pa tudi v samem razu- mevanju Cerkve. Koncil pa v konstituciji o bo`jem razodet- ju Dei verbum med drugim naroèa, naj se “posebna skrb posveti spopolnjevanju moral- ne teologije, ki naj svojo znanstveno razlago bolj zaje- ma iz nauka Svetega pisma in tako pojasni vzvišenost poklica vernikov v Kristusu in njihovo dol`nost, da v ljubezni obro- dijo sad za `ivljenje sveta” (DV 18). Koncil tudi prelomi z dotedanjo delitvijo med klerike in laike ter istoèasno poudari skupno duhovništvo, ki ga prejmemo z zakramen- tom svetega krsta. S tem se odpre tudi prostor za aktivno vkljuèitev laikov v `ivljenje Cerkve, kar pa predpostavlja tudi teološko izobrazbo lai- kov. Rezultat prizadevanj za vkljuèitev laikov v `ivljenje Cerkve je tudi obravnavani priroènik Petra Schallenberga s preprostim naslovom Moral- na teologija. Peter Schallenberg, rojen leta 1963, je najprej študiral teologijo v Paderbornu, nato pa v Rimu, kjer je najprej do- segel magisterij, leta 1992 pa še doktorat iz moralne teolo- gije. Kasneje je opravljal raz- ne pastoralne slu`be in preda- val dru`beni nauk Cerkve v Paderbornu, od lani pa je pro- fesor moralne teologije ter dru`benega nauka Cerkve na teološki fakulteti v Fuldi v Nemèiji. V tem èasu je izdal kar nekaj avtorskih del ter so- deloval pri Dizionario di Bioe- tica (Bologna, 1994), v znans- tvenih in strokovnih revijah pa je objavljal èlanke o bioe- tiènih in dru`benih vpraša- njih. Priroènik Moralna teolo- gija v izvirnem naslovu Mo- raltheologie. Christliche Gesell- schaftslehre je izšel leta 2001 najprej v nemšèini, leto ka- sneje pa v italijanšèini, letos pa je pri zalo`bi Dru`ina izšel tudi v slovenskem prevodu po zaslugi prevajalca prof. dr. Rafka Valenèièa. Vsebinska zasnova priroè- nika je dokaj klasièna moral- noteološka in gradi na antro- poloških ter filozofskih teme- ljih, vendar pa ne odstopa od koncilske usmeritve, ki skuša moralno teologijo znova bolj tesno povezati s svetopisem- skim izroèilom. Kljub temu pa je za branje priroènika pre- cej priporoèljivo vsaj osnovno (pred)znanje filozofije, zlasti grške antiène filozofije ter fi- lozofske misli sv. Toma`a Ak- vinskega, ki ga Schallenberg dokaj pogosto citira. Po drugi strani pa je odlika priroènika v tem, da na koncu vsakega poglavja navaja povzetek po- glavja, najveèkrat v dveh toè- kah. Priroènik je razdeljen v osem poglavij, od katerih je prvih šest usmerjenih v os- novno moralnoteološko po- droèje z vprašanji, kot so na primer: kdo je èlovek, kaj je etika, kaj je moralna teologija in na katere osnovne veje se deli omenjena veda. Ta vpra- šanja zajema uvodno poglav- je. Naslednja poglavja se uk- varjajo s kršèansko podobo èloveka (narava in oseba, stvarjenje kot narava, bogopo- dobnost, milost), krepostjo in sreèo (moralne in kardinalne kreposti, naravne kreposti, teološke kreposti), krivdo in grehom, viri moralnosti ter moralno normo in vestjo. Do- dani pa sta še posebni poglav- ji, in sicer posebna moralna teologija (vodilne misli deka- loga) ter duhovnost. Priroèni- ku je (po volji prevajalca in z dovoljenjem avtorja) dodan še dodatek z izbranimi toèkami iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu, iz okro`nic pape`a Janeza Pavla II. Sijaj resnice ter Evangelij `ivljenja. K izboru avtorjeve literature pa je dodane še ne- kaj slovenske literature z omenjenega podroèja. Izpostaviti velja morda še nekaj poudarkov omenjenega priroènika. Po Schallenberg- ovem mnenju se moralna teo- logija sprašuje, “kakšen je tisti red, ki ureja `ivljenje èloveka, ki premišljuje o Bogu in veru- je v Njegovo ljubezen”. Kato- liška moralna teologija je tako “zdru`ujoèa veda vere” oz. “znanstveno razmišljanje  !    6#*    C   ! 0?&B = # # o èloveku preoblikujoèi veri v Jezusa Kristusa”. Vprašati se moramo namreè, kaj se spre- meni v èlovekovem mišljenju, `ivljenju in delovanju, èe ob- staja Bog, ki se je razodel v Je- zusu Kristusu? S tem se odpi- ra široko polje razmišljanja o povezavi med etiko in teolo- gijo, med etosom in Bo`jim razodetjem. Teološka etika, kot pravi Schallenberg, izhaja iz ugotovitve, da je Bog ustva- ril èloveka po bo`ji podobi, govori pa o bo`jem etosu, o “najglobljem bistvu Boga, ki je ljubezen”. Za slehernega kristjana in njegovo moralno delovanje pa je zelo pomem- bna Schallenbergova ugotovi- tev, da je “morala, ki govori samo o grehu, ne govori pa o vabljivosti kreposti in o idea- lih, ki jih je mogoèe `eleti in so njena osnova, zaradi èesar zbledi privlaènost dobrega in resniènost zlega, je vedno iz- gubljen boj”. Kreposti je na- mreè potrebno vedno spod- bujati, medtem ko zlo pride samo. To je seveda le nekaj pomembnejših poudarkov iz Schallenbergovega priroènika, ki vabijo k branju in razpravi. Kot je `e uvodoma nave- deno, je obravnavani priroè- nik sad prizadevanj za aktiv- no vkljuèevanje laikov v `ivlje- nje, zato je bil tudi v sloven- skem prevodu uvršèen v zbirko Teologija za laike. Te`ava pa je, ker v Sloveniji primanjku-  ! je teološke literature, ki bi bila manj obširna in bi bolj na zgošèen naèin predstavila doloèeno vejo katoliške teolo- gije, s èimer bi lahko motivi- rali širši krog ljudi, da bi za- èeli brati tovrstno literaturo. Po drugi strani pa Schallen- bergov priroènik verjetno ne bo zadovoljil tistih, ki bi se hoteli bolj poglobiti v moral- no teologijo. V tem primeru bi prišlo v poštev branje pre- cej bolj obširnega moralnoteo- loškega priroènika Bernarda Häringa Svobodni v Kristusu, ki ga je pred štirimi leti celj- ska Mohorjeva dru`ba izdala v treh knjigah. 96-4&" Naročam __ izvodov revije Tretji dan. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Ime in priimek ali ime ustanove Naslov PodpisKraj in datum Naročilnico pošljite na naslov: Tretji dan, Jurčičev trg 2, 1000 Ljubljana  "#  # Pošta Telefon E-pošta Imam status študenta (obkroži): DA NE