Celje - skladišče
D-Per
249/1959
COBI
vu i rai te
Glasilo Keramične industrije Liboje - Celje
1,	Srečno Novo leto 1959 - Franco Tilinger
2,	Doseganje plana proizvodnje in prodaje v mesecu oktobru in novembru 1958 ** Franjo Tilinger
Reorganizacija organizacije dela * Franjo Tilinger 4» Nesreča pri delu, na poti na delo in domov zelo pereč problem podjetja - Mirko Mežnar 5» Pet tednov v Nemčiji - Marijan Zdolšek
6.	Delavsko samoupravljanje - Darko Šuler
7.	Kako smo pri nas zvišali osebne dohodke - Karl Vitana
8.	Redno polletno popravilo generatorja in prodornih peči *» Milan Kralj
9« Ali že veste .... ? Božo Lukman
o 0 o
SREČNO NOVO LETO 1959.
Čas nezadržno hiti in mi se moramo kar resno truditi, da ga dohajamo. Zdi se nam, da smo šole stopili v leto 1958 in že se moramo od njega posloviti. Običajno se od starega leta poslavljamo z različnimi občutki, odvisno pač od tega, kako je bilo uspešno ali neuspešno za tega ali onega*
Mi kot kolektiv sc poslavljamo od starega leta vse drugače, kot smo se od leta 1957. V lotu, od kr: te roga se poslavljamo, smo dosegli proizvodnjo, ki jo višja, kot je bila kdaj koli v zgovodini tovarno, čeprav so bili naši stroji zopet ono loto starejši. Zato nam verjetno ne more nihče zameriti, do je našo slovo od starega lota samozavestno, saj imamo občutek, da smo svojo dolžnost do družbe v tem letu izpolnili.
V prihodnjem letu so pred nami velike naloge.
Plan je sorazmerno visok in potrebno bo mnogo truda za izpolnitev. To tembolj, ker bo celotna tovarna zopet eno leto starejša in možnost zastojev večja. Razen tega je pred nami še cela vrsta drugih nalog. Potrebno je izboljšati delovne pogoje, kot n,pr. urediti kopalnice in delovne prostore za livarno in proizvodnjo grafitnih loncev, popraviti strehe in fasado ne: zgradbah, urediti kanalizacijo in dvorišče, prehode iz zgradb v zgradbe, montirati rezervni generator in pričeti z gradnjo prodorne peči.
To so vsekakor velike nalogo, katere bo možno izpolniti, v kolikor bomo pri delu složni in vestni, vsaj tako, kot smo bili v minulem letu.
Ob slovesu od starega leta želimo vsem članom kolektiva srečo, zdravje in zadovoljstvo v Novem letu.
Franjo Tilinger.
2
DOSEGANJE PLANA PROIZVODNJE IN PRODAJE V MESECU OKTOBRU IN NOVEMBRU 1958.
Tudi v preteklih dv h mesecih beležimo sorazmerno. ugoden potek proizvodnje, soj so doseženi rezultati približno onoki rezultatom doseženim v prejšnjih mesecih. Sicer pa nam to najbolj povedo some številke*
Mesec	Planirano Izvršeno_______________________%
količina vrednost količina vrednost količ.Vrcd,
oktober	124,452	26,771.348	142.911	31,oo9.42?	114.9 116.1
novomb.	llo.o32	23,577.660	127,?o6	28,361.436	115.5 121.1
Kljub doseženim pozitivnim rezultatom pa v zadnjih mesecih zaznamujemo nekaj negativnih pojavov v proizvodnji. Povečal so je odstotek blaga B vrsto, pravta.ko pa sc je povečal tudi lom. Povečanje blaga B vrste gre predvsem na račun nepazljivosti pri loščenju. Tudi povečanje loma je v pretežni meri rezultat nevestnega dela, saj se je lom povečal predvsem zaradi okrušenja izdelkov*
Podatki v prodaji so od podatkov v proizvodnji, precej razlikujejo. Sicer pa navedimo najprej številko,
Mesec	Planirana vrednost Dosežena vrodn.Doso-
/neto prodaja/ /neto prodaja/ ženo
v %
0let obor	24,629.64o.-	22,797,077.-	92
november	21,691.44?.-	33,431.213.-	154
Vzrok za nedoseganje plana prodaje v mesecu oktobru je izključno v težavah z vagoni in kamioni, V ten mesecu jo bilo izredno težavno dobiti vagone ali kamione za odpremo blaga, kar po končno za nas ni nič novega, saj jc v tem mesecu glavna sezona za prevoz kmetijskih pridelkov in smo na to težave že navajeni.
Zmanjšana prodaja v mesecu oktobru sc je nadoknadila v mesecu novembru.
Franjo Tilingor,
Takrat, ko misliš, da si so že vsega navadil in da jih no potrebuješ več, takrat najbolj slabo misliš in je zato najbolj nevarno.

6
NESREČA PRI DEID, NA POTI M DELO IN DOMOV ZELO PEREČ PROBLEM PODJETJA.
Borbo proti nesrečam pri dolu sa jc začola voč kot prod sto loti z majhnimi spopadi in skrotanini sredstvi. Danes po so vodi to borbo v podjetjih posebno pri nas, ko je oblast v delavskih rokah, no zelo široki fronti od higi-jonsko-tchnično zaščite do varstveno vzgoje. V tej borbi so bili doseženi veliki uspehi, vendar jo do popolne znage 5o dolga pot.
Če pa pogledamo, kako je z nesrečami v nnšen podjetju, bono videli, da ta procent stalno narašča. V lanskon letu jo bilo vseh nesreč 35 ali 8,4%-, od tega 5*3% na dolu«
31 % na poti no delo in od dola, V letošnjem letu, ki Se ni dokončano pa 45 ali 9.8%, od tega 7,9% no delu 1,7% na poti nr. delo in od dola. Iz tega je razvidno, da se število nesreč stalno veča in je narastlo z ostalini obolenji na 5,68% od števila dnevno zaposlenih, Ker je ta procent večji od 4%, kar jo dovoljenih, plača podjetje vsak nesoč 26o,ooo,- din izrednega socialnega prispevka. Če pa k tenu Š9 prištejemo redne dajatve, izgubo nerodnega dohodka, stroške zdravljenja in hranarino, predstavlja za nas takSen procent dviganja resen problen nesreč. Kakšen problen pa predstavlja nesreča, ki ina za posledico težko invalidnost ali celo snrt, si lahko vsak posameznik predstavlja, kako bi bilo, če bi bil san prizadet. In če bi vsi na delovnih ne stih so tega zavedali, bi'bilo prav gotovo nanj nesreč. Po naših oddelkih in na poti jo največ nesreč zaradi prenojima pazljivosti in neupoštevanja varnostnih predpisov. Število nesreč bi so lahko zmanjšalo. Nepravilno bi pa bilo, da bi se kdo ponesrečil ali zbolel in nesreče ne prijavil, odnosno nc bi šel k zdravniku takoj zato, da bi se zmanjšalo število nesreč.
S tem ne bi samo oškodoval podjetja, temveč tudi samega sebe, ker najmanjša poškodba lahko ima težke posledice, katere zahtevajo večmesečno zdravljenje, večkrat pa tudi invalidnost, Zato jo treba vsako najmanjšo jiozgodo prijaviti takoj.
Da bi pa znanjša-li nesrečo, pa naj vsak upošteva varnostne predpise, opozorila izkušenih delavcev in mojstrov, ki imajo bogate izkušnjo iz prakse, kakor tudi opozorila nadrejenih, in uporablja zaščitna sredstva, ki so za to namenjena.
Previdnost ni bojazljivost - lahkomiselnost ni pogunl
Neznanje, napačno ravnanje in lahkomiselnost lahko povzročajo delovno nezgodo.
Varnostni tehniki Mirko Mežnar,
Kadar varuješ samega sebe pomisli še na varnost svojih sodelavcev.
7
PET TEDNO V NEMČIJI.
Znradi težav, ki so nastalo pri dolu z listri, je bilo po mnenju.zastopnika "Degusse" potrebno, da pošlje naše tovarna v Sončijo na. kratko specializacijo nekoga, ki bi izkustva, pridobljena v "Degussi", prenesel in prilagodil nasenu delu in prilikam.
Delavski svet in upravni odbor sta sklenila, da odpotujeta k imenovani tvrdki, kjer se naj zaniaan za točen potek delo z listri ter za vso sodobne načine dekorativno er. slikanja,	°
Po 22 - urnem potovanju z ekspresom sem prispel v Frankfurt am Ms in. Po kratkem 2 - urnem počitku v hotelski sobi, ki jo je zame rezervirala "Degussa”, ne je odpeljal šef izvoza imenovane tvrdke v bližnjo tovarno kora-n^CxC1 b,;rv* "Dogussa11: Po kratkem razgovoru z vodilnimi u-sluzbonci sem pričel z delom v laboratoriju. Po 3-dnevnih preizkusih s podloščilnimi in nadlaščilnimi barvani ter po spoznavanju raznih načinov dekodiranja keramike (uporabo aussprengfilma, revulteza, aufsetzweiss, siebdruck itd) sem pričel z delom v obratu, kjer izdelujejo listrc.. 31. lo, sen končal z delom, ki je bilo zaradi izredne pazljivosti, da. ne izpustim nobene podrobnosti, zelo naporno.
Kot zastopnik libojske tovarne sen bil deležen izredne gostoljubnosti, ki je nisem pričakoval, vsaj ne v toliki mori. Imenovana tvrdko ni je z denarno pomočjo omogočila, da sem kot gost obiskoval l,Stnatliche Ingcnieur und Werk-schulo fur Keramik1’ v 14o km oddaljenem H ohr-Grc nzha us o nu,
Kjer ge bilo ze preskrbljeno zame stanovanjc s hrano,
. Kcr je že tov.Jakob v lanskoletnem Keramiku opisal °kiska pri 'Dcgussi", sc bom v svojem članku z.,drzal dolg časa pri imenovani šoli oziroma kraju,
Hohr-Grcnzhouscn sta pravzaprav dve mesteci zdru-ženi v mesto, ki šteje ca, lo.ooo prebivalcev, oddaljeno i . od Koblenza. Ima preg imenovano šolo, srednjo šolo in-kar ge nngzanimivejše - 36 manjših in večjih keramičnih to -<-rn. Zato ga tudi imenujejo lončarsko ali keramično mesto.
Mnogo ge Steinzeug” tovarn, ki izdelujejo gospodinjsko in dekorativno keramiko na način, kot so jo izdelovali pred 4oo loti. Za barvanje uporabljajo modro, vijoličasto, rjavo in črno barvo^ Pri 12oo° C vržejo skozi posebno odprtino kuhinjsko sol (NaCl). Pri tej temperaturi C1 zgori, a Na sc E:GglG USGdc na predmete, ki na ta način postanejo losconi, Nemsi so ponosni na te izdelke, saj je to njihovo -nemško, njihova tradicija in umetnost. Kljub tonu, da iz-aeiki lzgiodajo zelo primitivni, najdejo tovarne še vedno ciovoig kupcev. Seveda pa so v tem kraju tudi moderne tovarne svetovnega slovesa , kot n.pr, "Dunlcr und Breidon”, "Ronv" l.ar. Vsaka tovarna ima tudi svoj umetniški oddelek, kjer •t-f-h	-ir9uiki - umetniki. Zato je tudi keramika izdelana v
veh oddelkih mnogo dražja od industrijske-masovne. Prav nič čudnega ni, da so ravno ta kraj izbrali za šolo, ki ima m j-vocji sloves v Nemčiji in katero obiskujejo celo Indonezijci, Japonci, Turki, Grki in ljudje drugih narodnosti. Na šoli poučujejo priznani profesorji svetovnega slovesa, kot n,pr.
Kipar - keramik Hubert Griemcrt, nosilec zlatih medalj za obliko v Keramiki m nosilec np j višje ga priznanja, ki ga je dosegel
8
v letošnje a lotu no d 800 razstavljale! - umetniki v Frankfurtu, Na šolo sprejenajo študente po 6 semestrih fakulteto, ki nato dokončujejo svoj študij v laboratorijih in delavni*, cah te šole,
V	,,WorkschulG.,, so sprejeti ■učenci no podlagi 2-letno prakse v keranični tovorni in odličnega spričevala, Šolanje traja 3 lota. Pripravnik - nojster keraaike dela v šolskih delavnicah 2 leti s ano mojstrske predneto, kot n.pr,
1 1/2 n visoke vaze na vretenu, figuro in dekorje po lastni zamisli in načrtih. Po 2- letni praksi opravi izpit za mojstra keramiko, ki obvlada plastiko, slikanje, tehnologijo in sploh vse, kar je v neposredni zvezi s keramiko. Kot tak lahko odpre svojo keramično delavnico ali pa sc zaposli v večji keramični tovarni. Gojenci delo jo praktično v skupinah po 8 pod nadzorstvom strokovnjokov. Najdalj časa sen se zadrževal v slikami, kjer sem od vsakega načina okrasnega slikanja izdelal po 1 primer. Gojenci v slikami izdelujejo po lastni zamisli dekore za Rosenthal porcelan. Zanimivo je, da zlata pri novih oblikah sploh na uporabljajo# Okusni de-kori v pastelnih barvah nadomestijo razkošje starih pozlačenih servisov. Držijo so načela ,rKerarnika čire dalje od tekstila in kovino”! Zato jo njihova keramiko res keramika in ima vse lastnosti prave keramike.
Trg je nasičen’ e porcelanom in najrazličnejšo keramiko, a kljub temu uspevajo tovarne, ki izdelujejo keramiko slabše kakovosti od naše. Predvsem bi morali pri nas usposobiti slikarje, da bodo s preprostimi sredstvi (barvami) nadomestili drago zlato in listre. V naši tovarni jo osnovan razvojni oddelek, ki ga sestavljata zaenkrat samo tehnik za napredek proizvodnjo in kreator. Potrebni bi bili še vsaj 3 dobri slikarji za ta oddelek, kor le tako bo mogočo doseči, da bo vloga tega oddelka v naši proizvodnji takšna, kot bi bila zaželena.
V	nekaj vrsticah sem opisal vtise zn časa mojega
5 - tedenskega bivanja v Nemčiji tor na,čel vprašanje razvojnega oddelka in njegove vloge v naši proizvodnji. Mislim, da bi bilo dobro, da se šc kdo oglasi in pove svoje mnenje v zvozi z razvojnim oddelkom.
Marijan Zdolšek,
Ne popravljaj stroja mod pogonom.
8 9
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE.
Delo upravne g?, odbor .g:
V ne seču novembru in v prvi polovici decembra jo upravni odbor imel dve redni aeji. No teh sejah je razpravljal o poslovanju v mesecu oktobru in novembru, o opravljenih službenih potovonnjih v oktobru in novembru, o reorganizaciji organizacije podjetja, raznih prošnjah in pritožbah tor o delu strokovnega združenja.
Delo delavskega sveta:
Delavski svet našega podjetja je incl v mesecu novembru in decembru dve zasedanji.
Na teh zasedanjih je sprejel sklep o zvišanju plač, razpravljal o problemih varnosti dela, sprejel globalni plan proizvodnjo za leto 19591 sklepal o prodaji in nabavi osnovnih sredstev in nekaterega inventarja, o novih delovnih mestih, o sodelovanju pri gradnji restavracije in razširitve otroškega vrtca ter razpravljal in sklepal o raznih prošnjah.
Rado Pantelič,
Delo sindikalne podružnice:
Prva rodna seja izvršnega odbora sindikalno podružnice je bila dne 24.11.1958 ob 14 uri.
Na dnevnem redu je bilo samo konstituiranje novega
odbora.
Za predsednika jo bil izvoljen tov,Darko Šulcr za tajnika "	”	"	" Prane Oblak,
zn blagajnika ”	“ izvoljena ” Katica Novak
V novem odboru so še naslednji tovariši:
Rudi Grun Žagar Miro Kralj Milan Viktor Stanič
Viktor Žuraj Rudi Godler Jože Rus Ivo Blatnik
Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen tov.Jože Ronzinger, za člana pa tov.Jožo Šonca in tov.Mirko Rotor,
Na prvi seji je bil tudi izvoljen blagajnik posmrtni nsko samopomoči tov, Miro Žagar.
Sklep seje je bil, da odbor sklepa o denarnih dajatTVohhin nima kompetenc dajati m lastno roko denarja iz blagajne niti predsednik niti blagajnik.
Da bi se poživilo fizkultumo delo in ostala kulturna dejavnost, so je v okviru sindikata osanovaln naslednja komisija:
tov,Zorka Godler	tov. Mirko Mežnar
” Rudi Grum	” Ivan Lojen
Mladinska organizacija pa naj bi izvolila svojega člana v to komisijo,
> lo
Izvršni odbor podružnice je tudi post?.vil komisijo z? oddih čIonov in sicer:
predsednik - Milen Krelj član -	Vili Gcrnadnik
”	Rado Pantalic
Postavljene konisije naj bi sklical izvršni odbor v najkrajšo n času, da bi čiaprej pričeli z de Ion,
Sklonjeno je bilo, da se bo odbor sestajal po potrebi, najn?nj pa enkrat mesečno.
Novi odbor je na svoji seji tudi dodelil strelski družini "Bratov Hrvatinov” v Libojah 6,loo din za nabavo malokalibrske puške.
Darko Šulcr,
Najprej premisli, poten šolo izvrši in do nezgoda ne bo
prišlo.
KAKO SMO PRI NAS ZVIŠALI OSEBNE DOHODKE.
Delavski svet našega podjetja je n: svojem lo, zasedanju sprejel sklep, da se pri povišanju plač uporabi lestvica, ki je bilo objavljena v Uradnem listu štev,44/58. Lestvica je takte le:
10.000
12.000
14.000
delavca	znaša	so
	lo,ooo	1.155
do	12,ooo	1.155 +
do	14,ooo	- 1*335 +
do	16,ooo	1.475 +
nad	16,ooo	1.575 +
vzame v skupni znesek
9 % od zneska nad lo,ooo 7 % od zneska nad 12,ooo 5 % od zneska nad 14,ooo 3% od zneska nad 16,ooo
Ti zneski sc določijo za vsakega posameznika in so kot posebna priloga vnesejo v tarifni pravilnik.
Karel Vitanc,
............- - - - , ------- - . .. .
Delajmo vodno in povsod smoterno in preudarno.
: ' ii
REDNO POLLETNO POPRAVILO GENERATORJA H PREDOREIH PEČI.
V mesecu decenbru ina podjetje planirano popravilo prodornih peči, generatorja in kotlarno. Kor pa ostali obrati no norojo obratovati, čc no obratujejo navedeno strojno naprave, bo stvarno velod teh popravil obstala celotna tovarna. V ton času bodo delavci izkoristili svoj rodni letni dopust v proizvodnih oddelkih, stranski obrati pa opra vili potrebna popravila. Verjetno se bodo no kr. tori vprašali,-zakaj so potrebna to popravila in celo dvakrat na leto!
Kakor se ostali stroji večkrat pokvarijo in pokvarijo, je tudi generator in poči in parni kotel, ki so stalno v pogonu potrebno dvakrat na leto pregledati in popraviti tisto dele, ki so ned obraton ne norejo. To so tudi glavni vzroki, da podjetje dvakrat m leto preneha z dolom*
Sedanji zimski čas je za dopuste brez dvoma neprimeren in je godrnjanje nekaterih do neke mere upravičeno.
Na žalost pa je razpored popravil nemogoče narediti drugače kot, da eno popravilo pride'.v zimski čas oz, v čas, ko jo neprimeren za dopuste., Računamo pa, da bo vsaj večina, katera bo v tem čnsu koristila dopust, uvidelo interes tovarne -»in pokazala do tega problema potrebno razumevanje.
Milan Kralj,
j Ob vsaki ranitvi poišči strokovno prvo pomoči
ALI ŽE VESTE...... ?
-	da gojimo zelo priljubljen šport no da bi ga sindikat finančno podprl? Ta šport jo skakanje čez ograjo - čez tovarniško seveda!
-	da naše podjetje urejena časopis "LJUDSKO PRAVICO" še vedno z naslovom '‘Državna keramična industrija Liboje". Precej lot jo že tegaodkar je ta naslov izgubil družbeno - politično veljavo;
-	da je bilo v 11 mesecih letošnjega leta premeščenih iz enega delovnega mesta na drugo 67 delavcev. Ali ni to preveč?
-	do so bile odobrene v lo mesecih 3o4 uro opravičenih neplačanih dopustov in 1216 ur izrednih plačanih dopustov. Plačanih je bilo največ v oktobru;
” ms je _povprečno stalno po 5»62 % na bolniškem dopustu, kar pomeni, da mesečno izgubimo v proizvodnji 5,72o delovnih ur. Največ bolne.h je bilo v mesecu septembru;
12
-	da je čisti dohodek tovarniškega bifeja v lo mesecih 58.735.- din;
-	da je gasilska enota tovarne bila v napadu že v 17 minutah od trenutka, ko je bil javljen poizkusni alarm. Čestitamo k uspehu.
-	da ae je lom v proizvodnji dvignil za 3 kar znaša mesečno coa 600,000,- din ali letno 7*2oo,o9o,- din. Ali si lahko mislite, koliko bi prihranili, če bi bolj pazili. Večina loma je namreč taka, da je blago oskrbljeno.
Uredniški odbor.
v
Tudi najmanjša rana je lahko smrtno nevarna, če ne
ravnaš prav !
Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Lukman Božo čl ana in »rali Milan. Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje Prispevne dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.