Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Anton Miklavčič — predsednik, Jože Javornik — namestnik in člani: Ma-rija Semen, Tine Roj ina, Slavka Valjavec, Boris Pertot, Marija Krničar, Kovačič Marica, Drago Žvokelj in Ančka Rozman. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO VII. • 30. IX. « ŠT. 8
tekstilec
KRANJ
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS
L oktobra — skrajšani delovni teden
V zadnjih dveh mesecih smo tudi v našem delovnem kolektivu resneje začeli s pripravo ma skrajšani delovni čas. Samoupravni organi pa so na zadnjih sejah sprejeli sklep o prehodu na 45-urnd delovni teden s 1. oktobrom 1964, kot prvo fazo prehoda na 42-umi delovni teden. S tem se bo' tudi v našem podjetju polagoma začel uresničevati 37. člen ustave, ki pravi: »Zajamčeno je, da traja delovni čas največ 42 ur v tednu«.
Razlogi, da uvajamo krajši redni delovni čas prav sedaj, so zlasti v dejstvu, da so proizvajalne sile naše družbe tako narasle, da ne bo treba delati 48 ur tedensko, kot smo morali v času obnove in v dobi relativno hitre graditve novih objektov ter naprav v gospodarstvu. Humanistični motiv skrajšanja dela potemtakem lahko pride ob sedanjih pogojih in na doseženi stopnji našega razvoja do polnega izraza brez škode za življenjsko raven in tempo ekonomskega razvoj a.»
Ni dvoma, da nam bo skrajšanje delovnega časa tako kot v drugih državah po svetu po nekaj letih prilagajanja novemu načinu dela prineslo:
Izvršitev plana v avgustu
PREDILNICA I	V baznih kg je predilnica I do-
Koiličins.ka izvršitev:	mesečna segla avgusta 113,1%, kumulativ-
izvršitev v ef kg je 103,5 %, ku- no pa lima 106,5 %, mulativno pa so izvršili količinski Plan asortimenta je predilnica I plan 102,6 %.	(dalje na 2. stirami)
^8?'	* jjpl
1.	povečanje povprečne fizične delovne sposobnosti ljudi zaradi zmanjšanja števila nezgod pri delu im zaradi tega zboljšanje splošnega zdravstvenega stanja delavcev, do česar bo prišlo kot naravna posledica večjega sklada prostega časa za rekreacijo, šport im. oddih.
2.	povečanje intelektualne delovne sposobnosti zaradi večjih možnosti za učenje in strokovno izpopolnjevanje;
(dalje na 4. strani)
IZ VSEBINE:
—	1. oktobra — skrajšani delovni teden
—	Nekaj: zanimivih odgovorov obratovodje plemenitilnice I inž. Mirka Pogačnik) na postavljena vprašanja
—	Povišani ošabni dohodki
—	Predsednik IS SRS, tovariš Viktor Avbelj na obisku v našeim podjetju
—	Kako bo s prostimi sobotami
—	Prehod na 45-oumni. delovni teden v plsmenitilnici I
—	Izvršitev plana meseca avgusta in kumulativno'
—	Proizvajalci sprašujejo
—	Aipel na člane isamiouipravnih organov in družbeno političnih organizacij
—	Uispel sindikalni izlet
—	Tokrat ituidi za šolapje
—	O fotografskih snemalnih kamerah
—	Uporaba požarnih aparatov
—	Odlično drugo mesto' za naše kegljače
—	Umnik išportnih sekcij
—	itd.
Nekaj zanimivih odgovorov obratovodje plemenetilnice I na postavljena vprašanja
1. Podatki o mesečnih izvršitvah gosto vzorec disponira na povsem meri, medtem to bo Odpravljena in kumulativni kažejo, da vaša drug artikel, kateremu gravura druga napaka z montažo kisilin-enota količinsko plan izvršuje, valjev ne ustreza ali pa je širina skega prekata pri tretjem pral-inedtein ko je glede kvalitete valjev zanj premajhna. Tako vzo- nem sitroju v belilnici in z uved-opaziti nazadovanje. Tudi plan ree pri tiskanju dobro me pokri- bo beljenja brez vodnega stekla, asortimenta v letošnjem letu še je, se razliva, izpade neenako- Odrgnine in pretzanje - pa so še niste izvršili. Nam lahko kou- meren,	vedno predmet reklamacij!
kre|tno poveste, kaj: jin kje so Glede na uvajanje raznih novo- Potrebna je dalje še nabava vzroki, ki onemogočajo izvršitev sti v značaj vzorcev in 'zaradi za- vakuumskega pasivnega stroja omenjenih planov. Nam lahko po- ostrovanja kriterija tržišča do kva- (za odpravo pikic v barvah!); ne veste, zakaj so bili takšni plani Mtete naš strojni park v marsikaite*- bi pa našteval raznih popravil in postavljeni, in ali takrat ni bilo ,rem odd. ne daje primernih re- preureditev ostalih strojev, ker možno predvideti nastalih težav zultatov. Naj omenim kar belil- jih je pač preveč, in problemov?	nico, ki je kljub stalnemu po- Najbrž nismo edini obrat, ki
J Vprašanje dejansko zadeva v pravljanju, preureditvam in re- mu za kvalitetno delo povzročajo črno glavni problem naše dejav- Marnaci jam, obdržala svoje zna- težave neprimerne utenzilije. Tako nosti Vplivov na doseganje plana citale napake: prekomerno prate- na primer že mesece ne moremo kvalitete in asortimenta je res govanje votka, tvorbo kalcijevih priti do ustreznega iappinga in toliko da ne bi mogel dati iz- madežev in odrgnin ter pirazanje žičnih krtač za tiskarske stroje, črpnega odgovora, pa bi se orne- občutljivih artiklov (npr. satena), kar tudi povzroča določene napajali le na histvene' ugotovitve Po-, že nacl dve teti zaman čakamo na ke pri tiskanju. Poseben problem glejmo si najprej kvaliteto;	‘	*	’	1	1
Predpogoj za kvalitetno plemenitenje je primerna in standardna kvaliteta surovih tkanin. Mešana, neenakomerna in nopkava preja, prekomerne tkalske napake zlasti goste in redke proge), različna jakost in širina obeh krajcev, slabo čiščene 'tkanine (viseče niti!), zatrgani krajci in
obljubljeni avtomatični ravnalec predstavlja 'tudi nabava barvil in votka »Orthomat«, kateri bo od- pomožnih tiskarskih sredstev, pravil prve napake, vsaj v neki	(dalje na 4. strani)
Povišani osebni dohodki
V našem podjetju smo v zadnjem času dvakrat povišali oseb-
podoibno, vse to nujno povzroča ne dohodke. Samoupravni organi sekundarne napake pri plemeni- so sprejeli sklep o povišanju oseb-tenju. Da 'bi te napake odstranili, nih dohodkov prvič v mesecu ju-sikušamo izboljšati naše stike s niiju z veljavnostjo od prvega ju-tkalnico, kar že kaže delno iz- lija dalje, še pred zadnjimi spre-boljlšanje situacije. Prav tako je membami cen osnovnih živilskih važno disponiranje s strani ko- predmetov. To zvišanje je bilo marciainega sektorja. Gravura rezultat doseženih uspehov gospo-namreč vsak vzorec gravira s darjanja v prvem polletju, namen tehniko in globino, ki je primer- pa je imelo približati osebne dona za predvideni artikel', žal pa hodke v našem podjetju osebnim se po kolakcioniranj-u vse preipo- dohodkom v drugih kranjskih
Tovariš Viktor Avbelj na obisku v našem podjetju
Gostje pri ogledu predilnice I
15. septembra so obiskali naše podjetje tovariš Viktor Avbelj, predsednik IZVRŠNEGA SVETA
podjetjih, ki so nas v zadnjem času občutno prehitela.
Zvišani so bili ceniki za obračun osebnih dohodkov v vseh ekonomskih enotah za 10%, obenem pa so bile zvišane osnovne ocenitve delovnih mest za deset točk ma uro ( im ustrezno tudi ostala merila) im to na vseh delovnih mestih enako. To pomeni, da so se osebni dohodki povišali v znesku vsem zaposlenim enako (in sicer za okoli 3300 din), v procentih pa delavcem z nižjimi ocenitvami občutno več kakor onim z višjimi. Tako so se n.pr. delavcem z majinižjimii ocenitvami (65 točk na uro) povišali osebni dohodki za cca 11,5%, onim z najvišjimi (335 točk na uro) pa le za cca 3%, medtem ko so vsi ostali v istem smislu nekje vmes. Ta način notranje razdelitve povišanja je bil osvojen zato, da bi z
LRS, Janko Smole, podpredsednik IS LRS in tovariš Zakojšek, direktor plana.
Gostje so si v spremstvu glav-
s„sr2(olnp«ror^r	“° °*
dali osnovne obrate v obratu I. pravilu osebne dohodke pod 25.000 Zanimali so se predvsem za nove dim na mesec. Če bi namreč po-
stroje oziroma za izboljšave, ki smo jih izvršili v zadnjih letih.
Po ogledu je bil tudi krajši razgovor, v sejni sobi UO, o problemih proizvodnje, nabave iri izvoza.
višali osebne dohodke procentu-alno vsem enako, bi za odpravo osebnih dohodkov pod 25.000 din rabili veliko več sredstev.
(dalje na 3. strani)
Kako bo s prostimi sobotami
Problem okrog koriščenja teh sobot nastopa zato, ker imamo v podjetju v bistvu štiri vrste zaposlenih članov. Eni so taki, ki delajo sami na določenem delovnem mestu pa jih zato ne bo možno dehti, oziroma razporediti v dva turnusa. Drugi so takšni, da jih bo možno deliti v dva turnusa ne pa v tri. Tretje bo možno razporediti v tri turnuse, medtem ko bo možno člane, ki delajo v nočni izmeni razporediti na koriščenje vseh sobot v mesecu, torej na štiri turnuse.
Razpredelnica äzgleda takole: oktober
	3 10	17	24	31	7	14
PRVI			a			a
DRUGI	b	c		b	c	
TRETJI	b	c	d	b	c	d
ČETRTI	b c	d	b	c	d	b
november 21 28
december 5 12 19 26
b c	b c
b c d b c cd	bed
(c — prestavitve Iz e. e. v drugo e. e.)
Gostje in predstavniki podjetja med razgovorom
(dalje na 2. strani)
Delo na tiskarskem stroju je zahtevno
Prehod na 45-urni delovni teden v plemenitilnici 1
Ob prehodu na skrajšani delovni čas bo vsaka delovna enota zmogla večjo obremenitev, ki jo terja zahteva In nujnost po nezmanjšani proizvodnji in osebnih dohodkih ob istočasnem izpadu strojnih ur za 5,6 %, le po temeljiti analizi notranjih rezerv in pripravi ulkrepov, ki bodo zagotovili vsaj isti obseg, asortiment in kvaliteto proizvodnje kot jo imamo sedaj. Naš obrat se je tega lotil s proučitvijo vseli delovnih mest, prvenstveno pa s snemanjem izkoriščan ja strojev, ki že sedaj za obrat predstavljajo grla proizvodnje. Rezufiltati teh snemanj, ki jih je bilo za posamezen stroj 432 dio 2.303, so bili večji del pričakovani. KiLjufo temu pa so mas presenetili, zlasti pri primerjavi stopnje izkoriščenosti med seboj sličnih strojev. Nekaj podatkov (glej talbelo!):
Ce upoštevamo, da so v zastoje Vključene tudi osebne potrebe, potem borno pmi strojih z visoko izkoriščenostjo morali preizkusiti tudi najimamjlše možnosti za še
nadaljnje skrajšanje zastojev. Na drugi strani pa se nam n. pr. v tiskarni, vsaj po analizi sodeč, odkrivajo še velike možnosti za dvig storilnosti. Tu odpade največ zastojev na menjave vzorcev im variant iter .probe (skoraj 2 uri v izmeni), pripravo strojev in tehnične pomanjkljivosti. To nam potrjuje že znano dejstvo, da tiskamo povprečno premalo .metrov po desenu in varianti, ikar povzroča .prepogoste menjave valjev in barv in s tem neugodno razmerje med časom menjav ter efektivnim tiskanjem. Ne smemo pa seveda zamikati tudi dokajšnjih zastojev zaradi slabo pripravljenega blaga, popravljanja tiskarskih barv, neustrezne gravure valjev ter slaibe kvalitete utenzild j.
Dočim imamo v obratu vrsto strojev in cele oddelke, kjer prehod na skrajšani delovni čas ne bo predstavljal posebnega problema, pa je le precej drugih, ki so že doslej bili preobremenjeni in zato tam še nadaljnje .skrajšanje
stroj	stopnja izkorišče- nosti	stroj ne obratmje v izmeni ur
agalizirka	67	2,7
razp. sušilni stroj Artos II	68	2,55
kontinuirni barvni stroj	61	3,1
razp. suš. .stroj Arto» I in Dornier	88	0,95
pralni stroji (povprečje)	82	1,4
rolo .tiskarna (.povprečje	40	4,8
parilnik	86	1) ■
zastojev ne bo lahka naloga. Ker je 'tehnološki proces v obratu .sestavljen jz vrste .med .seboj povezanih in odvisnih l az, že izpad eme same lahko v znatni meri ohromi funkcioniranje celotnega obrata. Prav tako moramo upoštevati, da preko nedelje ne .smejo obležati mokre barvane tkanine, še manj pa tkanine, tiskane z redukcijskimi barvili (in 'teh je največ!), ki jih moramo v soboto pariti, prati in sušiti. To zahteva posebno previdnost pri razporejanju dela v sobotah, saj bo odslej odpadla prav sobotna nočna izmena, ki je skrbela za gornja opravila.
Dvig produktivnosti vsaj za procent -izpada strojnih or bo moral iti predvsem na račun izboljšane discipline, organizacije dela in kvalitete proizvodnje, za kar bo treba zahtevati še večjo angažiranost strokovnega kadra v obratu; delno pa na račun boljšega vzdrževanja .strojnih naprav, prometne nabave barvil in pomožnih sredstev ter disponiiranja proizvodnje v Skladu z obstoječimi kapacitetami. V prvi fazi zahtevana investicijska sredstva so dokaj skromna: avtomatični rav-nallec votka, valkunmtslki spasimi stroj za tiskarske barve in -dva šivalna »troja 'domačega izvora, ka.r vse že vsebuje letošnji investicijski plan. Ostale potrebne naprave .lahko izdelamo v lastni režiji: ipahalna naprava pri Ikon-denzi.rnem .stroju Artos, navijal-na naprava pri Petor-foulardu, 400-liitrsk.i, .sod za aprete im preureditev novega navijafllnega .stroja v adjustirnici. Merodajni faktorji v podjetju si bodo vsekakor morali prizadevati, -da bodo gornja naročila v najkrajšem času realizirana.
Izvršitev plana meseca avgusta in kumulativno
(dalje s 1. strani)
meseca avgusta izvršila s 74,1 %, kumulativno pa z 82,4 %.
PREDILNICA II
Količinska izvršitev:	mesečna
je 140,1 %, kumulativna pa 122,4 odist, v ef. kg.
Predilnica XI ima v avgustu 137,4% v bb. kg, kumulativno pa
113.7	%.
Predilnica II Ima tako visoko izvršitev zato, ker ni koristila vseh planiranih dopustov.
Plan asortimenta je Izvršila v avgustu 88,7 %, kumulativno pa
83,5	%.
Skupaj sta predilnici v avgustu dosegli 117,1 %, kumulativno pa imata 105,8 %.
V bb kg pa imata v avgustu
122.7	%, kumulativno pa 105,8 %. Kot običajno sta predilnici tudi
v avgustu predli višjo povprečno številko kot je bila predvidena po
osnovnem pianu. Predilnica II je dosgela tako visoko prekoračitev zato-, ker je osnovni plan — zaradi dopustov — predvideval nižjo proizvodnjo, medtem pa je predilnica koristila manj dopustov in obratovala z večjimi kapacitetami, kot je bilo prvotno planirano. Ostala problematika pa je bila večidel avgusta ista kot je bila julija.
TKALNICA I
Količinska Izvršitev:	mesečna
izvršitev v votkih znaša 107,2 %, kumulativna v votkih pa 104,0 %.
V tekočih metrih je tkalnica I dosegla .avgusta 102,9%, kumulativno pa ima v tm 102,4 %.
Plan asortimenta je tkalnica I izpolnila mesečno 50,1 %, kumulativna izpolnitev pa znaša 67,9 %.
Izdelkov prve ikvalitete je imela v avgustu 77,2 %, kumulativno pa ima 78,2% izdelkov prve kvalitete.
TKALNICA II
Količinska izvršitev:	mesečno
ima v votkih 82,7 %, kumulativno pa 93%.
Tkalnica II pa ima avgusta v tm 82,9 %, kumulativno pa 90,4 %.
Plan asortimenta je Izpolnila le 53,6%, kumulativno pa 64,8%. Kvaliteta se v tkalnici II zadnje mesece stalno izboljšuje, saj je v avgustu dosegla že 78,5 % izdelkov prve kvalitete, kumulativno pa ima sedaj 63,1 %-
Skupaj imata tkalnici v avgustu v tm 94,9% kumulativno pa 98,5 odst.
V votkih sta tkalnici količinsko dosegli 96,5 % v avgustu, .kumulativno pa 100,0%. Plan asortimenta izpolnjujeta tkalnici v avgustu
51.5	% in kumulativno 66,9 %. Izdelkov prve kvalitete imata v avgustu 77,6%, kumulativno pa 73,6 odst.
Tkalnici s-ta torej izvršili plan. samo v votkiih. Plana v tm ni izvršila tkalnica II, ker je imela večje zastoje zaradi dopustov in pomanjkanja delovne sile.
S prejo sta bili tkalnici v avgustu bolje oskrbovani kot prejšnje mesece, iker so se izboljšali rezultati v predilnicah.
Problem zase je manjkajoča preja, ki jo kupujemo, ker ne prihaja v zadostnih količinah.
PLEMENITILNICA I
Količinska izvršitev: v avgustu (m2) 94,5 % in kumulativno 103,4 odst. Podatki za asortiment so za avgust 39,8 % in kumulativno
72.0	%. Izdelkov prve kvalitete v avgustu je 82,5 %, kumulativno pa
89.6	%.
Plemenitilnica I je v tm dosegla v avgustu 96,5 %- kumulativno v tm ,pa ima 104,3 %.
PLEMENITILNICA II
Količinska izvršitev: v avgustu (m2) ima 103,4%, kumulativno pa avgustu 62,0 %, kumulativno pa
97.1	%.
V	plemenitiLniloi II pa so avgusta v tm 'dosegli 103,9 %, ikiuimtt-latitino pa imajo 97,6 % v tm.
Plan asortimenta .je izpolnila v
66,6	%. Izdelkov prve kvalitete ima 61,6, kumulativno pa 49,9 %.
V	kv. metrih sta plemenitilnici dosegli količinsko v avgustu 98,5 odst. in kumulativno 101,4 %» v asortimentu avgusta 49,5 % in kumulativno 70,3 %. Odstotek prve kvalitete pa je v avgustu 72,9 in kumulativno 77,7.
Skupaj sta plemenitilnici avgusta 'naredili v tm 99,7 % plana, kumulativno pa 102,2 %.
Vzrok meizvršitve plana v ple-meniitilnici. I je kolektivni dopust, izboljšal v predilnicah, medtem ko je v tkalnicah ševedmo slab. V plememitilniioi I je slabši' kot je bil meseca julija, v plemenitilnici II pa je nekoliko boljši kot prejšnji mesec.
PROBLEMATIKA PRODAJE
Prodajna služba v mesecu avgustu ni dosegla plana .prodaje niti v .trgovini niti v reprodukciji in izvozu. Vzrokov je več, glavni pa je ta, .da je tržišče iskalo večidel zimsko blago, katerega je bilo .premalo na razpolago. Reprodukcija (konfekcijska podjetja) pa so še koristila letni, dopust.
SODELUJ V TEKSTILCU!
Ukrepe za izboljšanje discipline v obratu smo delno že uvedli v obliki kontrole dežurnih mojstrov nad' zapuščanjiem delavnih mest ob odmorih .in zaključkih izmen, že prvi teden te kontrole je pokazal njeno učinkovitost. Seveda se pri' tem ne nameravamo ustaviti. Tako bomo omejili izhode med delom na minimum in izvedli še druge ukrepe, .ki bodo zagotovili čim boljšo storilnost posameznikov. Kdor se tem ukrepom ne bo hotel podredita, bo pač moral računati na disciplinsko odgovornost, v skrajnem slučaju pa celo na to, .da ga bomo prisiljeni izločiti iz našega kolektiva. Jasno je namreč, da nihče ne bo mogel 'lenariti na .račun svojih .sodelavcev.
Največje težave pričakujemo .pri prizadevanju za izboljšanje organizacije in kvalitete dela. Sedanji način disponiiranja v Obratu je sicer že pokazal svoje dobre strani, vendar ga moramo še razširiti in izpopolniti tako, da ne 'bo čakanja na blago na enem ali drugem delovnem mestu. To pomeni boljšo sinbronliai,nanost obremenitve posameznih strojev, ki pa je v veliki meri odvisna tudi od komercialnih naročil. To namreč vedno kažejo določene .sezonske tendence, ki .povzročajo' neenakomerno obremenitev mercenizaoi-je, kosmatiilnice, barvarne, filmske tiskarne, kalandrov in kondenzacije. Ta nihanja se dajo delno izravnati .s .sprejemanjem uslug za druga podjetja, ostalo pa z začasnim premeščanjem delavcev na druga delovna mesta.
('daljo na 3. strani)
Kako bo v prihodnje s prostimi sobotami
Dva naša šoferja:
TINE KOCI IN MIRO ŽEN
PRAVILA
—	Odrejeni turnus rie more menjati niti posameznik niti skupina delavcev
—	V primeru, če bi se pokazale napake, bo turnus lahko spremenila komisija za uvedbo skrajšanega delovnega časa
—	Razporeditev ljudi v posamezne turfnuse (izvedejo vodje sektorjev in obratovodje enot. Razporeditev velja nespremenjena vnaprej.
—	Vsakemu članu je treba omogočiti, da .izkoristi prosto soboto kot mu po turnusu pripada.
—	Delavci, ki morajo na prosto soboto delati, ker delovnega mesta ne smejo zapustiti, a zase ne dobe zamenjave, in tisti delavci, ki so na svojo prosto soboito na službenem potovanju, bodo namesto sobote koristili kot prost dan ponedeljek ali torek oziroma prvi dan v tednu, ki sledi prosti soboti po vrnitvi s službenega potovanja. Na vsak način morajo koristiti enega lizmed petih delov-riih dni v naslednjem tednu.
—	Ce pade prosta soboto v čas, ko delavec koristi svoj redni letni dopust, izredni (plačani ali neplačani!) dopust, kol je na bol-
niškem dopustu ali delavka nfe porodniškem ali če pade sobota na državni prazni, delavec nima pravice zahtevati, da se mu zanjo dodeli kak drug delovni dan kot prosti dan.
—	Tisti, ki koristijo letnji dopust deljeno, morajo paziti, da zadnji dan njihovega rednega letnega dopusta ne pade na petek pred prosto soboto, temveč mora biti v takem primeru njegov zadrijii dan dopusta sobota. V nasprotnem primeru mora v soboto, čeprav je zanj prosta sobota, delati.
_ — Ce dobi delavec izredni dopust, ki mu po pravilniku pripada (izjemni primeri!), in če pade tak dopust na njegovo prosto soboto, ne more zahtevati, da bi bil prost kak drug dari v tednu.
—	Ce delavec na svojo prosto soboto dela, čeprav bi moral biti prost, se mu osebni dohodek obračuna navadno za 8 ur, kot nadurno delo pa se mu obračuria le delo preko 8 ur.
To so torej nekateri predpisi, ki bodo urejali pravilno koriščenje prostih sobot, da ne bi prišlo do kakih nepravilnosti in izkoriščanja. Kolikor bo, kot rečeno, praksa pokazala pomanjkljivosti, pa jih bo odgovorni organ pač spremenit
Povišani osebni dohodki J
(dalje s 1. strani)
Številke din procenti, ki smo jih navedi, so seveda samo okvirni, ker bodo dejanski rezultati povišanja odvisni v posameznih ekonomskih enotah od proizvodnih uspehov (dosežena proizvodnja, kvaliteta asortimenta), pri posameznikih pa tudi od preseganja norme, kvalitete in drugih faktorjev, ki vplivajo na osebni dohodek ekonomske enote in posameznikov.
Še predno je bilo uveljavljeno povišanje osebnih dohodkov, o katerem smo pravkar govorili, je prišlo do sprememb v cenah za osnovne živilske predmete in priporočilo zveznih organov, naj se osebni dohodki zaposlenih zvišajo na ta račun vsaj za 1.500 mesečno.
Naši samoupravni organi so o tem razpravljali v mesecu juliju in na podlagi analiz strokovnih služb ugotovili, da lahko upoštevamo ta priporočila za povišanje osebnih dohodkov dn sicer od prvega avgusta dalje. Sprejet je bil sklep, da se povišajo osebni dohodki za 2.000 din mesečno na zaposlenega, vendar ne v obliki dodatka, kot smo to imeli predlanskim dn lani (400 din za kruh),
ampak se to povišanje vključi v redno delitev osectuh dohodkov. Na .podlagi podatka — 2.000 d.m na enega zaposlenega mesečno — so bili izračunani potrebni' zneski za posamezne ekonomske emote in na osnovi teh zneskov določen ustrezni procent zvišanja cenikov za obračun osebnih dohodkov posameznih ekonomskih enot (v povprečju za cca 6,3%). Da bi zagotovili, da bo povišanje za vse zaposlene enako (okoli 2.000 din) so se povišale ocenitve vseh delovnih mest za nadaljnjih 6 točk na uro. Kar je tudi to povišanje vključeno v reden obračun in redno delitev, pomeni, da bodo dejanski rezultati tudi pri tem povišanju odvisni od uspehov posameznih ekonomskih enot (dosežena proizvodnja, kvaliteta, asortiment) in od dela posameznikov (norma, kvaliteta dn drugo). To pomeni, da bo od dobrih proizvodnih im delovnih rezultatih dejansko povišanje osebnih dohodkov lahko tudi večje kot 2.000 din mesečno, po drugi strani, pa, da nihče ne garantira itega povišanja pri slabih rezultatih.
Prvo in drugo povišanje osebnih dohodkov se nanaša na dose-
ženo proizvodnjo od 1. julija oz. od 1. avgusta dalje. Ker je bila proizvodnja v juliju Sin avgustu zaradi dopustov manjša in ker se obračunava povišanje posameznikom po zvišanih osnovah samo za čas, prebit pri delu, medtem ko se nadomestilo za dopust po zakonitih določilih izplačuje po povprečju osebnega dohodka zadnjih treh -mesecev in za nadomestilo za dopust povišanje ni predvideno, bo obojno povišanje prišlo do polnega izraza (ob dobrih rezultatih seveda) šele pri obračunu za mesec september. Nadomestilo za dopust pa bo manjše od rednih osebnih dohodkov samo toliko časa, dokler povprečje treh mesecev ne bo doseglo povišanih rednih osebnih dohodkov, t. j. inajveč 3 mesece o'd uveljavljenega povišanja.
Upamo, da smo s tem prispevkom zadovoljivo -pojasnili vsa vprašanja okoli povišanja osebnih dohodkov, katera so bila mnogim precej nejasna prav zaradi letnega časa, v katerem smo oba ukrepa sprejeli iin ko so osebni dohodki ekonomskih enot in posameznikov v veliki meri odvisni od predhodnega obdobja.	A. M.
Prehod na 45 - urni delovni teden v pleminitilnici I
ga stroja in še boljšo uspasoblje-
(dalje z 2. strani)
Slednje ima ito slabo posledico, da so določene kapacitete potem nepopolno izkoriščene. Nasploh pa smo mnenja, da bo treba sistem mesečnega operativnega in komeroialnega planiranja izpopolniti.
Kot osnova za izboljšanje kvalitete nam služijo predlogi in zadolžitve, ki jih je sestavila posebna komisija pri UO, ko je spomladi -letos proučevala vzroke napak na tkaninah, ki jih predelujemo v našem obratu. Potrebno pa bo res -vztrajno delo in intenzivna medfazna kontrola kvalitete, da bomo dosegli vsaj planski normativ regularnega blaga (92 %). Zato nestrpno pričakujemo še nove strokovne moči inženirje dn tehnike, ki bodo razbremenili sedanje in omogočili te-meflijitejšo delitev dala, s tem pa tudi boljši -nadzor nad tehnološkim procesom.
Konkretne akcije za skrajšanje zastojev in boljše izkoriščanje posameznih strojev so dokaj različne. V smodiinidi, belilnici in mercenizacij-i bo treba skrajšati čas tedenskega čiščenja in ga obenem izvajati učinkoviteje. V barvarni naj bi se okrepilo kon-tinuirno barvanje, kar terja že omenjeno izdelavo navij aine naprave za blagovne valje ,pri Peter-foulardu. Kapacitete ikosmatilnice še niso povsem izkoriščene in nameravamo sezonsko nihanje vsaj delno izravnati z delavci pri fini sh-ikalan-drih, ki imajo obratno sezonsko obremenitev. Pii konti-nuirki in v pralnici se dajo zmanjšati zastoji z opravljanjem vseh pomožnih -del med časom, potrebnim za menjavo pralnih kopeli: dovoz kemikalij -in tkanin k stroju ter event, priprava barvne flote (popoldne dn ponoči pri kontinuiPki). Precej nizko izkoriščanje imata ega-lizirka in razpeli j ailo-suišilni stroj Artos II, največ zaradi slabo pripravljenega blaga in ker delata brez avtomatov za izravnavo votka. Razen nabave slednjega si bomo pomagali z uvedbo tretje izmene pri krtač-no-navijalnem stroju ter aktiviranjem vodnega kalandra, da bo odpadlo sestavljanje barvnega blaga z malih valjčkov pri- sušenju in da bodo vsi zatrgi in slabi šivi prešiti. Sličen ukrep bo veljal za ostala dva razpenjalncHSUšilna stroja, ki sta že zelo visoko izkoriščena. Z montiranjem -pahahie naprave pri kon-denzimem stroju Artos bo namreč odpadlo sestavljanje na vallje navitih komadov kondenziranega pigmentno tiskanega blaga pri apretiranju, postavitev dodatnega soda za aprete pa bo omogočila apretiranje povprečno daljših partij kot doslej, kar obo-
je seveda zmanjša število potrebnih zastojev.
Možnosti v tiskarni -so bide že kratko opisane, zanjo in za filmsko pa še posebej velja nujnost ureditve sistema kdlekcioniratnja in temeljitega remonta. Prvo bi nam zagotovilo pravočasno naročanje novih desen-ov, drugo pa sd-gurnejše in hitrejše tiskanje. Večji je problem pri parilnik-ih, ker sta oba že maksimalno izkoriščena. Tu računamo na novi dvofazni parilnik kljub njegovi nizki kapaciteti in na nekatere tehnološke izboljšave.
Pri dekatiranju, kalandri-h in kondenziratnju kapacitete niso še maksimalno lizkoriščene, torej posebnih problemov ni pričakovati razen v primeru resnejših okvar strojev. Večji pritisk na barvno kuhinjo- pa lahko izravnamo le z nabavo vakuum, pasinne-
nostjo tamkajšnjih delavcev. V adjustimem oddelku so predvidene manjše organizacijske spremembe, ki bodo omogočile podaljšanje efektivnega dela navijal-nih strojev do konca izmen s tem, da navij alkam ne bo treba skrbeti za odnašanje -ostankov in čiščenje okoli strojev. Se več pa bomo pridobili, ko bo dana možnost za postavitev dodatnih šest p-regledovalnih strojev, s katerimi bo možno pregledati vse naše t-kainine, kar bo olajšalo delo v adjustirnici..
V tem sestavku so navedeni le osnovni koncepti našega obrata o-b -prehodu na -skrajšani delovni čas. Potrebno bo še posamezne akcije koordinirati z drugimi obirati, -kjer bo -to le možno (vprašanje -discipline, nabave, -transporta, vzdrževanja in -slično) in z njimi izmenjavati izkušnje, da bi to novo pridobitev mogli vsi či-m-boiije uveljaviti. Inž. M. Pogačnik
Proizvajalci sprašujejo
RESNO OPOZORILO!
Doslej smo v rubriki PROIZVAJALCI SPRAŠUJEJO objavljali vsako vprašanje, ne glede na to, če je bilo anonimno oziroma s podpisom. Želeli smo pač, da bi proizvajalci brez strahu vpraševali za obrazložitve vseh tistih problemov in razmer, ki jih ne razumejo, ne poznajo, o katerih zato upravičeno lahko žele pojasnilo. Na žalost pa skušajo nekateri to uvidevnost uredništva izrabiti za postavljanje provo-katorskih (izzivajočih!) vprašanj, s katerimi žele doseči nezadovoljstvo med člani delovne skupnosti, trenja med obrati in podobno. Da tak način ni na mestu je razumljivo, hkrati pa dokazuje, da so v naši sredi ljudje, ki vanjo ne spadajo. Tak način nas sili, da bomo v prihodnje objavili kritična vprašanja le, če bo vpraševalec čitljivo podpisan, vprašanja brez podpisa pa bodo našla svoje mesto v košu za smeti.
ODGOVORI NA POSTAVLJENA VPRAŠANJA V 8. ŠTEV.
Na prvo in drugo vprašanje (povišanje dohodkov za 10 °/o in dodatek 1500 dinarjev) berite odgovor v sestavku tov. Miklavčiča.
Okrog razmer v počitniških domovih bomo bralce skušali obveščati o poteku dejavnosti upravnega odbora počitniških domov.
O 42-umem oziroma 45-urnem delovnem tednu je v tej številki dovolj napisanega pod istoimenskimi sestavki.
Na ostala vprašanja nismo prejeli odgovorov, morda jih bomo do prihodnje številke.
VPRAŠANJA
Zelo mi je ugajal članek tovariša Gunčarja o slabostih naših počitniških domov. Vse kar obsega je resnica, čeprav večkrat dokaj mila. Tako mislijo mnogi člani kolektiva. Sam predlagam naslednje: PRAV BO, ČE NAS BO TEKSTILEC TEKOČE OBVEŠČAL O ODSTRANJEVANJU VSEH NAŠTETIH NAPAK IN SLABOSTI. TO ŽELIMO ZATO, DA BOMO PO POTREBI LAHKO TUDI SAMI (dalje na 8. strani)
- na člane
samoupravnih organov in družbeno polit, organizacij
Leta 1958 je delavski svet sprejel sklep, da začne izhajati tovarniški časopis z namenom, da člane kolektiva kar najbolje informira o važnejših dogodkih iz proizvodnje, samoupravljanja in družbenega življenja. Poleg obveščanja, naj bi list člane tudi izobraževal in zabaval, jim svetoval in pomagal.
Ni dvoma, da je pravilno in pravočasno obveščanje izredno važen faktor za počutje ljudi, za njihov odnos do dela, je skratka faktor, ki v veliki meri vpliva na uspeh podjetja. Zato bi morala biti dolžnost vseh tistih, ki pri tem lahko sodelujejo, da to tudi delajo. To so predvsem predstavniki samoupravnih organov in organizacij, člani operativnega vodstva, člani strokovnih služb, komisij in drugi.
Na žalost nam pregled letošnjih številk »Tekstilca« pove, da je sodelovanje prej omenjenih zelo šibko. Tako je bilo v lanskih osmih številkah objavljenih 21 sestavkov družbenopolitičnih organizacij, letos (v osmih) pa samo trije; strokovne službe in komisije so lani objavile v osmih številkah 7 sestavkov, letos samo 3; sodelovanja samoupravnih organov pa že od leta 1961 ni več. To je res žalostna bilanca, ki kaže, da v našem podjetju v tem pogledu nekaj le ni v redu.
Če primerjam »Tekstilca« z glasili podjetij »LITOSTROJ«, »MTT«, ŽELEZARNE JESENICE, »TAM MARIBOR«, potem lahko rečem, da se organizacije in samoupravni organi v teh podjetjih zavedajo izrednega pomena obveščanja svojih članov, kar kažejo tudi številke tovrstnih prispevkov: »LITOSTROJ« v treh številkah — 7, »ŽELEZAR« v petih številkah — 17, »BILTEN MTT MARIBOR« v treh številkah — 24, list »SKOZI TAM« v petih številkah — 14. Mislim, da je nadaljnji komentar odveč. Pri vsem tem pa moram poudariti še to, da v teh podjetjih glasilo ni edini način obveščanja. Če imajo kaj večjega v programu, potem izdajo izredne številke (le-te obsegajo en list več!), kjer točno obrazložijo zadevo, kar omogoča članom vsestransko sodelovanje, odličen pregled situacije in zato končno tudi razumno odločanje. Vsega tega pri nas ni, ker člani zvedo za večino važnejših ukrepov šele takrat, ko je že vse urejeno, izvedeno. V takih pogojih je nesodelovanje večine razumljivo, čeprav je vse prej kot koristno.
Ali je po vsem tem čudno, če naletimo med člani na nerazumevanje in odpor, četudi je neka zadeva pozitivna in perspektivna. Je morda čudno, če ljudje postavljajo nevarne zahteve, če širijo napačne vesti, če klevetajo to in ono? Je mar čudno, če si po svoje razlagajo razne pojave, probleme in težave? Prepričan sem, da gre vse to na račun slabega in nezadostnega obveščanja.
Na raznih konferencah in sestankih pogosto poudarjamo velik napredek delavskega samoupravljanja in sodelovanja neposrednih proizvajalcev. Res me zanima, kje se to vidi in občuti. Veliko število vključenih članov v razne organe in organizacije namreč še zdaleka ni zadosten dokaz za to. Dobro vemo danes samo to, da je v teh organih kaj malo takih članov, ki aktivno sodelujejo v razpravah, da je tudi malo takih, ki zavestno odločajo o važneh zadevah. Vse to pa je brez dvoma posledica nepoznavanja razmer, torej nepravilnega obveščanja.
Mar smemo zameriti večini članov kolektiva, če nima razumevanja za razne probleme, če misli, da je tako vseeno, kaj sami mislijo in čutijo. Tudi vodstvo organizacij jim ne more zameriti prepričanja, da naše organizacije ne delajo tako, kot bi morale.
Vse drugače pa bi bilo, če bi člane sproti obveščali o uspehih in problemih proizvodnje (seveda ne v skopi in pomanjkljivi obliki, kot doslej), če bi jim pravočasno razložili in dali v razpravo zadeve, o katerih bi morali soodločati, če bi jim dalje tudi organizacije posvetile večjo pozornost (skrb za delovnega človeka!) in omogočile vpogled v svoje delo in uspehe.
Na koncu bi dejal še tole: JASNO JE, DA ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA IN UREDNIK NE MOREJO ZAJETI .VSEH DOGODKOV SAMI. RAZUMLJIVO JE TUDI, DA O DELU ORGANIZACIJE, SLUŽBE ALI KOMISIJE NAPIŠE NAJLAŽJE IN NAJBOLJE TISTI, KI V NJEJ DELA. ZATO APELIRAM NA ORGANIZACIJE IN NA VSE OSTALE, KI LAHKO UČINKOVITO POMAGAJO, NAJ TO STORE, DA BOMO TAKO ODSTRANILI TUDI TO SLABOST, KI V VELIKI MERI NEGATIVNO VPLIVA NA NAŠ USPEH.
Urednik
APEL
Nekaj zanimivih odgovorov obratovodje
(dalje s 1. strani) kateire prejemamo, zaradi
je pred kratkim obrat odločil za evidence nad nastajanjem napak žene kritiki, prav tako tudi ko-sploš- uveuioo ironiesecne inventure tka- in kolikor mogoče (izboljšati teli- leuteije, natane na njtn osnovi, /.a-
izdelamo dovolj kvalitetno ali točno po predlogu kupca, zaradi česar jo moramo ponovno izdelati. Ker za to potrebujemo čas vsaj pol do enega meseca, lahlko medtem poteče rok za dobavo,
mh deviznim težav,’ pod istim na-	run v preaeuavi	m je	prvo tudi	nično znanje	tar	čut odgovorno-	to moramo pogosto JtoieKCionna-	kar poivzroča neprijetnosti poseb-
zavom od razniiti producentov,	ze jzveuai..	ati delavcev.	rito ponavljan. mit	ni	snoda casa,	nt> v primeru, če gre za izvozno
vendar žal ne dajejo enaikiti učin-	ustro Kritiko	zasluži	vsakome-	uaxv » kapacitet	za	dvojno ae	na,r0oiao, iki je vezano na aikredi-
kov, kar (povzroča največ glavo- seem pojav, da prt aoiočenam ste- 3. Kaj bi bilo po vašem mne- to? čattaj loesmateiiKe ne donijo tiV) M lahko tudi zapade.
DOia pri izdelavi izvoznih nese- vmiiu artmov ikomerciaim seKior nju treba prvenstveno narediti že navodil, v kaucsnem žanru naj oo večkrat pa so vzroki zamujanja nov. se huje je, če za dalj časa ne da dispozicij za vse planirane v tem letu in v letu 1965, da bi neue aesen Katoriran? Lautaj koio- rokov drugje. Bodisi, (da je pre-zmanjika kakega od Standardnih jconpine m jur obrat torej ne mo- se pogoji dela v vaši enoti izboij- nce vsaiKega zahtevnejšega aese pa2no dano naročilo gravuri za materialov, katerega skušamo v re vzeti v predelavo. To se naj- šali, na bi se povečal odstotek iz- na ne pregleda (komisija pred uto- pirjpravo valjev ali če ni na za-časovni stiski nadomestiti s siič- vecKrat pojavuja pru tikaniinan za aeianin t Kan in po planu asorti- tekciomraujem. m zaKaj ne očem iQgl dovolj zahtevnega artikla im rum, vendar pogosto ne dosežemo liuimsKi hišk. ivtisum, da so pri menta?	njih primernost namenu. An ne moramo čakati, da ga tkalnica iz-
povsem istega izgloda tkanine, puaimanju se premalo upoštevane	I bi kazaio kotekcaomranje točiti od deja včasih pride do resnejše ok-
Kot jé bil predpisan.	razpoiozijrve (kapacitete obrata. 3. Predvsem odpraviti negativ- °°'rata» sa0 Je ta ie izvajalec na- vare kakega važnega stroja (n. pr.
Med objektivnimi (težavami se Tri veljavnem gospodarskem si- ne pojave, navedene v prvih dveh točil? Ta m slična vprašanja ter-	jtiskarski stroj, kondenzir-
pojavljajo tudi take, ki nam	stemu si pač ne moramo privo-	odgoviorih. Vem,	id!a	je	marsikaj	JaJO rešitve.	ka in slično) ah pa zmanjlka ene-
vzamejo ves pogum, ker smo Sem preveč izrazite sezonske pro- težKo, zato’skokovitih izboljšanj me	. _ ga aii drugega standardnega bar-
proti njim povsem brez moči. izvoonje, pač pa naj bodo vse 5,0; treba bo pač mnogo dobre	podlagi ikomerciamm dis vda odnosno pomožnega srad-
Tako že sedaj s skrbjo počakiu-	kapacitete preko celega leta čim-	volje in razumevanja za rasava-	PozlclU najemo odgovarjajoče par-	stiva> Ker ne zanimajo raz-
jemo zimo, ko bomo zopet trpeli	boij enakomerno ooramenjene,	nje problemov v obratu, tako od	wJ.e ^urOvm tkanin v predelavo,	zakaj naročenega blaga ni
zaradi pomanjkanja pare, kar bo	Kar zagotavlja njihovo maiKsirnai-	strani prizadetih služb kot od	Cesto Pa se naknadno edem alt	dobil v dogovorjenem roku, in
povzročilo na desetitisoče metrov	no izkoriščanje in torej visoko	nas samih.	drugi aesen stornira, zamenja z	ker zamujanje rokov izdobave
pokvarjene tkanine zaradi slabega proizvodnjo (kosimatenje, merce-	novmm aii pa se Količine variant r6sno škoduje ugledu podjetja, bi
parjenja po tisku. Prav tako nzaoija, barvanje, finišaranje). 4. Nekje je padla trditev, da so spremenijo. To vnese v naše P,ia- morali v komercialnem sektorju borno z nastopom mraza imeli po	i\a doseganje piana asortimenta	kapacitete v pJemenltilnici I izko-	mranje negotovost m dodatne	naročila na daljše
vsej. verjetnosti zopet (lepe količi-	ima nedvomno tudi obrat svoj	riščene samo 40%. Ali je to res?	Proizvodne težave, ki jiih le z na-	dobavne roke in v količinah, ki
ne'od kapelj namočenega blaga vpliv. Tu nastajajo odstopanja Kako je kaj takega možno?	porom prebrodimo.^ leKsiiuu so za nage proizvodne zmogljivo-
tekstimi
pred tiskom, ker sta dva kailori- najlveč zaradi izvoznih naročit, ka-	"	"	tovarni Prebold imajo to urejeno sl- reajne
terja (od štirih nabavljenih), ki tera obrat iz raznih vzrokov ne 4. To je le posplošen podatek iz	^	Qb ^	^	• ne m(>rem
lahko preprečujeta kondenziranja izvrši kvalitetno, zarach cesar mo- rezultatov snemanj stopnje izberi ^mlvi^^	™ 1 mimo problema, ki ga v podjetju
pare nad agabzmko montirana v ra vzeti v predelavo novo kolica- riščanja nekaterih strojev v bk- f	r	že dalj časa skušamo čim zado-
predilmo, od preostalih dveh pa no tega ar.tikla, kar pri masov- rim pnprav na skrajšan delov- “1 °d preaimice do Končnega oz ...	>	bistvu, mo-
nameravajo enega uporabiti še nih (v glavnem finatte) nujno m čas Tedaj smo ugotovili da so heika. lam so sik celo tako da- ^	P
drugje. Povzročitelj napak je tudi privede do prisiljenega prekomer- tiskarski stroji dejansko produk-	Odo,onti UO mod vanju, v rnisnn imam poenosra-
utesnjenost v obratu, zaradi ka- nega tkanja ah do nakupa tega ti/vmi le 40% delovnega časa, osta- aanjin dispozicij adooiratii UO pod-	,Droizvodnie na nekai trtav-
tare izgubljamo ipregied nad pro- artikla v .drugih podjetjih. Tu jj čas pa porabijo za (menjavo Jie,tJa! Fn nas ©tecte "a obsenzosit	,bi jih JL® de_
cesom, otežkočen je transport, torej vidimo .direktno povezavo vzorcev in variant, za probe, ko-	"trai^T oTSa « v daljših serijah, kot .smo va-
blago se nam maze itd.	med doseganjem kvalitete m pia- lekcije, čiščenje in ostale zasto- t0ga 'Prevzeti, vztrajamo pa na
Ne moremo zanikati, da slabi na asortimenta.	"	r‘"	m~
kvaliteti botrujejo v izdatni meri	_	_	_ ____j	^	„„	.....
tudi dastne napake. Velik problem 2. V vaši enoti ste pred meseci	nmogo bolje nekateri tudi operativnem, planu tako za do-
vzadnjih 2 letih je močna fluk- uvedli nov_naa»t nagrajevanja za nad	v ijd-m-nnli gornja ‘‘ *“4:sx'
da mora vsako spremembo že merh j©dro ekonomičnega poslovanja. V mislih imam poenosta-zvodnje na nekaj g.lav->v, ki pa bi jih zato de-
1- lakciie' ri'ščenie." hi "ostale'zasto- t0Sa 'Prevzeti, vztrajamo pa na (^1 v uaijših serijah, (kot smo va-laKcije, čiščenje m ostale zasto-	(komercialni sektor J011'1 sedaj. Z .drugimi besedami
je. To je izjemen primer v ob-	“a narnl 'komeraami sektor omenj	smerialiBaciio ki
ralu sai so drnsl, st.roii ukori- lzda kompletne dispozicije po 10 Pomeni ožjo specializacijo, ki ratu, saj so drugi, stroji izKon „ ra,tilv.n oia.n,,. takm. no- Je lV nekaterih sorodnih podjetjih C1 sceni mnogo bolje, nekateri tudi operativnem pianu tako za do-	Krani Gorenisika ore-
;a n a.rl on »A V tiskarnah .Bornia mace trzisce kot za izvoz naj- Pr- V?1 _. r‘L'or^enJlSIK:a-
ssnssrJshsLSšrd:	sä
izučenih v veliki meri mlade in podatke o njegovi prednosti?
neizkušene delavce, ki še nimajo .pravega posluha za delo na strojih in odgovornosti za (kvaliteto.
2. Poostreni kriterij obrata do Pre^j izboljšati. Bistven pogoj za	. .	-
vprašanja kvalitete proizvodnje žo je naraščanje primerniih ko- ^________________,	_____
dispozioij pa naj
kov. V (tem je bistvena prednost
jui m, wev.uvuluaui no. »v™oiu. ■ naš^ odraz y mnedibl kva ^čm posameznih desenov in va- odpade razen v priimerih, ko ito	<^r^^tfkMiP4Mno
To velja najbolj za tiskamo, kjer ^ ?as.r SVOJ	v uvedbi kva	strani komercialnega sek- upravičeno zahteva obrat zaradi v anJev pr®" obrtniško^ Mi smo
1 » iL	htetnih normativov m ustreznih nani ou sirarn komeiciamoga sck	•_ H	, namreč veliko industrijsko pod-
»»t» .*'«1—’ .Hnicrr^	menalov /a .nosamezna toiua, katerih minimum je že do- objektivnih proizvodnih težav! .	nekateri rad,- ™
sr9“ ‘rfaii“a. r"“r ÄÄ'SSn
2«1 so odstopala od P».t-il^ STSSsST&SLM« «	>™W» posto«»ms
'tem letu. Ta ukrep naj bi vpli-
je le še nekaj, tiskarjev z dolgoletno prakso.
Velika ovira pri razvijanju odgovornejšega odnosa do kvalitete Val "iŽMiiično na" subjektivne normativov še prepogosta dela je dejstvo, da prizadevanje V2roii,(, nanak nastali m ;<* m tako ovirajo prizadevanja za do- zdruzubvijo je tehnični vodja s.ko-posameznikov za doseganje čim enoletnem uvaianiu sistematale- suganJe 'boljše stopnje izkorišča- raj 'dnevno prišel1 iv obrat m ■inter-višjega (količinskega obsega pro- man;ia nar)ak in oroučevania nTa tiskarne. Primerno bo treba vemral v kritičnih primerih, se-izvodnje (preseganje akorda!) 0lSn(;v za postavi lan iie normativov že izboljšati onganizacdjlo dela, da ^aj pa ga v primeru potrebe itež-prakrije čut za kvaliteto Iskanje Čeprav sistem dopušča nagradi bo nepotrebnega čakanja na
krivcev za določene napake pa je perlaiie v višini do 20% na osnov- blago, popravljanja tiskarskih aanJi ot>seg podjetja zasedba v
odpraviti to stanje vendar imam vtis, da so tovrstna orizadevanja premalo odločna in zato napre-delk prepočasen.
zelo otežkočeno, ker je res ™i^- ne postavke, še nismo dosegli že-go faz predelave dn precejšnje ijenjjj razuhatov, t. j povprečno število napak (zamazanje, àiknje, doseganje postavljenega plana re-sibke barve m podobno) nastane guiamijj tkanin v višini 92 %. Do-lahiko na različnih fazah.	5im so prvi meseoi kazali iz-
Mnogokrat delavci tudi preveč boljšanje kvalitete (januar 91,4%, tvegajo v .prizadevanju za dose- ' *	—1
barv itd.
tem sektorju prešibka, pa tudi delitev dela in odgovornosti naj-5. Sliši se, da komerciala, teh- brž niso dovolj točno opredeije-nični sektor in plemenitilnica I ne-ne morejo najti recimo kompromisne poti, ki bi vsaj do neke
Vsekakor iskreno želimo pristnega sodelovanja s tehničnim in
u	.	,5e- februar 92,1 %, marec 89,6%, april mer^ ™<>eMa ekonomično pro- kQmerciafaim sJe]fltorjem)	bo
ganje 'boljših kohoinSkih ucin- 89,4%, maj 91,6%), beležimo .po lz/od"J° m h^ratl tud' zadevolj- Je tak<> možna ekonomična in za
kov. Tako prekoračujejo malkisi- noven padec v juniju (88,1 %) in stvo kupcev. Kaj pravite vi o tej maino dovoljeno hitrost stroja za avgustu (82,5%). To pripisujemo zadevi? določeno vrsto predelave, ne delno sezonskemu pojavu (vroči-	_
obračajo napačno obrnjenih ko- na, utrujenost pred dopusti, pre-	5’ Sodelovanje med komercialo,
sov oziroma ne izločajlo tistih, delava vseh zaostalih tkanin’z na- tehničnim sektorjem jin. nami po na katerih opazijo napake iz pokami v avgustu), delno pa na- mojom občutku res še ni na za-prejšnjih faz, ne prešijejo zatr- slednj.im faktorjem: premalo iz-	višini. Sicer se o margoni1 in slabih šivov. To sicer ni polnjenemu sistemu medfazne slcemv	pogovorimo, vendar
posplošen pojav, vendar odtočno kontrotle, pratiranamu forsiraej.u Pogrešamo odftočnosti pri odprav-prepogost. Ce bi vsi zavračali pre- proizvodnje, zakoreninjenemu pri- f,,ain'u očitnih nomanikl iivo.sti. ki delavo vsaj tistih tkanin, ki za.devanju delavcev po čim višji imajo zelo veliko napak, bi se proizvodnji čeprav na račun dote .večji del' dale pravočasno od- seganja boljše kvalitete, in močni praviti in bi se procent naregu- fluktuaciji delovne sile. lamih tkanin bistveno zmanjšal. Nedvomno pa je sistem, kljub Po tem ^ 'kratkem opisu probte- nekaterim pomanjkl.jdvas.tim v na-
tržišče interesantna proizvo-dnja. To sodelovanje pa se ne sme omejiti le na .ugotovitve in sprejemanje sklepov, temveč se mora odražati v konkretnih ukrepih za stalno izboljševanje poslovanja.
6. Sliši se, da vaša enota ne izdela tkanin do predvidenih rokav, kar povzroča nezadovoljstvo pri kupcih in posebno probleme • •, „ , . . ..	. .	, , . : _ v izvozu. Kdo je (kriv, če ie ta
J H1	^ d0ldaja'U se trditev resnična? Kaj predlagate v
od zunaj. Nekaj primerov:	tej smeri?	J F sv
lj.anju očitnih pomanjkljivosti, ki zavirajo načrtno delo obrata. Mnenja sem namreč, da imamo v obratu že lastnih težav dovoilj in
.	.	— tekoče kolekcioniranje je po-
mov kvalitete naj odgovorim se čelu pravilen in napreden, nujno goj za osvajanje tržišča, vendar	5. To je pri .določenih naročili!
na vprašanje o asortimentu. p.a bi bilo s skupnimi TTlOČTTli furari n ii7 a'ni i.a tno-n čn n7wH.r1.rv ni ,tv»_
Zobna ambulanta II je opremlje-
1	• •	v *	t*	_	**	A A JV VJ/1 VI111JV
D . „„	.	. .	,	.	- ^	. v. skupnimi močmi organizacija tega se vedno ni re- res. Naša (krivda v takih prime- na z modernimi napravami ki
™ naJ	f1\ S\JC vStTazI'1,tl C1T' bollj,še PpSbj® za šena- Kolariče, ki jih izdelajo na- rih je pogosto v tem, da nekega omogočajo zobc(zdravniku lažje in
orientacija podjetja v pogledu ko- kvalitetno delo, izpolniti način še desinaterke, so pogosto podvr- izvoznega desena ali variante ne hitreiše delo banskega obsega posameznih	J
skupin artiklov pod vplivom spremenjenih instrumentov in potreb domačega ter (tujega tržišča precej oddaljila od prvotno postavljenega osnovnega plana asorti-
1. oktobra — skrajšani delovni teden
menta, .(kar se odraža 'tudi v mesečnih operativnih planih. Ti .pa temeljijo za nas na pianih tkalnic, saj smo mi odvisni od količin posameznih artiklov, fci nam jih tam stkejo. Zato slabo doseganje plana asortimenta ni vzeti preveč tragično, važno je le,,če nam doseženi asortiment zagotavlja dovolj čistega dohodka. Bolj zaskrbljuj'oče pa je rto, ida so v marsikaterem mesečnem operativnem planu predvideni nekateri artikli v takih količinah, ki jih ni na razpolago in jih torej ne moremo predelati in doseči plana. To. nastaja delno zaradi samega sistema planiranja, .delno pa zaradi nekaterih nerealnih podatkov v .dnevnih poročilih obrata, iteme)ijččih na pomanjkljivi evidenci ter zaradi neupoštevanja povprečnega raztega tkanin v (teku predelave. Za odjpravo tega se
{idalje s 1. strani)
3.	zvišanje ravni splošne kulture in nove možnosti za intenzivnejšo družbeno-politično aktivnost;
4.	Občutno povečanje storilnosti kot posledica omenjenih učinkov. Temeljni pogoj za prehod na skrajšan delovni čas je povečanje delovne storilnosti, t. j. delavec mora ob boljših pogojih in boljši organi-zaciji dela izdelati v krajšem delovnem času enako količino izdelkov ali več. Ce ta pogoj ni (izpolnjen, skrajšani delovni čas ne more biti element povečanja življenjske ravni delavcem, temveč ima lahko prav nasproten učinek. Z drugimi besedami povedano, obseg proizvodnje mora ostati enak ali pa se povečati.
če^ bomo hoteli preiti na 45-urni delovni teden, kot prvo fazo realizacije ustavnega načela v našem podjetju, bomo morali dvigniti produktivnost dela za 6,6%. Ta stopnja sicer ni visoka in je dosegljiva le z določenimi zboljsavami (in ukrepi, predvsem na' področju organizacije dela in delovne discipline. Delavci pri) strojih bodo morali odpraviti pomanjkljivosti, ki so sedaj spremljale vsakdanje delo, osnovno pa bo točno prihajanje na delo in odhajanje z dela, ter zmanjšanje na minimum odhode iz, tovarne med delovnim časom. Strokovni kader pa bi moral iskati poti k vpeljavi boljše, sodobnejše organizacije dela, kar bo imelo za posledico večje dn remtabil-nejše izkoriščanje strojnih naprav.
Potrebni so torej resni napori prav vseh zaposlenih, od direktnih
proizvajalcev, pa do tehničnega in ekonomskega kadra. Odkrito moramo priznati, da organizacija dela v našem podjetju ni zadovoljiva in, da bi morali bolj upoštevati, da raven organizacije mnogo prispeva k temu, ali delavci delajo z večjimi ali z manjšimi delovnimi učinki.	*
Analizo delovanja tega činitelja in pripravo ukrepov za zboljšanje tega je treba začeti pri delovnem mestu v delovnem procesu, ki je temeljna celica podjetja. Na delovnem mestu se lahko ugotovijo in izmerijo notranje rezerve, bi so odvisne ne samo od načina dela in organizacije delovnega mesta, temveč tudi od vseh drugih služb in funkcij v podjetju, od tehničnih, komercialnih in finančnih funkcij, pa do priprave dela dn kontrole kvalitete. Potrebne so dobre analize obstoječega stanja, na podlagi katerih se lahko ugotovijo in določijo konkretni ukrepi za zboljšanje obstoječega stanja. Nespametno pa to brez podatkov dn analiz trditi in smatrati, .da je neko stvar mogoče ali nemogoče izvesti.
Pri uporabi kakršnega koli ukrepa je treba upoštevati, da delavec skrajšanega delovnega časa ne dobiva od nikogar v dar, niti od družbe niti od nekakšnega delodajalca, kajti po principih delavskega samoupravljanja je delavec gospodar in je hkrati sebi delodajalec. To pa pomeni, da se popolnoma zaveda dejstva, da mora skrajšanje delovnega časa din posledice, ki bi. mu sledile, doseči sam z boljšo organizacijo svojega lastnega dela dn z uspešnejšim poslovanjem podjetja.	j. Javornik
USPEL SINDIKALNI IZLET
Na pobudo članov izvršnih odborov sindikalnih podružnic ekonomskih enot je tovarniški odbor sprejel sklep o dvodnevnem izletu članov teh odborov, da bi jim tako dal vsaj majhno nagrado za delo v teh organih sindikalne organizacije.
Poleg članov odborov smo se izleta udeležili tudi povabljenci, med njimi tudi moja »visokost« urednik von Tekstilindus. Na žalost pa moram takoj povedati, da so mi udeleženoi postavili naslednji pogoj: LAHKO GREŠ Z NAMI SAMO POD POGOJEM, DA BOŠ ZAMIŽAL, CE BOŠ KAJ NEPRAVILNEGA VIDEL, DA BOŠ GLUH, CE BOŠ KAJ NEPRIMERNEGA POSLUŠAL, DA BOŠ O IZLETU NAPISAL LEP IN PRIJETEN ČLANEK, PREDVSEM PA, DA PUSTIŠ TVOJO LETEČO MRHO DOMA. Ker je bil izlet brezplačen in privlačen zaradi
Spomenik Simona Gregorčiča v Kobaridu
krajev, skozi katere je peljala predvidena pot, pač nisem imel druge izbire kot pristati na postavljene pogoje. Sicer moram priznati, da mi mi žal, saj sem se prijetno zabaval tudi sam, od začetka do koinca izleta. Toliko v obrazložitev.
V soboto, 12. septembra sta nas odpeljala iz Kranja dva avtobusa proti Gorenjski. Skupno nas je bilo 61. Klapa, v kateri sem bil tudi jaz, se je peljala z mašim avtobusom, ki ga je vso pot res mojstrsko vozil naš Jože. Priznati pa moram, da je bil tudi šofer drugega avtobusa pravi as, saj nas je podil pred seboj ali pa za seboj, da je bilo včasih že kar nevarno.
Prve kilometre smo bili še malo zaspani in tihi, vendar ne predolgo. Nenadoma se je namreč pojavil v sprednjem delu avtobusa naš CACEK, ki je odprl svoje zatvomice lini ponovno dokazal, da mu ni para v našem podjetju. Vse po vrsti nas je obdelal, zabaval An zafrkaval, nekatere si je tudi malo sposodil, pa zopet pogladil, skratka, skrbel je za dobro voljo in razpoloženje, za smeh in jezo. Bil je duhovit, oster pa zopet mehek, polizan kakor mačka, pregnan kot lisica, gibčen kot akrobat An prožen kot žoga. Skakal je sem to tja, vrtel svoje gobezdalo kot se vrti mlin na veter, zvijal se je kot kača «n grizel je kot bolha. Po vsem tem si lahko predstavljate, da smo se nasmejali do solz, nekaterim je jeza kar bliskala iz oči, ženske so se držale za trebuščke, poskakovale, jamrale to zdihovale.
Pot do Vršiča je tako minila mimogrede.
Na Vršiču smo najprej zalili rožice, nato pa korajžno zasedli Tičarjev dom v veselem pričakovanju krepkega zajtrka. Dobili smo hrenovke in klobase, rum s čajem in pristen domač kruh, torej stane dobrote, ki so nas podprle in poživile. Nekateri so si ogledali še nekoliko oddaljen Poštarski dom, drugi pa smo se malo poslikali, ogledali zalo Mojstrovko to ponosni Prisojnik ter bolj oddaljeno Martuljkovo skupino s Škrlatico to Špikom. Vre-
me je bilo res prelepo in naklonjeno. Zaradi velike vročine je Jožu odpovedal žaganj ač, pa smo morali naš avtobus potisniti tudi mi, kot so ga že nekateri izletniki poprej. Jože pravi, da mu vročina škoduje, in ker o tej zadevi nismo bili ravno posebni strokovnjaki, smo mu morali verjeti.
Navzdol je šlo seveda hitreje kot navzgor. Kmalu smo prišli mimo spomenika dr. Kugyja, enega prvih osvajačev Triglava, do koče pri izviru naše najlepše reke Soče. škoda, da vsi udeleženci niso imeli primernih čevljev za plezanje po skali in pesku tja do izvira med strmimi skalami. Izvir je res nekaj edinstvenega. Že večkrat sem ga sicer videl, vendar me vedno znova navduši. Zamislite si položen vstop v luknjo, ki, jo na treh straneh obdajajo navpične stene, ki jih kakih 10 metrov visoko zaključuje strop, spodaj pa je ogromna banja, velika približno 8x3 metre in globoka kakih 15 metrov, ki je polna kristalno čiste in modre Soče. Pod skalami prodre ta voda na svetlo in hiti preko majhnih slapov proti dolini Trente, skozi Kobarid, kjer je živel Simon Gregorčič, ki jii je postavil s pesmijo »SOČA« najlepši spomenik, hiti tja do Jadranskega morja. Res si čudovita, ti bistra hči planitn, vendar so tudi tebi dnevi šteti, ker te bodo spremenili v globoko jezero, da boš gnala turbine ter dajala električno energijo. Res je, da boš takrat bolj koristna, vendar boš izgubila na lepoti in prirodnosti.
Od izvira Soče smo se namenili v Kobarid, kjer nas je v lepo urejeni jedilnici čakalo dobro kosilo. Malce ismo ga tudi cuknili, pa je bilo razpoloženje še bolj živo in ustrezajoče. Na žalost je bilo premalo časa, da bi si Kobarid ogledali bolj podrobno. Hiteti smo morali naprej, tja v Novo Gorico, kjer smo si ogledali tovarno pohištva, ki nosi isti naziv.
Po dolgi vožnji smo končno prišli do morja, že utrujeni in naveličani sedenja in vročine. Hitro so nas razmestili po hišicah, nakar smo dobili krepko večerjo.
Ob izviru Soče
Pri večerji je bilo rečeno, da bo pozneje tudi modna revija, ples in splošna zabava.
Sam sem jo hitro še mahnil v morje, ki je bilo toplo in po dolgi in naporni vožnji res osvežujoče.
Medtem se je zabava začela. Zazvenele so polke in valčki, na mize so priromali litrčki, vendar razpoloženja ni bilo. Tedaj se je pojavil na odru zopet Caček in napovedal modno revijo in toples kopalne. Ljudi je bilo kar precej zbranih to vsi smo napeto pričakovali kako bo revija izgledala.
Na začetku je bil Caček kot kon-f eras j e zelo duhovit, pozneje pa
(dalje na 8. strani)
Majhen slap ob izviru
Nasmejana in 'zadovoljna
Sindikalna Milka z blagajno
Levo je šofer, ki je vozil drugo I Skupina, ki jo je vodil naš Jo-skupino, slika je tudi z Vršiča i že na Vršiču
Na plaži v Novigradu
Sproščena — M
Tokrat tudi
1.	Krilce s puloverjem je zelo praktična kombinacija za šolarke. Krilo je enobarvno in krojeno rahlo zvončasto. Spredaj ima gubo, zadaj pi? je gladko.
za šolale
2.	Zelo praktična kombinacija za šolo. Krilo oz. brezrokavnik se zapenja spredaj po celi dolžini. Zraven obleče punčka bluzo ali pulover.
3.	Oblekica iz enobarvnega volnenega blaga ima spredaj dve gubi
in zadaj dve. Robovi so tudi pri gubah obrobljeni z okrasnim šivom.
4. Ravno krojen površnik je narejen iz debelejšega drobno vzorčastega blaga. Ovratnik je spleten
iz debele volne v odgovarjajoči barvi. Ovratnik obrobimo z blagom, naredimo gumbnico in pri-šiejmo gumb, da se lahko v hladnih dneh zapne.
3.	Ohlapno krojen površnik lahko naredimo■ tudi'iz velvetona. Ob straneh ima kratke razporke.. Podložimo ga z enobarvno ali vzorčasto flancio. Spodaj se obleče pulover z visokim ovratnikom.
6.	Športna srajca je narejena iz karirastega blaga. Takšnega izdelujemo tudi v n&em podjetju. Zelo primeren je tiskan barhent s karo desenom. Hlače imajo pas in se zapenjajo z gumbom. Žepi so vrezani postrani.
7.	Moda spet narekuje raglan rokave in bubi ovratnike. Skica prikazuje enostavno obleko iz enobarvnega blaga in sintetike, krojeno po teh modnih zahtevah.
8.	Praktična kombinacija krila
in bluze oz. puloverja za službo. Krilo je ravno krojeno, žepi so samo'< nakazam.
9.	Letošnja moda priporoča tudi piastrone. Obleka je enobarvna. Vstavljeni plastron je iz progastega blaga v odgovarjajoči barvi. Zadaj je krojena gladjeo, spredaj ima gubo. Po šivu so prišiti gumbi.
10.	Še tri skice za tiste, hi so nekoliko bolj okrogle in težje najdejo primerne kroje. Prva je obleka iz enobarvnega sivega blaga rahlo oprijetega kroja. Spredaj ima tri gube, zadaj pa samo stranski dve. Gube po'udarimo z dvojnim šivom.
Druga skica prikazuje kombinacijo brezrokavnika z bluzo. Žepi so vrezani. Na vsaki strani spodaj ima razporke.
Zadnja skica_ prikazuje enostavno obleko iz karirastega blaga, lahko vzamemo tudi barhent.
MaK
O fotografskih snemalnih kamerah
O osnovah fotografije smo sicer v »Tekstilcu« že objavili nekaj člankov, vendar v njih nismo omenili snemalnih kamer. Ker so le-te zelo privlačne za mnoge amaterje, bomo skušali dati nekaj nasvetov tistim, ki jih že imajo im ornim, ki jih mislijo kupiti.
Za ameterje pride v poštev snemalna fotografska kamera 2x8 milimetrov. Oznaka 2x8 pomeni, da je film isicer široik 16 milimetrov, vendar ga kamera snema samo polovico, nakar ga je treba v kameri obrniti in posneti še drugo polovico. Po razvitju film prerežemo po sredini in dobimo tako 8 milimeterski film, ki ga projeciramo na 8-milimetr-skem projektorju.
Snemalne kamere se med seboj sicer precej razlikujejo v finesah in v sposobnosti, so pa si glede uporabe podobne. Ločimo jih predvsem po objektivih, in to: navadna snemalna kamera z enim objektivom, kamera z dvema ali tremi objektivi in zoom-kamera. Medtem, ko nam kamera z enim objektivom daje običajne slike, je prednost kamere z več objektivi v tem, da predmete, ki jih slikamo, lahko približamo ( teleobjektiv) oziroma zajamemo z istega mesta večje področje, če uporabimo širokokotni objektiv, še bolj pripravna je zoom-kamera, ki ima vse tri objektive združene v enem; posebna ročica nam pri zoom-kameri nastavlja objektiv, ki ga želimo. Prednost teh kamer je tudi v tem, da so zrcalne, se pravi, da gledamo direktno skobi objektiv, da torej vidimo prav tisti del predmeta, ki bo
pozneje na sliki. Pri prejšnjih kamerah gledamo namreč skozi posebni okular, ki ie približno pokaže velikost oziroma obseg slike; slabost teh kamer je v tem, da nastane pri slikanju na blizu določena razlika med objektivom, in okularjem (paralaksa!), kar je treba upoštevati, ali pa dobimo porezane glave, noge in podobno. Razume se, da so tudi cene primerne, saj stanejo navadne kamere od 20 do 50 tisoč, kamere s tremi objektivi od 90 do 130 tisoč in zoom-kamere od 150 tisoč naprej. (Navajam cene za kamere, ki jih je možno kupiti v Jugoslaviji!).
Razen po objektivu ločimo kamere še glede na osvetlitev, in sicer imamo navadne, polavtomatske in avtomatske. Pri navadnih kamerah moramo zaslonko naravnati po občutku ali s pomočjo svetfamera, pri polavtomatskih ki imajo vgrajen svetlomer, naravnamo pravo zaslonko že s pokrivanjem kazalca v okularju, vendar velja ta način pokrivanja samo za določeno brzino (frekvenco) slike, pri avtomatskih pa velja za vse brzine.
Razume se, da je vgrajeni svetlomer velika prednost, saj omogoča hitro in dobro snemanje brez vmesnega nastavljanja itn merjenja s posebnim svetlome-rom.
Prej sem omenil brzine (frekvence). Vsaka kamera omogoča, da posnamemo določeno število slik na sekundo. Običajno imajo kamere naslednje brzine: 8, 12, 16, 24, 32, boljše kamere tudi 64. Za navadne posnetke uporabljamo frekvenco 16 ali 24, medtem (dalje na 7. strani)
O fotografskih UPORABA POŽARNIH APARATOV
snemalnih kamerah
(nadalj. s 6. stran.) ko vzamemo frekvenco 8, če želimo dobiti hitrejše gibe od normalnih, in frekvenco 32 ali 64, če želimo znatno počasnejše gibe od normalnih (to vidite pogosto na televiziji — razni skoki in podobno!). Poleg teh bistvenih lastnosti Imajo kamere še nastavitev za občutljivost filma in nastavitev razdalje, netkatere imajo tudi filtre, samospnožllec, pripravo za vračanje filma nazaj, posamezno snemanje itd.
Pri nas v Sloveniji je možno dobiti naslednje kamere:
a)	navadne, z enim objektivom: Quarz — ruska, Pentakov — nemška, Šport — ruska,
b)	s tremi objektivi: SECO-NIK — japonska, EUMIG — avstrijska,
c)	zoom-kamera: EUMIG — avstrijska, CROWN — Japonska.
Vlaganje filma je razmeroma enostavno in pri vseh naštetih kamerah podobno. Vse te kamere poganja vzmet, ki jo navijamo s posebno ročico. Kamer, ki jih poganja baterija, pri nas trenutno še ni možno dobiti.
Z vsemi naštetimi snemalnimi kamerami je možno snemati na čmobeli in barvasti film, ralzvijajo v Ljubljani.
Poleg kamere je seveda treba imeti tudi projektor. Pri nas dobimo projektorje po 33 tisoč pa do 140 tisoč dinarjev, in to: nemške, avstrijske, ruske in japonske. V
Pri notranjih požarih je predvsem treba ugotoviti leglo požara, kaj gori, v kateri smeri -se požar širi In katere nevarnosti lahko nastanejo med samim gašenjem. Gašenje notranjega požara je uspešnejše, ker je požar zaprt, je pa lahko v nekaterih primerih nevarnejše od zunanjega požara.
Pri gašenju je potrebno računati na sledeče nevarnosti: nevarnost elektrike, nevarnost plinov, nevarnost rušenja, nevarnost strupenih plinov, nevarnost eksplozije, nevarnost dima.
Požarni aparati, ki se nahajajo po oddelkih, so namenjeni za takojšnje in hitre posege. S temi aparati se gasi sledeče:
V H (voda) — Aparat uporabljamo za gašenje tistih snovi, ki se običajno gasijo z vodo (papir, les, bombaž, tekstil itd.).
Z njim ne smemo gasiti električne napeljave in lahko vnetljivih tekočin.
P H (pena) — Aparat uporabljamo za gašenje lahko vnetljivih tekočin in za tiste suovi, ki jih lahko gasimo z vodo.
Tudi s PH aparatom ne smemo gasiti električne napeljave in elektro naprave!
TETRA (T. klorogljik) — Aparat uporabljamo pretežno za gašenje motornih vozil. Z njim lahko gasimo tudi lahko vnetljive tekočine, elektrojištalaoije in naprave.
S tem aparatom ne smemo gasiti v zaprtih prostorih. Pri gašenju se razvija strupen plin fozgen, ki je za notranje organe nevaren. Pri gašenju notranjih prostorov s tem aparatom moramo uporabljati dihalni aparat.
»S« (suhi prah) — Aparat s suhim prahom uporabljamo na splošno za gašenje vseh požarov. Suhi prah je najboljše in najbolj sodobno sredstvo za gašenje.
C02 plin — Ogljikov dvofcis je sredstvo za dušenje požarov v zaprtih prostorih (2 kg na 1 kub. meter), ker deluje hitro, uspešno in brez škode. Sneg ogljikovega dvokisa učinkuje na gorečo snov
močno hladilno in ima velik učinek pri gašenju gorljivih tekočin in plava kljub svoji nizki specifični teži, na vsaki tekočini. Prosti ogljikov dvofeis, ki prihaja naravnost iz ročnika in ogljikov dvokis, ki se tvori pri topljenju snega, oddasta gorečo snov in s tem popolnoma onemogočita dostop zraka, zaradi česar ogenj ugasne. CO, uspešno gasi električne naprave visoke in nizke napetosti, poleg tega pa ga lahko uporabljamo za gašenje pri vseh požarih.
VRSTA APARATA	VSEBINA
V H — voda	Raztopina sode im bikrbone in vode, stekle-
na ampula s solno ali žvepleno kislino,
P H — pena	Raztopina sode bikarbone, vode in aluminij-
skega sulfata in vode.
»S« — suhi prah	Suhi prah in plin C02 — ogljikov dvokis.
C02 — plin	Vitekočimjen C02.	,
Brentača	Voda ali mešanica vod-katrin (zračna pena)
Uporaba požarnih aparatov je uspešna samo v začetni fazi po-žara( pri nastanku).
K gašenju požara je treba torej pristopiti! takoj, načrtno in preudarno.
drugo mesto
za nase
Na tradicionalnem mednarodnem kegljaškem tekmovanju, ki je bilo konec avgusta na 4-steznem kegljišču Triglava v Kranju, je ekipa Tekstilindusa zasedla odlično 2. mesto za zmagovalnim moštvom kranjske Iskre. Na tem tekmovanju je sodelovala tudi ekipa Würzberga iz Zah.
bližnji prihodnosti bo dala na trg Snemanje ni enostavno. Pred-projektorje in kamere tudi vsem je potrebno, da je film pra-
»ISKRA«. Kot pri kamerah, so vilno vstavljen, da je objektiv	v..	.
Filma1 razlike tudi pri projektorjih, in čist, da je pravilno nastavljena JM0IX1C1J0, ki pcl j0 Zell'S.di fool0zni đv0h clsnov ZelS0dlel S0I0 sicer: poceni projektorji nam razdalja, da je nastavljena odgo- osmo mesto. Spomladi bodo najboljši kranjski kegljači vr-omogočajo samo projiciranje na- varjajoča zaslonka in frekvenca.
prej, dražji pa lahko projecirajo Pri polavtomatih in avtomatskih	. .	.	,	, v
film tudi nazaj, lahko sliko tudi Je treba paziti tudi na nastavitev V nasi ekipi se je tokrat spet najbolj izkazal državni ustavimo, lahko povečamo ali zmanjšamo brzino projiciranja.
Pismo vojaku
Spoštovani!
Prejel sem vaše pismo, v katerem ste mi izrazili tople pozdrave. Našel sem si malo prostega časa, da se vam zahvalim za prejeto pismo in vso pozornost, ki ste mi jo izkazali.
Oglašam se vam s skrajnega konca naše prelepe domovine. Sem graničar na predelu, kjer naša domovina meji z Albanijo — na cd banski meji. Težka in odgovorna je naša naloga, ali srečen sem, ker sem prav jaz izbran in je meni zaupana ta velika odgovornost. Ostati hočem zvest našim narodom, stoletnim težnjam naših prednikov in vsa pričakovanja bom častno izpolnil. Kot svetal vzgled sem si vzel primere borcev, herojev, ki so prelivali kri po poljanah in dali svoja življenja za domovino. Čuvati naše meje, braniti našo domovino pomeni: brattiti našo zemljo, naše narode, bogastvo, lepote, sad našega delovnega in kulturnega udejstvovanja. Braniti neodvisnost in slavo naše domovine predstavlja čast in plemenito dolžnost vsakega državljana SFRJ in delno oddolžitev njim, ki so padli v NOB.
Moj prosti čas je potekel, z vsebino pa sem se že tako preveč oddaljil od tistega, kar bi vas moglo zanimati.
Prejmite lepe pozdrave z vročo željo za vašo osebno srečo, vam in vašemu kolektivu pa želim kar največ uspeha na vseh delovnih področjih.	Anton Nograšek — V. P. 7482/1 PONOŠEVAC
nili obisk ekipi iz Zah. Nemčije.
na nastavitev
občutljivosti filma.	reprezentant Lado Martelanc, ki je podrl 468 kegljev, kar
Snemanje je bolj zahtevno, kot je |ucp najboljši rezultat med vsemi 60-timi nastopajoči-bi človek mislil. Predvsem je tre- ‘ . . ,	, .	x;.. v ,	.	. ,,	. ,	,
ba kamero pravilno držati, da so mi tekmovalci. Nihče od ostalih pet elanov pa m dosegel
slike pokončne, vsak objekt je niti 400 kegljev; njihovi rezultati pa so bili naslednji: Česen treba snemati vsaj 4 sekunde, ker 393, Likozar 385, Rogelj J. 395, Berčič L. 342 in Urbanc 393. so drugače pri projiciranju sko-	T, . .	, , .	. . ..
ki prehitri, raztrgani. Posebno paz-	Vrstni red ekip pa je bil.
ljSivo je treba slikati olziroma snemati, če kamero premikamo in snemamo stoječe predmete (naravo, gore). V takem primeru je treba kamero premikati zelo počasi, brez skokov, brez sunkov.
Ko se vzmet izteče, jo je treba vedno naviti do konca. Barvne
1.	Iskra 2467 (povprečje 411)
2.	Tekstilindus 2376 (396)
3.	Planika 2346 (391)
4.	Elektro 2336 (389)
5. Kovinar 2282 (380) itd.
V ekipi Kranja pa je nastopila v ženskem srečanju filme" uporabljamo enako kot čr- z ekipo Würzburg tudi članica našega delovnega kolektiva no-bele, vendar je snemanje na in državna reprezentantka Cvetka Čadež in podrla v disci-barvni film brez svetlomera tve- pjini 100 lučajev 371 kegljev. Tudi v tem srečanju je zmaga
gaToltko o snemalnih kamerah. PriPadla kranjski ekipi.	J. J.
Morda bi omenil še to, da je treba pred uporabo dobro, proučiti prospekt, ki je vsaki kameri priložen, ker ima vsaka kaj specifičnega, kar lahko bistveno vpliva na kvaliteto snemanja. Več pa prihodnjič.
P. G.
NAGRADNAZLOGOVANKA
V posamezno polje se vpisuje po en zlog besede.
VODORAVNO: 1. najdaljše slovensko gorovje, ki leži nla jugo-slovansko-avstrijski meji, 4. vrsta visoke šole; oddelek univerze, 7. hrvaški narodmii heroj s partizan-
zi severno od Turanske niižiine (iz istih črk kot LARA), 21. nauk, s katerim se ukvarjajo politiki, 23. vrsta pokrivala, 26. diktat, narekovanje, 28. morska pena, 30. krajša oblika moškega imena Nikolaj, 32. deli bicikla, ki služijo
1	2		3	M	0	rz	o	6	Ì
7		a	0	9		o	to		I
1/			12		n	13	a		
	ft	/f	a	16	17			f“	
r	"""1	18	10	a	70		1“		
	[	//			22	VÀ	23	20	L	
?s	a		a	26	27	\M\	28	29	
70	S1	\JT\	32	ri		o	33		
30	!			H	30				
skim imenom Lola (Ivo), 8. mu- za poganjanje, 33. glavno mesto slimanski post, ki traja cel me- sovjetske socialistične republike see, 10. rediti dohodek iz nalože- Letonije, 34. večja dolžinska ertone glavnice, zemljišča ali premo- ta,
ženja, 11. drugo ime za zapredeno ličinko metulja, 12. mešalni aparat v gospodinjstvu, 14. ravna do-linia, ravnica, 16. drugo ime za nekdanjega orožnika, 18. poleg kralja najvažnejša figura pri šahu,
s katero merimo razdalje, 35. dopoldansko ali popoldansko obedovanje.
NAVPIČNO: 1. vrsta severnega
jelena, ki živi v velikih skupinah,	_ ,	.	,	,.
2. več etna vrtna rastlina, katere Tersek Rezka; 6. nagrada 650 din
Pintar Marinka.
izdelke, 4. lepa ptica iz družine kokoši, ki jo gojijo po loviščih, ker ima zelo okusno meso, 5. zemljišče, ozemlje, prostor; delovno področje, 6. skupno ime za uralo-altajske narodnosti in jezikovne skupine (zadnjli zlog je -ri), 9. ženska v kozmetičnem salonu, ki masira, 13. ženska, ki sodeluje pri obiranju sadja, 15. drugo itone za divjaško opustošenje, ki se imenuje po germanskem narodu Vandalov, ki so leta 455 zavzeli Rim in ga neusmiljeno opustošili, 17. daljša oblika za egipčansko sončno božanstvo (iz istih črk kot ARA), 19. najožja sorodnica, 22. velika država na severu Severne Amerike z glavnim mestom Ottawa, 24. deklica, ki čuva čredo na paši, 25. prostor na kmetiji, kjer prebivajo kure (množ.), 27. javno priporočanje izdelkov, 29. merjenje s tehtnico, tehtanje, 31. jugoslovanski ljudski ples, ki je najbolj razširjen v vzhodnih delih države, 32. ime kranjskega glasbenega pedagoga in dirigenta Liparja.
IZŽREBANI SO BILI
L nagrada 1.500 din Rozman Ivana, upokojenka; 2. nagrada 1.200 din Šenk Magda; 3. nagrada 1.000 din Potočnik Marija, konfekcija; 4. nagrada 900 din Zupančič Slavka; 5. nagrada 800 din
Iz podjetja je odšel naš dolgoletni sodelavec Dušan Djukanovič. Na sliki se od njega poslavlja predsednica sindikalne organizacije
OBVESTILO
listi (im. stebla so užitna, 3. človek,
20. veliko jezero v Sovjetski zve- ki izdeluje keramiko in keramične
Vse tiste bralce, ki hranijo TEKSTILCA obveščamo, da imamo nekatere številke še na zalogi. Če jim katera izmed lanskih ali letošnjih številk manjka, jo lahko dobe v uredništvu.
Uredništvo
MED KROŽKI — DRUGI
Končno je čas dopustov za nami. Vam verjetno to ne ugaja preveč, metli pa zelo, saj bom zopet lahko več napisal.
Ko takole prebiram našega »Tekstilca« ugotavljam, da je rubrika PROIZVAJALCI SPRAŠUJEJO skoraj odveč, ker večidel berem samo vprašanja, medtem ko so odgovori kaj redki. Urednik bo sicer zopet jezen in užaljen, vendar to dejstva ne more spremeniti. Sicer pa tako vsi vemo, da ni sam kriv, če odgovorov ne dobi. Pravilen pa tak odnos tistih, ki bi morali odgovoriti res ni, saj je to njihova dolžnost. Rad jim sicer verjamem, da je včasih težko dati odgovor, posebno še, če se kdo čuti krivega, vendar je bolje povedati resnico, kot molčati. Ce bi bil jaz urednik, bi pod vprašanje, ki ga objavi, napisal takoj tudi ime tistega, ki naj odgovori. Verjetno bi potem le dobil tudi odgovore.
Eden izmed članov kolektiva je v vprašanju postavil zahtevo, da bi »Tekstilec« moral vsebovati bolj konkretne im jasne podatice o proizvodnji, o težavah in uspehih im podobno. Rad bi mu povedal, da bo ta želja ostala še dolgo samo pobožna želja. V podkrepitev tega mnenja bi povedal, da je tajna podjetja celo število zaposlenih v našem podjetju. Upam, da bo razumel, da so' ostali podatki pač še večja in nujnejša tajna podjetja. Poleg tega pa je že urednik omenil, da čaka na nov pravilnik, ki bo bolj konkretno določal, kaj je in kaj ni tajna . vendar vse kaže, da spada tudi ta pravilnik med pobožne želje.
Mimogrede vam moram povedati, da gre k vojakom tudi tista majhna žaba, ki jo vsi poznate pod imenom — TEJO. Urednik bo sicer ob dobrega in vestnega sodelavca, jaz pa sem kar vesel, da ga nekaj časa ne bo, ker je že kar preveč vtikal svoj nos v moje področje. Upam, da mu bo vojaško življenje nekoliko zavezalo gobezdalo, ki je bilo zadnje čase kar precej odprto im nevarno. Kljub vsemu pa mu le želim zgodnje vstajanje, veliko maršev, še več dežurstev in čim manj prostega časa.
, Čeprav sem že dostikrat pisal o straniščih v splošni upravi v obratu I, moram tokrat ponovno. Opazil sem namreč, da so se tudi v teh prostorih pojavile čačke na steni, ki izvirajo od članov iz osnovnih obratov. V pohvalo in čast jiim to kracanje gotovo ni, _če pa
jih slučajno dobim, jim pa tudi ne bo v razvedrilo in veselje.
Omenil bi še to, da pri nas ponekod izredno' vneto štedimo, ponekod pa razmetu jemo denar, da je veselje. Kje razmetujemo, ne bom našteval, ker ne bi šlo vse na papir, štedimo pa v straniščih, kjer je na umivalniku tako »velik« kos mila, da ga še z drobnogledom težko vidiš. Ne vem, kaj si o nas mislijo tujci, ki se dostikrat tam umivajo. L. Č.
V okviru rednih mesečnih krož-kovmih tekmovanj, ki jih je bilo doslej sedem, so naši kegljači zbrali doslej skupno 2656 kegljev in so tako trenutno ma drugem mestu. Vodi ekipa Elektra s 2.726 podrtimi keglji. To prednost so si priborili [tekmovalci Elektra v aprilu, ko so dosegli več kot odličen rezultat v borbenih igrah 460 kegljev. Sploh pa je pokazala ta ekipa vse doslej zelo solidno formo.
Naši kegljači so nekoliko zatajili v zadnjih treh mesecih, ki so bili precej pod povprečjem prvih štirih mesecev.
Zaradi dopustov v avgustu ni bilo rednega tekmovanja 'in bo zato konec septembra kar dvoje tekmovanj : za avgust in september. Našim kegljačem želimo, da bo dosegli v jesenskih mesecih boljši rezultat, s čimer bi lahko
Urnik športnih sekcij
Z m/astopajočo jesensko-zimsko sezono se začenja tudi aktivnejše športno udejstvovanje v našem 'kolektivu. Športniki našega podjetji ‘imajo od lanskega leta na razpolago svoje prostore v podpritličju zgradbe, obratne ambulante v obratu I.
Da bi se teh prostorov lahko posluževalo čim več športnikov in da bi bil omogočen sistematični trening, objavlja odbor za šport pri tovarniškem odboru sindikalne podružnice naslednjii URNIK za uporabo športne dvorane:
—	namizni tenis: vsak ponedeljek itrt petek;
—	šah: vsak torek in četrtek;
—	strelci: vsako sredo in soboto.
Ker lahko delajo v dvorani hkrati šahisti iin igralci namiznega tenisa, lahko uporabljajo dvorano šahisti tudi ob ponedeljkih in petkih, igralci namiznega tanlisa pa tudi ob torkih in četrtkih.
Redni 'treningi se začno s 1. oiktobrom. Umik za trenitnig kegljačev, ki bodo trenirali na kegljišču ŠD »Triglav« Krarijl, bol objavljen pozneje.
Mladina iin ostali člani kolektiva, ki vas zanima šport ini se hočete razvedriti ob prijetni športni igri, poslužujte se prostorov in naprav, ki SO' vam na razpolago v našli športni dvorani in se vključite v odgovarjajoče sekclije!
Odbor za šport
Uspel
sindikalni
izlet
(dalje s 6. strani) je precej popustil, kar ni nič čudnega. Kljub nekaterim napakam pa je revija bila zanimiva, čeprav smo bili moški na koncu razočarani, ker je toples kopalna odpadla.
Dobro vince in glasba sta prisotne kmalu razgibala. Prvi parčki so se zavrteli in potegnili za seboj skoraj vse prisotne. Skoraj vsi so ostali do zore.
Nedelja je bilia jasna in topla, torej prijetna za kopanje in sončenje. Od plesa smo bili sicer utrujeni in tudi zaspani, vendar nas je toplo morje poživilo in tudi spanec smo pregnali.
Kar težko smo se ob 17. uri zbasali v avtobusa. Pri vstopu v av-
To je Ivo Jereb, poznan pcnd imenom Tejč. Kot veste, je Tejč urejal rubriko »Predstavljamo vam«. Verjetno bomo teško našli Szanj enakovredno zameno. Tejč gre namreč k vojakom
litri®
J M
RIM
;
še prehiteli trenutno vodečo ekipo Elektro.
V posameznih mesecih pa so kegljači Tekstilindusa dosegli letos naslednje rezultate: januar — 367, februar 408, marec — 397, april — 405, maj — 369, junij — 348 in julij. — 362.
Na zadnjem julijskem tekmovanju je bil vrstni red sledeč: 1. Iskra A 432, 2. Elektro 413, 3. Enotnost 379, 4. Planika 366, 5.
Iskra B 363, 6. Tekstilimdus 362 itd.
Kot je 'iz razvrstitve razvidno, smo v juliju precej zaostali in se bomo morali v naslednjih tekmovanjih bolj potruditi, če hočemo obdržati vsaj drugo mesto. Trenutni vrstni red po sedmih tekmovanjih pa je sledeč: 1. Elektro 2.726 (povprečje 389), 2. Tekstiil-indus 2.656 (379), 3. Iskra 2.612 (371) itd.
OBVESTILO
m /
Vse tiste člane kolektiva, k® so preživeli' svoj letni dopust v .Novigradu in Fiiesi obveščamo, da je osebje omenjenih počitniških .domov našlo v hišicah in nla plaži naslednje predmete:
V	NOVIGRADU:
Volneno jopico, 4 pare plavalnih copat, 3 frotirke, 3 rute, jedilni prtiček, slinček, 2 robca, otroško bluzico, 3 kopalne kape, 3 kopalne obroče, baterijo, 3 sončna očala, denarnico, slamnik otroške hlačke, modrček, vžigalnik, pas iz polivinila, otroško majčko' ta moški dežnik.
V	FIESI:
Ročno uro!
Preglejte torej, če vam kateri od naštetih predmetov manjka, pojdite k tovarišici' KAVČIČ (soba nad menzo, kjer ste se vpisali za dopust!) in opišite predmet, kil ste ga izgubili. Ce se bo opis ujemal, boste izgubljeni predmet dobili nazaj.
VAŽNO: Tov. Kavčič bo sprejemala prilzadiete vsak dan od 7. ure do 13. ure iin to od 1. oktobra do 31. oktobra. Kolikor se do zadnjega oktobra ine boste pobrigali, bodo vaše pravice do najdenih predmetov propadle!
Naši na šahovskem festivalu na Bledu
V	soboto in v nedeljo, 19. in 20. septembra je bil na Bledu VII. mednarodni šahovski festival. Udeležilo se ga je 54 ekip (v vsaki ekipi po štirje igralci) iz Češkoslovaške, Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Ekipe so bile na osnovi koeficienta kategorij igralcev razdeljene v tri skupine. Iz našega podjetja sta nastopili dve ekipi. Prva ekipa je igrala v II. skupini, druga ekipa pa v III. skupini. Igralo se je po švicarskem sistemu, po katerem se nasprotniki za vsako naslednje kolo določijo po rezultatih, doseženih v predhodnem kolu.
Borba za uvrstitev na boljša mesta je izredno ostra, ker vsaka pridobljena ali izgubljena točka lahko pomeni vzpon ali padec na lestvici za nekaj mest.
V	hudi mednarodni konkurenci so se naši šahisti kar
dobro odrezali, saj je prva ekipa z 19,5 osvojenimi točkami zasedla v II. skupini med 18 ekipami šesto mesto, druga ekipa pa prav tako z 19,5 točkami v svoji skupini med 20 ekipami sedmo mesto. Na žalost so bile lepe denarne nagrade predvidene in tudi razdeljene samo za prvih pet mest v vsaki skupini.	A. M.
tobus sem .doživel prijetno presenečenje, in sicer to, da so nas domačini postregli s kruhom in soljo, torej s starim načinom oziroma običajem, k‘i na žalost pri Slovencih ni več v rabi.
Odhiteli smo zopet nazaj v Kranj. Med vožnjo smo bili skoraj tihi, nekateri zato, ker so
premišljevali lepe trenutke z izleta, drugi zato, ker jih je premagal spanec. Celo Cačak je utihnil, čeprav to ni njegova navada.
V Kranju smo si rekli lahko noč in odhiteli na svoje domove. Izlet je bil prijeten, zanimiv in poučen, torej tak, kakršnih ni veliko, na žalost!	P. G.
sprašujejo
(dalje s 3. strani)
POMAGALI. DO PRIHODNJE SEZONE JE TREBA ZADEVO RES UREDITI, DA NE BO NEPOTREBNEGA RAZBURJANJA IN KRITIKE.
V »Glasu« z dne 12. 9. 1964 citatno v članku »Kje so notranje rezerve?« naslednje: »V Telkstilin-dusu se je netto produkt zmanjšal (v I polletju) za 203 milijone dinarjev (indeks 93), število zaposlenih ipa za 75, kar je razumljivo, da je padla ifcuidi produktivnost.« V našem polletnem poslovnem poročilu pa navajamo, da se je produktivnost napram lani zvišala za 6% (Vrednost proiz-
vodnje po PLC na izvršeno efektivno uro) oz. za 5,1% (Vrednost proizvodnje po PLC na povprečne zaposlenega).
Verjetno nastopa ta razlika zaradi 'tega, iker je podjetje imelo lani status poizkusnega obratovanja. Vendar bi rad vedel, kaj je res, odkod ta razlika, kateri pokazatelj je pravilnejše merilo za produktivnost?
Sprejem gostov Izvršnega sveta LRS
V zvezi s tem vprašanjem dajemo naslednje pojasnilo:
Oba načina računanja produktivnosti t. j. na osnovi doseženega bruttoprodukta iin vrednosti proizvodnje po lastni ceni sta pravilna :in se splošno uporabljata. Pni zaključenem obdobju enega poslovnega leta se rezultati v splošnem ujemajo, pri obračunih krajših obdob.j pa 'nastopajo razlike, kakršno' je opaziti tudi v tem našem primeru, to pa zaradi sezonskih ali drugih nihanj v prodaji, na osnovi katere se obračuna bruttoprodukt.
Za interno spremljanje gibanja produktivnosti je vsekakor me-rodajinejša vrednost proizvodnje po lastni ceni, ki sledi nitmu im obsegu ^ proizvodnje. Zato lahko smatramo za pravilen podatek, da se je produktivnost v I. polletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta dvignila za 6% oziroma za 5,1 %.