Naroćmna Ljudskega tednika se plačuje:
za STO m [talijo pri uprav, v Trstu ul. S. Frančiška 20 za cono a pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljan:, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 . 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15 — v Jugoslaviji in din 8 v con-, B.
-tt-teJiJ
CENA 20 lir.
Poštnina olačana v gotovini.
TKST 22.	1950
LETO PETO številka 232
Spedizione in abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redniStva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba poSUjatl na Upravo listov Založništva tržaškega tl. ska v Trstu, ul. S. Frančiška 20.
V Križu obirajo grozdje
CFcfto Magajna)
2
itODj.Ri TEDNIK
Politični obzornik
liròhika

Tudi Švedska govori o oboroževanju. o njem bodo podrobneje razpravljali na zasedanju parlamenta.
Angleška državna uprava železnic je odlonila zahteve 579.000 železničarjev po zvišanju plač.
Nova Venizelosova vlada je dobila zaupnico s 153 glasovi proti 43. Sestava vlade je po strankah naslednja:	10 liberal-
cev. 9 populistov, 8 pa je demokratičnih socialistov.
Adenauer je postavij svnji vladi vojaškega svetovalca v osebi grofa von Schwerma, biv-žega pruskega generala.
Belgijski ministrski predsednik Pholien je imel radijski govor, v katerem je apelirat na državljane, naj toliko ne kupujejo. Pristavil je, da ni sedanji mednarodni položaj povzročil v nobeni deželi toliko panike, kot v Belgiji.
Ameriške pristaniške oblasti
so v New Yorku zopet preiskale parnik «Batory», ki pluje pod poljsko zastavo. Poljski poslanik Winiewicz je proti temu postopku protestiral.
Italija in Belgija sta dobili ta teden ameriško orožje.
Na Vzhodnem področju Nem. čije so aretirali 11 voditeljev so-ciaHcomunistične partije.
Na Zahodnem področju Nemčije so pričeli odpuščati vse komuniste iz državnih služb. Adenauer je svoj odlok podkrepil, češ da sta vlada sovjetske cone in KP te cone na svojem kongresu jasno govorila o revoluciji v Zahodni Nemčiji. Dejal, je, da bo uporabil vsa sredstva proti tej akciji.
18 maršaliziranih držav je v Parizu podpisalo konvencijo o evropski plačilni zvezi.
Predsednik ameriškega urada za vojni material Hubert Howard, ki je bil imenovan na ta. mesto na Johansonovo pobudo, je podal ostavko.
Ravnatelj mednarodne banke Evgen Black je prišel v FLRJ. Sprejel ga je tudi maršal Tito.
V	Londonu se je pričela konferenca Commonwealtha.
Perzija in ZSSR sta podpisali trgovinski sporazum.
General Cujkov je protestiral pri francoskih oblasteh, ker so Francozi izgnali sovjetske državljane na sovjetsko področje Nemčije.
Scelba namerava ustanoviti «civilno obrambo» in omejiti sindikalne svoboščine.
FLRJ je dobila kredit, v blagu od Zahodne Nemčije v vrednost' 147 milijonov mark.
Egipčanska vlada bo dala po. moč arabskim beguncem iz Izraela v vrednosti 14.000 egiptovskih funtov.
Poslanik LH Kitajske je prispel v Delhi.
V	Italiji bodo povečali vojaške izdatke za 50 milijard lir. Osnutek proračuna bodo v oktobru predložili parlamentu.
Jordanija je izročila Varnost nema svetu spomenico o obmejnem incidentu med Jordanijo i.i Izraelom. V njej pravi, da je Izrael zasedel del jedrskega c zemlja pri Rotemburgu ter izjavlja, da bo njeno vojaštvo zopet zasedlo to ozemlje.
POLICIJA z zahodnega področja Berlina je aretirala 40 članov ljudske policije s sovjetskega področja, ki stanujejo v zahodnem Berlinu. Ta ukrep je bil odgovor na aretacijo 23 zahodnih policistov.
V	ITALIJI ustanavljajo posebne oborožene formacije, ki jih i-menujejo organizacija pomožne obrambe. Te formacij? bodo dokaj podobne bivši fašistični milici. V bistvu gre za ustanovitev državnega škvadrizma in za kršitev mirovne pogodbe.
ANGLIJA bo na podlagi sklepov v New Yorku odpravila vojno stanje z vsem nemškim ozemljem vključno z Vzhodno Nemčijo.
VIETMINHOVE CETE so na-t v Indokini obmejno postojanko Paka, 20 km vzhodno od Laokaja.
V	ZDA so nastala nesoglasja glede pošiljanja strateških surovin v vzhodnoevropske države. Paul Hoffman, administrator u-prave za gospodarsko sodelovanje, je opozoril Kongres, da bi lahko prepoved o pošiljanju strateških surovin v vzhodnoevropske države spravila v nevarnost program Marshallovega načrta.
Glavna skupščina OZN je pričela z delom
Zaenkrat smo slišali samo teze, ki jih poznamo iz zasedanj VS
na podlagi katerega bi vsj člani Združenih narodov imeli posebne kontingente orožja, ki bi bili na razpolago Združenih narodov; 4. preučitev ukrepov, s katerimi bi Združeni narodi lahko izpolnili na-
Z enominutnim molkom, posvečetHm «moliti;; in premìiljeixtnju» so v Flushing Meadowsu otvorili 10. septembra V. glavno skupščino organizacije združenih narodov. S to pobožno gesto so se drpali odloka zadnjega zasedanja, ki predvideva isti simbolični zaključek zasedanja.
Ze prvi dnevi nam latiejo, da bo tudi sedaj težko ozračje na zasedanju glaime skupščine in posameznih komisij, ki bodo zasedale v Lake Successa. «Mrzla vojna» je dala zadnjim zasedanjem svoj pečat. To zasedanje pa bo s svojim žarom odsevalo vojno žarišče na Koreji. Harmonija v prvem trenutku zasedanja bo menda vladala v tej dvorani le takrat, ko bodo delegati na večer dvorano zapustili.
Ze danes lahko pribijemo dejstvo, da če bodo govorniki obeh blokov ponovno izrabljali to zasedanje svetovne organizacije miru in mednarodnega sodelovanja za svoje propagandne govore in se trudili, da pri številnih resolucijah, ki bi reševale odprta t'prašanja, še bolj razširijo prepad med obema taboroma, tedaj lahko rečemo, da V. glavna skupščina OZN ne bo dosegla tistih namenov, ki jih je predpisala osnovna listina OZN. Današnje svetovno politično dogajanje trka na vrata zbo-rovalne 'dvorane v Ftushing Meadowsu. Ta glas pomeni in kliče, naj se statisti obeh blokov v OZN ne spuščajo v še večje pustolovščine!
Naloga, ki jo' pričakuje svetovno javno mnenje od te skupščine je, da. konkretno reši sporna vprašanja in ohrani mir.
Zasedanje je otvaril dosedanji predsednik Carlos Romulo, voditelj filipinske delegacije. Imel je kratek govor, od katerega se nam zde najbolj posrečeps besede: «ne razočarajmo svetovne javnosti, ki ima pravico zahtevati od nas nekaj več, kakor navadne besede».
Kot je bilo pričakovati, je prišlo kot prvo vprašanje na dnevni red Kitajska. Indijski delegat Bege-nal Rau je zahteval sprejem vlade LR Kitajske kot predstavnice kitajske republike. Sledil je govor Višinskega in takoj za njim govor Kardelja. Višinski j« zahteval, naj še pred debato izključijo kuomin-tangevega delegata. Jugoslovanski delegat pa je odločno podprl indijski predlog. Acheson je takoj odgovoril. naj se P predlogu glasuje in pripomnil, da je treba to vprašanje mirno reševati med delom skupščine. Po različnih intervencijah držav ie bil Potem sprejet kanadski predlog, po katerem ostane nacionalistična Kitajska v skupščini, dokler ne bo posdben odbor, sestavljen iz predsednika in šestih članov predložil skupščini priporočila o vprašanju kitajskega predstavništva v OZN. Ta predlog je dobil 38 glasov proti 6 in 11 vzdržanimi. Indijski predlog je bil odbit s 33 glasovi proti IG in 10 vzdržanimi. Jugoslavija .je glasovala za ta predlog skupno z vsemi državami, ki so’ priznale pekinško vlado.
Nato je bil sprejet tudi drugi kanadski predlog, da ostanejo kitajski nacionalisti v skupščini, dokler komisija ne zaključi dela. Sovjetska resolucija o izključitvi Carg-kajtškovega delegata je bila odbita.
Za predsednika sedanje skupščine je bil izvoljen iranski delegat Nasrollah En tezam.
Na. drugem zasedanju so izvoiilj predsednike šestih glavnih odborov in podpredsednike skupščine.
Popoldne sta bila zopet najvažnejša govora predstavnikov obeh svetovnih blokov. Acheson je zahteval okrepitev oblasti skurščine.
Zahtevaj je, naj se razpravlja o vprašanju Formoze. kjer «ZDA ne iščejo nobene pozicije in privilegijev. Ameriška vlada predlaga: 1. naj š'e da možnost skupščini, da se sestane v primeru potrebe v 24 urah; 2. ustanovitev «varnostne patrole». ki bi lahko izvedla preiskavo o morebitni nevarnosti mednarodnih «.popadiov; 3. sestava načrta,
čela listine OZN. Glede Koreje je Acheson izjavil, da je treba to deželo «po zmagi Združenih narodov zopet izročiti y roke korejskega ljudstva. Združeni narodi pa naj hi služili kot vodnik».
Acheson je nato izjavil, da je treba nadaljevati napore za rešitev vprašanja atomske energije in splošne razorožitve. Ponovil je pri tem že znano stališče ZDA o mednarodni inšpekciji v vseh državah. Dalje je Acheson dejal, da je «novi imperializem voditeljev Sovjetske zveze Usti, ki ustvarja glavno oviro za mir». Končno je še izjavil, da so se morale vse ostale države «zopet oborožiti za svojo lastno obrambo», ker da je Sovjetska zveza «oborožila mnogo večje sile, kakor so potrebna za njeno obrambo».
Sledil je govor Višinskega, ki je dejal, da Sovjetska zveza ne bo šla po poti, na katero je danes skušal Acheson spraviti glavno skupščino. Obtožil je A chesana, da fikusa odvrniti skupščino od njene naloge reševanja važnih vprašanj v korist vseh miroljubnih narodov. Nato je Višinski ponovno protestiral proti navzočnosti Kucmintangovega delegata in obtožil ZDA, da ne upo-
števajo pravic kitajskega ljudstva in onemogočajo njegovi vladi, da bi bila zastopana y OZN. Gleda Koreje je Višinski ponovno dejal, da je Varnostni svet pod pritiskom ZDA sprejel nezakonite resolucije. Nato je Višinski govoril o nebrzdan n epi tekmovanju y oboroževanj« V državah Zahodne Evrope ler pri’ merjail izdatke v ZDA za vojna priprave z izdatki v Sovjetski zvezi za izboljšanje položaja prebivali stva. Poudaril je, da bi morala skupščina, zato da prepreči vojno, predvsem prepovedati uporabo a-tomskega orožja in uvesti nadzorstvo nad atomsko energijio. Ponovil je svoj predlog za sklenitev mirovnega pakta med petimi velikimi državami ter je zahteval, naj skupščina odobri izjavo, s katero obsoja vojno propagando, prepoveduj«! uporabo atomske bombe in razglaša Za vojnega zločinca vsakogar, ki bi prvi uporabil atomsko bombo, ter naj pozove pet velikih držav, naj sklenijo mirovni pakt in znižajo v letu 1950 za eno tretjino svoje oborožene sile in svojo oborožitev.
Višinski je dejal, da ta izjava temelji na štokhoknskem apelu, ki da ga je podpisalo na stotine milijonov ljudi.
Po govoru perujskega delegata je bil drugi dan zasedanja /.uključen. O včerajšnjem zasedanju pa v trenutku, ko gre naš list v stroj, še nimamo poročil.
Kot vidimo, sta oba bloka na leb dveh zasedanjih sajno potrdila teze svojih vlad o mednarodr.ih vprašanjih, k; jih že precej časa slišimo v Varnostnem svetu.
Angleška spodnja zbornica je končala s svojim izrednim zasedanjem. Brez kakšnih posebnih debat je odobrila oborožitveni načrt, ki ga je dal zbornici v odobritev minister za obrambo Shìnwell. Tudi drugi predlog ministra za delo George Ysaacsa o podaljšanju obvezne vojaške službe od sedanjih 16 mesecev na 2 leti, je prišel do glasovanja skoro brez kakšnih posebnih težav in je bil končno tudi odobren. V vprašanju oborožitve in vsega, kar je s tem v zvezi, pač ni nobenih nesoglasij med vlado in opozicijo.
Največje zanimanje angleške in tudi svetovne javnosti, ki je to izredno zasedanje spodnje zbornice spremljala, pa je bilo za debato o nacionalizaciji jeklarske • industrije. Kakor je znano, je že prejšnja Attleejeva vlada sprejela zakon o nacionalizaciji jeklarske industrije. Sedaj pa je vlad* sklenila, da bo pričela odobreni zakon izvajati. Churchill, vodja opozicije je sprejel to vest, kot izzivanje in predložil resolucijo, ki graja ta sklep vlade.
Angleška vlada se je na to glasa vanje resno pripravila. Pred glasovanjem je bilo zasedanje vlade, na kateri je prisostvoval glavni državni tožilec Sir Hartley Shawcross. Z njim se je Attlee pomenil o bodočem rezultatu v spodnji zbornici. Kot je znano, so laburisti na vladi z zelo majhno večino v parlamentu. Nekaj laburističnih poslancev je odsotnih, skupno z Bevinom, Chripps je bolan itd. Potreben je bil že precej točen račun glavnega državnega tožilca, da
je lahko šel Attlee še kolikor toliko brez skrbi na to zasedanje.
Tik pred glasovanjem je bila še končna debata. Churchill je ponovno napadel vlado in dejal, da bo takoj, ko bo prišel on na vlado ta zakon preklical ob podpori novuga parlamenta. Nadaljeval je, da je v zvezi s tem v nevarnosti ves angleški oborožitveni načrt (ki mu leži posebno na srcu). Povedal je, da so voditelji novega državnega urada za upravo jeklarske industrije neuki v tej stroki. Končno je predložil kompromisno rešitev tega vprašanja, ustanovili bi tristranski urad za jeklarsko industrijo, v katerem bi sedeli delavci, delodajalci in vlada. Ta načrt so svoječasno že odobrili Trade Unioni in zveza železne in jeklarske stroke.
Churchillu je odgovoril Herbert Morrison, debato pa Je namesto At-tleeja zaključil George Strauss. Vlada jie dobila 386 glasov, proti vladi pa je bilo oddanih 388 glasov.
Ob tem zasedanju je bilo precej ga vorjenja o novih volitvah. Vendar pa se je pokazalo, da je bilo to še precej preuranjeno. Kot je znano, je angleška laburistična vlada pred časom razpisala zadnje volitve samo zato, da bi z njimi dobila potrdilo, za izvajanje nacionalizacije težke industrije. Prav čudno bi pilo zanjo razpisati nove valitve 5e preje, predno začne zakon uresničevati, ker pri tem sam laburizem precej riskira. Najbolj objektivno se nam zdi mnenje tistih, ki pravijo, da bo Attlee razpisal volitve šele takrat, ko bo vlada v težka čah, ki znajo priti ob uresničevanju
SPREMEMBA NA KOREJI
Izkrcanje Američanov pri Inchonu i-majo vojaški stra kovnjaki za precej težko podjetje. Ta luka je znana kot zelo nevarna, saj je tam razlika med plimo in oseko kar 10 m. Brodovje, ki je pripeljalo vojaštvo in material na ta del Koreje je bilo sestavljeno iz 262 ladij. Grozil mu je tudi tajfun, ki pa ni bil več nevaren, ko je brodovje prešlo 37. vzporednik.
Ob manevrih na Samchok, ki ga je obstreljevala Missouri in kjer so se po zadnjih vesteh tudi izkrcale čete,so prostovoljci napadli mesto Kunsan, nato Je pešadija napadla otok VVolml in šele potem je bil uprizorjen glavni napad na Inchon. Težki vojaški mate-
tw
Eiii
m.

..«Tž

M
‘•'K-roN
te®#- '
,	- .a i
anV3	-l/tv
' •z3—. '	, G—!
Jpr
tv "'ž'- _.....g®*"®!
—
rial je prišel na suho 10 ur za četami. Trije rušilci so bili poškodovani od obalnih baterij, človeške izgube pa so bile zelo majhne. Zase-
deno je bilo letališče Kimpo, od koder je bil postavljen v dveh dneh zračni most z Japonsko. Cete so prekoračile reko Han in vrše obkoljeval-ne manevre proti Seulu, od katerega so oddaljene kakih 10 km. V Seulu postavljajo barikade. Računajo, da na tem področju operira Mac Arthur s 40.000 možmi. Nova ojačenja in material stalno prihajata.
Po nekakšnem premirju, fik pred izkrcanjem, se je po . teh dogodkih pričela ofenziva tudi na bojišču. Tam je sedaj položaj približno tak: prav na jugu ni posebnih teritorialnih sprememb. Preko Naktonga so uspeli postaviti Američani štiri mostišča. Vaegvan je padel, Južnoka rejci so prišli v bližino Ujhonga in so zasedli Pohang, ki je še preje dvakrat menjal gospodarja.
Ob tej akciji moramo še enkrat ponoviti, kar opažamo že precej časa, namreč da so Severnokorejci premalo računali. Ce bi uspeli v prvem mesecu opraviti, kar so v dveh, bi imeli danes dosti več sil in boljše stališče. Ker so se pa bavili z nekaterimi nepotrebnimi manevri, mesto da bi napredovali, so pa s tem naredili Američanom največjo uslugo. Američani so se z majhnimi svojimi in južnokorejskimi silami borili v prvem mesecu in še pozneje samo za čas.
V zadnjem dvoboju v spodnji zbof0^,
m®«*1
je zmagal Attlee. Churchill bo pač še čakati.
oborožitvenega programa. Ze s*I^i zadnje glasovanje v spodnji /:>or.?ieC nam je pokazalo, da more * .y; ostati še dolgo na vladi, kiju® ** večini v parlamentu.	^
Takoj po glasovanju je anglešk* v za ni minister Shinwell odpotov» fracoskim vojnim ministrom N,0< je v New York. Angleška vlad:; P^f£, javila glede ua sklepe zadnje ^jja renče treh, da bo Anglija c<il>()'7eIji' vojno stanje z vsem nemšk:"-Ijem, vključno z onim, ki ie strani Odre in Nise.
im il mi TTTTb) Hl ^ >l.~l I
OB SKLEPIH TREH V NEW VORKU
Kupiti hočejo Nemce
bi šli po kostanj v ogenj
Konference treh zunanjih ministrov vodilnih držav zapadnega bloka ter 12 atlantskih držav v New Yorku so zaključene. V glavnem so vsi ti ministri obravnavali vprašanje nemške oborožitve.
Razgovarjali so se o vprašanju principa glede vključitve nemških čet v atlantsko armado. Ko se trije ministri Acheson, Bevin in Schuman niso mogli zediniti pri Achesonovem predlogu skupne atlantske koalicijske armade, so to vprašanje dali v pretres svetu 12 držav atlantskega pakta. Do sobote so se vsi ministri teh držav izrekli pozitivno za ta predlog — razen Francije, medtem ko je Bevin še vedno Iskal telefonske instrukcije iz Londona.
Schuman je izrabil sobotno zasedanje s tem, da je imel na njem precej dolg govor. Izjavil je, da [Ji bilo prezgodaj že sedaj rešiti vprašanje o vključitvi nemške armade. Najprej je


Sv
z fl
SIM
dS!f nx o°
V	zadnjih dneh je bil v pokrajini Assam In Tibetu zopet potresni sunek. Strokovnjaki izjavljajo, da je bil ta najhujši v seriji katastrofalnih potresnih sunkov, od 15. avgusta dalje.
Vlada v Bonnu je odobrila kredit 100 milijonov mark za obnovo.
V	Himalaji je sedaj na delu švjcarsko-angleška gorska ekspedicija. Po zadnjih poročilih so člani te skupine zavzeli vrh Abi Gamin (7.355 m).
Višinski'se je peljal v New York ž angleško ladjo «Queen Elizabeth».
Hitlerjev finančni čarovnik dr. Hajlmar Schlacht je bil sedaj v Lueneburgu že tretjič oproščen. S tem zadnjim' procesom je dobil Schlacht vse državljanske pravice. Pravijo, da so stali državo vsi ti Schlachtovi, procesi 150 milijonov lir.
V	Kaliforniji so odkrili organizacijo, ki se je bavila s prodajo olrok. «Material» za prodajo si je nabavljala v sirotišnicah. En otrok je stal približno 750 dolarjev.
Na neko poroko v občini Mori cone v Italiji je bilo povabljenih 100 oseb. Od njih se je 90 zastru-Pilo s pokvarjenimi slaščicami.
V	Westminsterski bolnišnici so se rodile četvorčke. Čeprav so prišle na svet v 50 minutah, sta bili rojeni prvi dve praktično en dan prej, kot drugi dve. Prvi sta bili namreč rojeni nekaj minut pred polnočjo.
Ladja francoske meteorološke
treba rešiti vellico drugih vprašanj; potrebno je zgraditi sistem koalicijskih armad, jih oborožiti in šele potem bo čas govoriti o Nemcih. Ce hoče atlantski svet vseeno izglasovati ameriški predlog, pomeni to izolacijo Francije v atlantskem svetu z močnim pritiskom
Ameriški zunanji minister je zagovarjal tezo skupne atlantske armade, češ cla je prišel čas dejanj. Acheson je pri tem zasedanju lahko operiral z več dejstvi, ki so v zadnjem času okrepili njegov položaj. Ti so: izjava Trumana, da bo poslal v Evropo 10 divizij, odpustitev Johnsona in imenovanje Marshalla ter nova ofenziva na Koreji. Vendar pa so njegov pritisk na atlantske zaveznike precej kritizirali ne samo Angleži in Francozi, katere je hotel postaviti Acheson pred izvršeno dejstvo, temveč tudi del a-meriškega tiska, ki je . Pisal, da je A-cheson pri svojem izsiljevanju nastopal premalo diplomatično.
Francoska vlada je imela precej težko stališče. Pri tem vprašanju se ji je šlo za njen obstoj. Francoski parlament bi obsodil delo «socialistov» v vladi. Proti vladni politiki bi se gotovo izrekli komunisti in vse nacionalistično krilo.
Po neuspelih pogajanjih iii zadnjih kompromisnih predlogih Achesona, go se v ponedeljek zmenili, da bodo celo zadevo predali izvedencem v študij. Svet atlantskega pakta pa je za 12 dni odložil sleherni sklep o ameriškem načrtu za vključitev nemških čel. Trije zunanji ministri so morali pač ugotoviti, da obstoji med njihovimi stališči velikanska razlika. Ob tem je zanimivo Bevinovo stališče, ki se je kar naprej posvetoval s svojo vlado in ni hotel dati nobenega jasnega odgovora.
V torek so se zunanji ministri zopet sešli in so objavili svoje odločbe, ki so nastale med tem zasedanjem. V teh odločbah vidimo potrdilo našega mnenja, o katerem' smo pisali v naših zadnjih številkah. Zapadni Nemčiji dajejo večjo svobodo in skoro popolnoma ukinjajo okupacijski sistem zato, da bi pridobili Nemce za svoje politične akcije.
Glavne točke poročila, ki smo jih predvidevali že pred 14 dnevi, so naslednje:
Ministri ponovno poudarjajo, da do unifikacije Nemčije vlade zahodnih velesil smatrajo vlado zvezne repu-olike za edino svobodno In zakonito ustanovljeno nemško vlado, ki je zaradi tega upravičena, da predstavlja Nemčijo in nemški narod v mednarodnih odnosih. Poročilo omenja željo ministrov, da se zvezna republika vključi v «družino svobodnih narodov». Tri zahodne vlade so sklenile, da bodo v ugodnem trenutku napravile potrebne korake za ukinitev vojnega stanja z Nemčijo. Ta ukrep ne bo vplival na pravice in položaj treh velesil v Nemčiji, ki sloni na drugih temeljih.
Kar se tiče vprašanja varnosti, so trije ministri podrobno proučili položaj zvezne republike in izjavljajo, da so na sovjetskem področju ustanovili vojaške oddelke, Zaradi tega so mi-
hove okupacijske čete v Nemčiji, da bodo kateri koli napad na zvezno republiko ali na Berlin smatrali za napad naperjen proti njim. Poročilo pravi, da se ministri strinjajo, da obnovitev nemške vojske ne bi preveč dobro služila koristi Nemčije in Evrope. Vprašanje v zvezi s sodelovanjem nemške zvezne republike pri skupni obrambi Evrope pa sedaj preučujejo in izmenjavajo ir.-isli o teh vprašanjih Kar se tiče notranje varnosti, so ministri priznali potrebo, da zagotovijo nemškim oblastem pravico, da so lahko kos morebitni podtalni dejavnosti.» V ta namen so trije ministri sklenili, da dovolijo ustanovitev policijskih enot, organiziranih na pokrajinski bazi. Vendar pa si pristavkom, da se omogoči zvezni vladi delna ali celotna uspešna uporaba teh si!.
Pečat novemu obdobju odnosov med zavezniki in zvezno republiko bo povečala oblast zvezne vlade. V ta namen so okupacijske sile pripravljene spremeniti okupacijski statut, čeprav ostane še naprej okupacija. Na področju zunanje politike bo zvezna vlada dobila dovoljenje za ustanovitev ministrstva za zunanje zadeve In pa uvedbo diplomatskih stikov s tujimi deželami. Na drugih področjih, predvsem pa o vprašanjih notranjega gospodarstva, bo nadzorstvo okupacijskih sil omejeno.
Ministri za zunanje zadeve so se
tudi sporazumeli, da v okviru spremembe odnosov z zvezno republiko izvršijo revizijo sporazuma o industriji, katere proizvodnja je bodisi omejena ali celo prepovedana v Zahodni Nemčiji. Dokler ne bo Izvršena revizija, je visoka zavezniška komisija dobila navodila, naj takoj ukine vse omejitve in naj dovoli povečanje produkcije jekla za zahodno obrambo.
Poročilo pravi na koncu, da bodo vse tri vlade še naprej nadaljevale z napori za izboljšanje gospodarskega položaja Berlina in da bo izvršena revizija načel, ki urejujejo odnose med zavezniško komandanturo In Berlinom. Vsi ti ukrepi, zaključuje poročilo, so velik doprinos «k postopnemu povratku Nemčije v okvir zahodne evropske skupnosti».
Objavili so še drugo poročilo v zvezi s splošnimi mednarodnimi političnimi vprašanji.
Takoj ko je Adenauer zvedel za vsebino prvega poročila, je sklical v Bonnu tiskovno konferenco. Na njej je dejal, da je bila «naša velika želja izpolnjena, ves nemški narod bo znal to oceniti». Njegov nasprotnik socialdemokrat Schumacher pa je dejal, da v New Yorku niso dosegli realnih rezultatov. Konferenca se ni lotila reševanja resničnih težkoč.
V Parizu so izjavili, da je Francija še vedno nasprotna ameriški tezi in da je Moch odšel za Schumanom v New York. Francozi pravijo, da bi v primeru «če Acheson prodre s svojim stališčem, imeli kmalu nemško-ameriško Evropo s Francijo in Anglijo kot drugorazrednima priveskoma». V Londonu glede tega niso padle posebne izjave, tam so precej zaposleni z vprašanjem podržavljenja težke industrije, o katerem so razpravljali v spodnji zbornici.
JXf#VA JI ET L A
m obrambnem misiislrsh/n Zli A
Louis Johnson, ameriški vojni i bil položaj Cangkajška na kitajski minister, ali kakor pravijo y ZDA l celini še kolikor toliko trden. Kri-
tajrtik obrambnega ministrstva, je «prostovoljno» odstopil. V svojem pismu Trumanu, je ob tej. priliki, napisal: «Po mojem mnenju potrebujejo ZDA obrambnega tajnika, ki ga sovražniki ne bodo tako preganjali, kot so mene v 18 mesecih moje dejavnosti». Truman s» mu je zahvalil fa njegovo patriolično gesto....
Kot vidimo, je uradna verzija te spremembe v ZDA zelo kratkobe-sedna. Komentatorji pravijo, da je Johnson žrtveno jagnje ameriške politike. Mnogi menijo, da je Truman s to spremembo hotel dati a-tlantskim ministrom, ki so sedaj v New Yorku, močno osebo, ki bo že sama garant ameriške politike z evropsko tendenco. Zamenjal ie zato Johnsona, «političnega advokata» z osebo, kateri je dal Roosevelt ob padcu Francije nalogo, da «naredi v dveh letih tisto, kar so Nemci v sedmih» in ki je znan po svojem načrtu za pomoč Evropi.
V Evropi, torej v Franciji in Angliji so s to spremembo zadovoljni predvsem zaradi tega, ' ker vidijo v Marshallu spremembe ameriške azijske politike. Znano je na primer, da je bil Marshall Usti, ki je izjavil, da Cangkajškov gnili re-
žim r-i vreden ameriške podpore, nistri sklenili, da je treba ojačiti nji- 1 To je bilo še y tisUh dneh, ko je
tiziral je ameriško povojno azijsko politiko podpri vsem podobnim režimom. Republikanci in nekateri vojaški krogi v ZDA so storili vse, da bi Acheson spremenil Marshallov kurz V Aziji. Sedaj so uporabili-vse registre dttnagogne, da bi korejsko zadevo pripravili teren za ponoven napad v smislu zadnjega McCartvjcvega. Sedaj ya je Truman naredil konec tej zadevi, češ da Marshall kot vojak že ve, kaj dela.
Angleži celo potihem govore, da imajo pri tem tudi oni svojo zaslugo, ko so tako kriUzirali politiko ZDA do LR Kitajske in Formoze. Sedaji pa nastaja vprašanje, če ta zamenjava ne pomeni tudi ponovnega opomina Mac Arthurju. Pomembne se nam namreč zde bese-do, ki jih je napisal list «Washing,-ton Star»; «Ali demisija Johnsona ne bo pospešila demisije generala Douglasa Mac Arthurja?».
Več. znakov govori, da bo šla bodoča ameriška azijska politika v smeri mirovne pogodbe z Japonsko. Kot je izjavil Truman, so ZDA že pričele z neuradnim sondiranjem stališč posameznih zainteresiranih držav. ZDA hočejo postaviti močno Japonsko kot ravnotežje Maoce-tungovi Kitajski, ki bi bila medtem sprejeta v OZN.
Službe je zletela v zrak med silnim neurjem v Rckavskem prelivu. 43 oseb so rešili, 25 pa pogrešajo. Nesrečo je povzročila min» iz zadnje svetovne vojne, ki se je med neurjem verjetno utrgala.
Fordove tovarne bodo pričele izdelovati 28 cilindrske letalske motorje za bombnike B-36.
Islandsko letalo tipa «Skyma-ste» so pogrešali od četrtka dalje; sedaj javljajo, da so našli njegovo posadko na ledeniku Vatna Jokuli v jugovzhodni Islandiji. Vsi člani posadke so bili živi.
V bližini Wlnchestra v Angliji so je ponesrečilo neko letalo.
Na otoku Camiguin (Filipini) Je pričel bruhati vulkan. Poročalo o 84 mrtvih in 35 ranjenih.
Francoska vojaška ladja uLa Flacc» se je potopila. Nesreča je •"»»stala zaradi kratkega stika, med katerim se je vnela nafta, badja se je potopila v nekaj mi, mitah. Rešili so 43 mož. Računa-da je bilo pri nesreči mrtvih 32 članov posadke.
„Obramba" zapadne Evrope
ali izpolnjevanje Hitlerjevega testamenta?
V zadnjem četrtletnem ponočil« Beli hiši je ameriški visoki komisar v Nemčiji McCloy precej jasno opozoril na ponovno rojstvo ekstremnega nemškega nacionalizma. McCloy je v tem poročilu pisal med drugim tudi o «...vedno naraščajoči sili latentnega nacionalističnega čuta, katerega izjave marsikdaj prekoračijo meje dovoljenega...»
Težko bi pripisali temu svaku Adenauerja, resničnemu arhitektu zahodnonemške neodvisnosti in državne izgradnje, kakšen poseben .antifašizem ali Pa nezaupanje v Nemce. Taka izjava Beli hiši tudi ne prihaja v sedanjem trenutku posebno prav. Samo pomislimo: Washington hoče vključiti Nemčijo v severno-atlantsko armado, Nemec,
za katere pravi njih upravnik, da se med njimi vedno širi nacionalistični čut...
Me Cloyevo vznemirjajoče poročilo se nanaša v glavnem na zadnja poluradna stališča nemških nacionalistov in njih jciolitičnih perspektiv. S tem je mislil delo «bratovščine», ki je bila ustanovljena ob koncu vojne. Ta zahteva v svojem političnem programu popolno državno suverenost za Nemčijo, ker «morejo le popolnoma svobodni ljudje nositi orožje». Zahtevajo čast za nemškega vojaka, pokojnine za pripadnike Wehrmachta in SS.
«Bratovščina» je združenje bivših oficirjev Wehrmachta. To m nobena organizacija vojnih veteranov. Sama organizacijska struktura te organizacije je precej podobna orga
nizaciji jezuitov. Ustanovljena je bila ilegalno pred štirimi leti. Ze takrat si ni zadala naloge, da bi gojila samo tradicijo starega nemškega militarizma, temveč je imela že svoj podrobno izdelani politični program, katerega vsebina je bila pravica Nemcev do vodilnega položaja v Evropi. To pravico vodstva ne more odrekati Nemcem — po mnenju «bratovščine» — izgubljena vojna. Prav nasprotno. Njih bistvena teza pravi: «Politični kaos po vojni je del nemškega boja za oblast; ta bo Ameriko prepričal, da je Evropa zmožna življenja satno pod nemško oblastjo».
Pomemben razvoj, je doživela ta organizacija od leta 1946 do 1950. Medtem ko so bila prva zborovanja te organizacije še v kleteh po-
ADENAUERJEV SVAK — AMERIŠKI KOMISAR V NEMČIJI MCCLOY
rušetiih poslopij, vsa zavita v zarotniško romantiko, se je sedaj njihova dejavnost prenesla v novo zgrajene vile stare aristokracije in vplivnih veleindastrialcev. Se vedno so «bratje» (zemljepisno) na periferiji nemškega dogajanja. Njih glavni stani so na bavarskih jezerih, v lueneburški ajdi in nemško-belgijskem obmejnem pasu. Prej ilegalna «bratovščina» je stopila iz teme ilegale v somrak pollegalnosH in je danes prepričana, da bo stopila jutri popolnoma na dnevno luč — v središče političnega življenja v Bonnu. Pred štirimi leti je pričela buditi v Nemcih upanje, da si lahko ustvarijo z vojnim pohodom proti 1 zhodu svojo staro moč.
Danes obsega organizacija nekaj tisoče v vplivnih nemških osebnosti. Najviiji «redovni brat» je general Basso roti Manteuffel, Izhaja iz starega rodu junkerjev, ki je dal v preteklem stoletju pruski držam enega generalfeldmaršala in enega .ministrskega predsednika. Med zadnja vojno je veljal za enega najbolj zanesljivih nacističnih oficirjev in je bil nazadnje poveljnik tankovskih oddelkov.
Mannteuffla, ki je znan kot posebno zmožen oficir, so žc večkrat spravljali v zvezo z Guderianom in von Choltitzom, ki delata danes Z ZDA za ponovno oborožitev Nemčije. Njegov položaj v Zahodni Nemčiji je zelo močan in vlada, ki ima teoretično na razpolago precej zakonskih odredb za preganjanje tajnih organizacij, proti njemu ničesar ne podvzame — ali nili noče poduzeti.
Etrugi prečtsednik «bratovščine» je Alfred Francke - Griecksch, ki je bil Himmlerjev osebni prijatelj in delal za SD.
On odgovarja pri organizaciji za politično linijo. Je kansekventen rasist, trdno prepričan o nadmoći nemškega človeka. Zastopa stališče, da mora ravno nemški vojak prav zaradi tega imeti v degenerirani evropski grmadi vodilno vlogo.
«Bratovščina» precej izrablja zase vprašanje Hitlerjevega testamenta. Kat je znano obstoji verzija, da je Goebbels predal v bunkerju državne pisarne ta dokument zanesljivim ljudem. Basso v. Mann-teuffel, Alfredo Francke-Griecksch ter tretji v tej Zvezi, Beck-Broich-sitter, -pravijo, da s0 oni poklicani kot voditelji novega nacionalsocializma, Kot znano, ima v nekaterih nemških krogih še vedno velik pomen spomin na «Fuererjevo poslednjo voljo». Današnji vpliv te organizacije je rta povprečnega Nemca še vedno tako velik, da se proti njej oglašajo tako v tisku kot v Bonnu energični protesti.
Ko je danes na dnevnem redu v New Yorku bližnja nemška oborožitev in obnovitev njene vojaške moči, moremo opaziti, da danes delajo tako, kot da «bratottščina» ne obstoji, kot bi hoteli reči, da bodo o njej pričeli javno govoriti šele v «resnem trenutku».
Program te organizacije se nekako «sam po sebi» Uresničuje. Ce bo prišla bratovščina na oblast, kar bi bilo razumljivo v času politične napetosti, tedaj bi prišel na oblast tudi čisti nacional sorta! Lem,

Porotno sodišče je obsodilo na tri leta ječe jugoslovanska begunca 22-letnega Julija Šimenca in 20-letnega Milana Puriča. Letos 24. junija sta namreč na Opčinah naročila šoferju avtotaksi-ja Miru Petroviču, naj ju odpelje na Repentabor. Pred Colom sta ga z revolverjem prisilila, da je ustavil avto, ga oropala in ga z njegovim hlačnim pasom privezala k nekemu drevesu.
S kolesom se je zaletel v po. licijski avto na obrežju Traiana 27-letni Guido Minelli iz Ul. Pa-duina 4. Zdraviti se bo moral 20 dni.
23-letni Marij Conti s Konto-vela 57 se je na Ul. Nazionale na Opčinah s svojim motorjem zaletel v kamion in se pri tem tako močno poškodoval, da se zdravniki niso hoteli izreči o njegovem stanju.
Podobna prometna nesreča se je pripetila pri Gorici tržaškemu industrijcu Rudolfu Stumpfu iz Strada dl Guardiella, ki se je z vso silo zaletel v avto, kateri se je vozil pred njim in se nepričakovano ustavil.
V	avgustu je umrlo v Trstu 170 ljudi, rodilo se je 245 otrok, poročilo se je 179 parov. Ugotovili so 67 primerov nalezljivih bolezni. Vsak dah so potrosili 91.646 kub. m vode.
Glavni odbor ASI2Z je poslal glavnemu ravnatelju za civilne zadeve generalu Eddlemanu protest proti poskusom podrejenih organov, ki so hoteli ovirati proslavo bazoviških junakov. V protestu zahtevajo, da se ta nikdar več ne ponovi.
Policijski avto je na križišču Ulic San Giusto-San Michele povozil 9.1etno Marijo Radocovich iz Ul. Belli 4 in 14-letno Antonijo Carello iz Ul. Molin a vento 19. Marija Radocovich je bila pri tem težko poškodovana.
Planinsko društvo Trst priredi 1. oktobra izlet v Trnovski gozd skozi Vipavsko dolino z obiskom novo otvorjene Iztokove koče pod Golaki.
V	nedeljo 17. t. m. je imel glavni odbor ASI2Z svoje zasedanje. Politično poročilo je podala tov. Alma Reschitzeva, tov. Beltramova je poročala o delu žena na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja, nato pa so druge žene živo posegle v diskusijo o raznih perečih vprašanjih.
Na 6 mesecev zapora pogojno
je okrožno sodišče obsodilo zaradi nenamernega umora Spiri-diona Čušina iz Ul. Fabio Severo, ki je smrtno povozil v ul. dello Scoglio 4-letnega Gianpao-la Del Vecchio.
Od 22 do 25. septembra bodo v Trstu z «zdravniški dnevi», to Je kongres za zdravnike specialiste iz Trsta, Italije In drugih • držav.
Z motorjem je trčil v kamion na cesti proti Sesljanu Aldo Volpi iz Ul. Ricci 9. Dobil je več poškodb, zaradi katerih se bo moral zdraviti 60 dni.
Med dvema tankoma v daljši koloni angleških tankov se je pri Stivanu nenadoma znašel s svojim avtomobilom «Fiat 500» dr. Luigi Chlandussi, s katerim se je vozil tudi 28-Ietni Miradio Mase. Tanka sta avto skoraj zmečkala, dr. Chlandussi je ostal nepoškodovan, Mase pa je bil le laže ranjen.
Skupina tržaških delavcev, ki Je bila na letovanju v Gozdu-Martuljku, je ob svojem odhodu poslala Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije pismo, v katerem se jim zahvaljuje za gostoljubnost in obsoja kominformistično gonjo proti Jugoslaviji.
Otroci iz Slovenske Benečije
W so bili na letovanju v dijaškem domu, so preteklo soboto
Odšh na SVOJe domove Med njihovim bivanjem v Trstu so J h obiskale številne delegaciie Pionirjev, žena in demokraUčn h organizacij. Vsi so prinesli otril kom tudi številne darove. Otroci Se se med drugim tudi kopali v Sv. Nikolaju in mnogi med njimi so bili prvič v morju. Starši otrok so poslali vodstvu počitniške kolonije zahvalno pismo.
Otroci slovenskih staršev v slovenski
ne maralo enotnosti tržaškega delavstva
Na svojem zadnjem sestanku je sindikalni akcijski odbor za obnovo Razrednih sindikatov sklenil, da bo predlagal ysem sindikalnim organizacijam skupno akcijo za izboljšanje življenjskih pogojev tržaškega delavstva. V ta namen je predlagal svoj načrt, ki določa 30 odstotkov poviška mezd in plač, ukrepe za obrambo tržaške industrije, znižanje brezposelnosti, zvišanje podpore brezposelnim, zvišanje pokojnin in obnovitev sporazuma o tovarniških odborih.
Te predloge je nato Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev formuliral v pismu, ki so ga osebno nesli Enotnim sindikatom in Delavski zbornici. Medtem ko so na Delavski zbornici pismo sprejeli, so ga Enotni sindikati odklonili, češ da Razrednega sindikata sploh ne priznavajo in da zanje re obstaja. Nato je ta sindikat poslal isto pismo Enotnim sindikatom po pošti.
Predlogi enotnega razrednega sindikata so popolnoma utemeljeni in bj morali služiti kot osnova za razgovore med vsemi tremi sindikalnimi organizacijami. Tj predlogi vsebujejo to. kar je pa£ zahteva vsakega delavca in prepričani smo, da ne bi bil niti en delavec proti njim. Toda Enotnim sindikatom ni mar za blagostanje delavcev, temveč le za svojo politično linijo, ki jim jo narekuje Viđali o-ziroma Kominform.
Doslej so Enotni sindikati v glavnem ignorirali Razredne sindikate, ker paš nočejo, da bi delavstvo bilo poučeno o njihovem delovanju. Le tu pa tam so dali uredniku njihovega glasila «Unità Operaia» nalogo, naj kaj zalaja in na lažen način prikaže predloge in delovanje razrednih sindikatov. Tako je ta «sindikalist» popolnoma narobe poročal p delu Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev ter skušal dokazati, da ta sindikat deluje v korist delodajalcev.
Sedaj pa kaže, da gre voditeljem Enotnih sindikatov delo Razrednih sindikatov vedno bolj na živce. Na omenjenem sestanku je akcijski odbor sklenil tudi, da se začnejo priprave za kongres Razrednih sindikatov, tako da bodo doslej ustanovljeni sindikati dobili tudi povezavo med seboj ter tvorili celoto. Vse to pa seveda ne gre voditeljem Enotnih sindikatov v račun. O tem kongresu sicer niso dolej črhnili niti besedice in se omejujejo Ig na predloge akcijskega odbora za zvišanja mezd itd. Na te predloge je začel odgovarjati sam predsednik Enotnih sindikatov Emesto Radich. Najprej se je oglasil v «Unità Operaia», lejer je v uvodniku popa-
čil smisel teh predlogov, sg s temi predlogi norčeval in pozabil, da je 30 odstotni povišek mezd popolnoma upravičena zahteva, saj sedanje mezde krijejo po samih uradnih statističnih podatkih komaj 50 odstotkov življenjskih stroškov štiričlanske družine.
Radich se tudi norčuje iz članov akcijskega sindikalnega odbora, češ da so štirje mački. Po drugi strani
Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu javlja vsem včlanjenim prosvetnim društvom in ustanovam, da bo IV. redni letni občni zbor dne 8. oktobra 1950 ob 9. uri dopoldne na stadionu «Prvi majn
pa zanika sam sebe, ko posveča tem štirim mačkom kar uvodnik v svojem glasilu, nekaj dni kasneje pa še članek v «Lavoratoru». Medtem ko je v «Unità Operaia» sicer narobe omenil predloge Razrednih sindikatov, pa se v «Lavoratoru» omeji samo na predlog o tovarniških odborih. misleč, da delavce to vprašanje ne zanima in jim lahko zato natveza vse, kar sg mu ljubi. Zviti Radich računa s tem, da je «Lavoratore» med delavci bolj razširjen kot sindikalno glasilo, zato je v njem zamolčal zahteve Razrednih
Društvo «Pravnik» y Trstu jie poslalo generalnemu tajniku OZN spomenico proti uveljavljanju obsodb, ki jih je izrekel «Tribunale speciale per la difesa dello Stato» proti Slovencem in Hrvatom.
Spomenica najprej opisuje nasilno raznarodovanje slovenske in hrvatske narodne m^ijšine za časa predfašistične Italije. Spome-menica nadalje ugotavlja, da se je fašistični režim istovetil z italijansko državo, kar dokazujejo tudi ustanovitev velikega fašističnega sveta, ustanovitev zbornice fašijev in korporacij, novi kazenski zakonik iz leta 1930, Mussolinijeva «Carta del Lavoro» ter končno ustanovitev Tribunale speciale. S tem je potrjeno, da je zakonodaja fašističnega režima v obrambo «države» zakonodaja v obrambo fašistične države. Vse to ima seveda tudi važne
sindikatov za zvišanje plač, podpore brezposelnim, pokojnine itd. ki so delavcem bolj dostopne in otipljive.
Vse te spletke nam potrjujejo, da se voditelji Enotnih sindikatov boje delovanja Enotnih razrednih sindikatov, hkrati pa se boje tudi svojih članov, katerim prikrivajo dejstva. To so pokazali tu-dj v ladjedelnici sv. Marka, kjer so napovedali volitve tovarniškega odbora ter proti .vsem demokratičnim pravilom imenovali volivno komisijo kar od zgoraj, čeprav bi jo morali izvoliti delavci sami.
Medtem ko je Radich prevzel nalogo polemike z Razrednimi sindikati, pa j€ odgovorni urednik «Unità Operaia» Visconi postal nekak propagandist za Delavsko zbornico ter s tem pokazal, da ni med obema sindikalnima organizacijama nobene razlike. Napisal je namreč članek, v katerem roti delavce, člane Delavske zbornice naj si vendar na bodočem kongresu izvolijo drugo vodstvo, češ da bo potem vse drugače m prav, čeprav že vrabci vedo, da ni tu vprašanje o-seb ampak organizacije, ki je nastala na pobudo in v interesu delodajalcev in imela vedno in še ima značaj krumirske in žolte sindikalne organizacije. To je še eno potrdilo da so Enotni sindikati in Delavska zbornica dejansko na isti liniji.
pravne posledice.
/5 namenom, da si ustvari tudi ustrezajočo sodno oblast y obrambo fašističnega režima — države, je fašistični zakonodajalec ustanovil z zakonom od 25. novembra 1926 št. 2.008 svoje posebno sodišče pod imenom «Tribunale speciale per la difesa delio Stato».
Z ustvaritvijo tega svojega posebnega sodišča si ie fašistični režim skoya!, .orožje za teroriziranje italijanskega ljudstva sploh in - posebej za uničevanje in teroriziranje v legalni obliki sloyensko-hrvatske narodne manjšine, Samo dn konca leta 1935 ie to sodišče obsodilo 150 Slovencev in Hrvatov. V tej dobi je izreklo po vsej Italiji devet smrtnih obsodb, od teh jih je odpadlo na pripadnike slovensko-hr-vatske manjšine kar pet.
Spomenica nato omenja procese
IZ SPOMENICE BRUSIVA „PRAV N IH" V 'IRSI L
VSE SODBE FAŠISTIČNIH SODIŠČ
Tržaški kominformisti vedno kričijo, da so za spoštovanje mirovne pogodbe, za guvernerja, za umik o-kupacijskih čet itd. ter skrbno prikrivajo, da je v.se to le manever in da je njihov cilj priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji. Pesem q spoštovanju mirovne pogodbe na svoji tržaški strani «Unità» vsak dan, vedno ponavljajo iste o-guljene besede, da morajo presedati že samim najbolj vnetim komin-formistom. Viđali in njegov «socialistični» pajdaš Teiner sta še preteklo nedeljo na konferenci v Domu pn-istaniških delavcev zahtevala spoštovanje mirovne pogodbe, pni čemer je Viđali celo privlekel na dan neko Uršičevo pravljico, češ da so hoteli vojaki odreda JA sporazumno z Angloameričani zasesti Trst.
Medtem ko skušajo tržaški kominformisti svojim pristašem prikriti svojo resnično politiko glede Tržaškega ozemlja, pa v Italiji marsikak kominformistični voditelj tu pa tam odkrije, kakšno je njih resnično stališče do tržaškega vprra-šanja. Tudi v sredo je eden izmed glavnih voditeljev KPI Luigi bongo jasno odkril šovinistično in nacionalistično mišljenje KPI o trža-
škem vprašanju. V «Unità» je objavil uvodnik pod naslovom «L’incauto», kjer polemizira z demokr-ščanskim listom «Il Popolo» in piše o Tržaškem ozemlju takole:
«Mi vemo, da obstaja danes i-Uilijansko mesto, ki je zasedeno po tujih četah. To mesto je Trst in čete ki so v njem, niso sovjetske temveč ameriške.
Mi vemo, da je tudi pred kratkim Sovjetska zveza zahtevala, da se za Trst uveljavi mirovna pogodba, to je, da se umdknejo ameriške čete in da bi mesto pod nadzorstvom guvernerja, izbranega po OZN, bilo vrnjeno vsaj v uprravo njegovih meščanov. To je manjše zlo, ki si ga v sedanjem položaju lahko želimo za ohranitev italijanstva Trsta, Anglo-Američani so to zahtevo odklonili, ker imajo v.es interes, da ohranijo v tem mestu svoje čete ter s tem žalijo z vojaško okupacijo našo integriteto in narodno dostojanstvo.
Danes visi grožnja ne le nad ita-lijanstvom Trsta temveč tudi nad vsem njegovim ozemljem. Ta grožnja ponovno ne prihaja od Sovjetske zveze, temveč od Jugoslavije, ljubljenke Američanov, dragih prijateljev naših vladnih mož.
Vsak italijanski interes v naših kolonijah so namenoma in neusmiljeno žrtvovali ne Sovjetska zveza, ki je vedno skušala ped P’‘‘ati naš' pravice temveč Anglo-Američani».
Luigi Longe je torej jasno povedal, da je imenovanje guvernerja manjše zlo, da se ohrani «italijan-s.'w>» Trsta. Luigi Longo govori tudi o kolonijah, kakor bi lahko govoril vsak italijanski nacionalist ali fašist, čeprav so še reformistični in oportunistični socialisti v Italiji nasprotovali osvojevalnim vojnam v kolonijah. Enako kakor Longo pišejo in kričijo o «italijanstvu» Trsta tudi vsi reakcionarji in šovinisti. S tem so pokazali italijanski kominformisti še enkrat svoj pravi obraz, obraz šovinistov in nacionalistov, ki nočejo priznati, da so v Trstu tudi Slovenci. Le kaj so rekli slovenski kominformisti, ko so brali ta članek? Najbrž so si mislili, da naslov uvodnika «L’incauto» — neprevidnež mnogo bolje pristaja Longu kakor pa piscu lista «Il Popolo», katerega je Longo taco imenoval.
Ali sle že
na rečeni na
'	T LUNIK

šole !
Ob začetku šolskega leta skušajo šovinistični elementi, ker hočejo zbrisati Slovence iz našega mesta, z najrazličnejšo propagando ustrahovati slovenske starše, da bi ne vpisali svojih otrok v slovenske šole. Zato opozarjamo vse Slovence, da ne nasedajo raznim didaktičnim ravnateljem', ki pošiljajo vabila slovenskim staršem za vpis otrok v italijanske šole. Prav tako naj jih ne plaši govorica, da otroci, ki dokončajo slovenske šoje, nimajo na našem ozemlju možnosti zaposlitve. Slovenske šole so temeljite, so dobre in nudijo učencem in dijakom odgovarjajočo izobrazbo, ki ni nič manjša od od izobrazbe, ki jo dajejo italijanske šole. Da slovenska mladina, ki n. pr. dokonča strokovne slovenske šole ne dobi zaposlitve ni vzrok, ker je obiskovala slovenske šole, ker zaposlit^ ve ne dobe v Trstu tudi oni z italijansko šolo. Vzrok tem je splošna gospodarska kriza našega mesta, ki Je nastrila iz nenaravnega položaja Trsta.
Tega si morajo biti slovenski starSt dobro svesti in pokazati vrata vsakomur, ki bi skušal s tako lažno propagando zaslepiti naše ljudi in jih odvrniti od šol, katere si je slovensko ljudstvo v borbi samo priborilo.
Otroci slovenskih staršev morajo v slovensko šolo, da se naš narod na ozemlji svojih očetov ohrani.
proti Vladimirju Gortanu, tržaški proces leta 1930 in proces proti 13 kmetom iz Kada na Goriškem, obtoženim, da so umorili finančnega stražnika in ki jih je sodišče obsodilo na 330 let ječe. Pozneje se ie izkazalo, da so bili vsi ti obtoženci nedolžni, pa jih vendar niso izpustili. Spomenica nato podrobneje obravnava tržaški proces iz leta 1941 ter omenja delovanje rednih in izrednih vojačkih sodišč, ki so v zasedenih področjih izrekla nešteto smrtnih obsodb.
Po zlomu fašizma je Badoglieya vlada že četrti dan i>o Mussolinijevi demisiji ukinila Tribunale speciale. Nato je bila proglašena amnestija dne 5. aprila 1944, štirinajstega septembra 1944 so bili .odpravljeni in popravljeni nekateri členi kazenskega zakonika, dne 5. oktobra je izšel legislativni dekret št. 316 z določbami za revizijo sodb bivšega Tribunale speciale. Končno je bil dne 17. novembra 1945 pod št. 719 razglašen legislativni dekret, s katerim se je tudi s pravne strani razčistil položaj bivših političnih kaznjencev, ki so bili že vsi na svobodi. S tem dekretom je bila razglašena «amnestija za politična antifašistična dejanja». Ta amnesrtija velja «za vsa kazniva dejanja, izvršena pred 28. oktobrom 1922, ali V teku fašističnega režima v borbi proti fašizmu, y obrambi proti f3' šističnemu preganjanju ali zato, da se temu izogne».
3. decembra 1945 pa je pravosodno ministrstvo v Rimu izdalo okrožnico, v kateri naglasa, <Ja ta amnestija nima značaja pomilostitve, temveč da predstavlja «dejanje pravne reparacije, ki jo je nova demokracij® dolžna vsem tistim, ki so v žalostnih časih prišli v navzkrižje z zakonom, ker so se borili proti fašizmu».
K vsemu teinu pa je trena še do-dati klavzule in mirovne pogodbe Z dne 10. februarja 1947, ki nalagaj0 Italiji dolžnost,-da ne preganja ne nadleguje tistih, ki so delovali ali se borili za stvar zavezniških in združenih narodov, čeprav kot i4®" iijanski državljani.
jaško sodišče v Rimu izdalo ukaz z® aretacijo dr. Avgusta Sfiligoja. Z®" j to društvo «Pravnik» poziva geIlie\ ralnega tajnika OZN, naj cpoztrf»
italijansko vlado na nemoralnost R*
nezakonitost izvršitve sodbe od decembra 1941, ki io je izrekel TD' banale speciale v Trstu, ter h®' pri isti vladi intervenira, da poskt da se razveljavijo vse sodbe, kz ! jih izrekli Tribunale speci»!,® .
I italijanska vojaška sodišča pred ; / no in med vo j neg

v
or &	KtO l*OIKK<l^',f i! ST<» - ,ir A
PRED TRGATVIJO
V ISTRSKEM OKROŽJU
klet v Kopru, ki bo imela najmodernejše stiskalnice ter prostora za 200 vagonov vina. To je ogromna zgradba dveh nadstropij, ena največjih zgradb, kar jih gradimo v Istrskem okrožju. Gradimo pa tudi klet v Umagu, ki bo nekoliko mamjša.
Istrsko vino je imelo za časa italijanske oblasti v naših krajih
Oči vseh naših kmetovalcev so se zadnje tedne obračale proti nebu ter iskale oblakov. «Malo dežja bi sedaj koristilo vinogradom», so rekli, če si jih vprašal, kako bo letos z grozd. em. Tu in tam je res bil pred nedaj dnevi dež, zlasti v Koprščini, ki je mnogo koristil- vinogradom.
Grozdje je dozorelo po brajdah, in naši vinogradi so osiveli. Vinogradniki trgajo plod svojega celoletnega dela Letos bo boljša letina kot lani, ki ni bila najboljša, vsaj po količini. Vino je bilo sicer izvrstno, bilo pa ga je malo
Vinogradništvo je poleg vrtnarstva najvažnejša kmetijska panoga v Istrskem okrožju. Po nepopolnih statistikah imamo okoli 30 milijonov trt. Pridelek znaša 220.000 hektolitrov. Glavni tipi naših vin so muškat, burgundec, malvazija, refoško, kabernet in mar-Ztmin Okus istrskih vin je odličen. Normalna gradacija je 12st., pozamezna vina pa dosežejo do 16st. alkohola.
Izvrstna so naša vina, za naše gospodarstvo pa imajo prvorazredno- važnost. Prodajamo jih na bliž-
njih in tudi oddaljenih tržiščih.
Kakovost vina pa zavisi, kdaj grozdje trgamo in kako mošt spravimo v klet. Pri nas so se dobro obnesle velike vinske kleti, ki pridelujejo vino -po nače.lih modernega kletarstva. Navada v naših krajih je vedno bila, da so kmetovalci prodajali grozdje. V Buj-ščini/kjer so imeli daleč do Trsta, so že pred desetletji nastale velike kleti na zadružni podlagi.
Te dni smo obiskali zadružno klet v Bujah, katere kapaciteta znaša 120 vagonov vina irj ki je zlasti znana po znamenitem desertnem vinu «Mistella» .
Tovariš upravnik nas pozna že od lanskega leta, ko sm0 se večkrat oglasili pri njem med trgatvijo ter opazovali živahno vrvenje osličkov z vozički, naloženimi z brentami, polnimi grozdja, ki so prihajali ter odhajali prazni. Stiskalnice sp neprestano požirale vse te brente, od njih pa je tekel sladek mošt. Stiskali Pa sq po sortah, malvazijo skupaj, muškat skupaj Tako so pač lahko izdelali sortirana in tipizirana vina, kar je prvi pogoj za moderno kletarstvo,
Trud ankih zadružnikov
bo bogato poplačan
Lepo je te dni, ko je popustila vročina. Zemlja je zopet svobodno zadihala. Blagodejni dež je o-svežil ljudi'1 in naravo, na poljih in v vinogradih pa je popravil, kar se je še dalo. V Istrskem okrožju se je pričela trgatev, le nekateri kmetje še čakajo, da bo sonce povečalo količino sladkorja v grozdju.
Zadružniki zadruge v Ankaranu so belo grozdje že potrgali, črno Pa bodo začeli te dni. Vsi imajo veliko dela, a kljub temu so dobro razpoloženi, kajti to leto jim bo vino vrglo lepe dohodke. Toda to ni edini vzrok njihovega razpoloženja., pri njih se je marsikaj spremenilo.
Ko sem jih lani obiskal, so bili še mlad; zadružniki. Pehali so se pa kljub temu ni bilo haska. Nekateri črnogledi so tu pa tam godrnjali: «Premalo nas je, delovne sile primanjkuje» itd. Skratka, imeli se velike težave. Te dni sem jih zopet obiskal in skoraj bi jih ne spoznal; prej molčeči in za-skrbljeni ljudje so postali živahni in samozavestni.
«Prav je, da si zopet pričel med nas. Danes se že lahko postavimo», je veselo začel brigadir. Tudi njegov obraz je govoril: «Včeraj smo bili otroci, danes smo izkušeni možje».
moglo k aktivizadji vseh zadružnikov.
Letos imajo ankaranski zadružniki že celo vrsto novih načrtov; med drugim nameravajo v kratkem začeti z gradnjo novega mo-lernega hleva, v katerem bo prostora za 50 glav živine.
Tudi nove trte nameravajo drugo leto saditi, letos so jih zasadili 5000, drugo leto pa še več. To delo ne bo posebno težavno, ker to pred kratkim prnejeli rigolni plug za oranje vinogradov, ki o-pravi istočasno toliko kot 36 delavcev. V zadnjem času so prejeli še 11 drugih kmetijskih silrojev: kosilnico, škropilnico, stroj za grabljenje, sejalnico itd. Najbolj ponosni so na novi stroj za okopavanje, ki opravlja več vrst dela hkrati. Pravijo, da je to edini tovrstni stroj v Istrskem okrožju in da so s tem strojem dobili od oblasti veliko priznanje za svoje uspehe. To leto bodo prejeli še nadaljnjih 12 strojev, potem bo delo veliko lažje, dohodki pa se bodo povečali. Sicer dohodki tudi Zdaj ne kažejo slabo, toda lahko bi bili večji, če bi ne bilo suše, ki je uničila nekatere njihove Pridelke.
Upravnik je dejal, da so izračunali, kolikšen bi bil dnevni zaslužek zadružnika, če bi šlo vse Po
«Pripravljamo sode, posode, steklenice», nam je dejal upravnik. Vprašali smo ga, ali so začeli meriti stopnjo sladkorja pri grozdju. «Zaenkrat še ne», je dejal, «začeli pa bomo kmalu».
Zadružna klet v Bujah ima namreč laboratorij in analizira, koliko sladkorja imajo posamezne vrste grozdja. Kq grozdje doseže določeno stopnjo sladkorja, določi klet, kdaj bo trgatev za tisto vrsto in to za ves okoliš. Grozdje ne sme biti ne premalo ne preveč zrelo. Premalo zrelo ima manj alkohola ter je vino slabše kot drugače, preveč zrelo pa izgubi na bukeju. Na ta način lahko sortirajo vino, ker trgajo posamezne vrste ločeno.
Pri tej kleti imamo zares idealen način trgatve in vzorno urejeno kletarstvo. Brez velikih kleti ni mogoče imeti dobrih sortiranih in tipiziranih vin. Dobro vino za trg lahko produciramo le v veli-kih kleteh, ki lahko izdelajo velike količine vina Istega tipa, kar
mečno konkurenco italijanskih vin. Italija pridela dosti vina;
Od 1. do 8. oktobra bo TEDEN «ZA NAŠEGA DIJAKA» Darovi, ki Jih stalno prejema «Dijaška matica» dokazujejo, da se naše ljudstvo zaveda važnosti poslanstva tega podpornega društva. Zato smo prepričani, da bo-bo vsi Slovenci sodelovali z vnemo pri organizaciji tedna «Za našega dijaka». Od dobre organizacije je odvisen dober uspeh!
Vsi na delo za «Dijaško matico»!
poleg tega je fašistična oblast s posebnimi upravnimi ukrepi favorizirala italijanska vina. To se je tudi poznalo na naših vinogradih. Mnoge niso več obdelovali, zlasti po pobočjih in hribovitem terenu, kjer bi bilo treba mnogo delovne sile za njihovo obnovo. Danes so vidni marsikje sledovi nekdanjih vinogradov .Ko so pro-
V ŠKOCJANU SO ODPR LI NOVO VINSKO HLET
je zelo cenjeno na trgu.
Zato je najbolje da vinogradniki ne stiskajo sami ter ne delajo sami vina, temveč da prodajajo grozdje velikim kletem. Pri tem imajo vso možnost, da si izgovore neko količino vina za sebe, kot je že običaj pri nas. Letos bo dograjena velika vinska
sreči; znašal bi 250 dinarjev. Čeprav bo zdaj nekoliko manjši, so kljub temu zadružniki zadovoljni. Prej so bili mali kmetje in koloni, lani so orali v zadrugi ledino, pa so živeli bolje kot prej letos pa je še boljše kot lani.
V zanimivem razgovoru čas hitro beži, zato smo se poslovili. Zadružniki so zopet prijeli za brente in veselo prenašali mošt, iz katerega bo nastala kapljica, ki bo obilno poplačala njihov trud. Ob stenah kleti čakajo sodi, letos bodo polni.
padli, jih niso več obnovili.
> Tudi danes je problem obnavljanja naših vinogradov pereč. Sicer so v zadnjih dveh letih nasadile naše zadruge mnogo novih trt, tak0 n; pr. zadruga v Pučah okoli 2OQ.O0Ó trt v treh letih, mnogo tudi posamezni gospodarji. Toda vse to je premalo. Na leto bi morali nasaditi v našem okrožju od 700-800.000 trt, da ne* bi naše vinogradništvo nazadovalo.
Veliko dela nas čoka še na tem področju. Imamo pa tudi mnogo prikladnih terenov, kjer raste gmajna, predvsem po bregovih nižjih in višjih gričev in hribov. Tukaj bi lahko posadili vinograde ter tako znatno razširili površino, zasajeno z trto. Seveda to ne bi šlo brez izdatne * mehanizacije, ker nam primanljikuje delovne sile, pa tudi si težko mislimo, da bi z rigolanjem na roke lahko obdelali večje površine*.
In v vinski kleti, kjer so zadružniki pretakali mošt, se je začel živahen ptogovor. «Ali si že videl itaše nove stroje, ki smo jih dobili od ljudske oblasti?» je vprašal Kocjančič. «Pa prehodno zastavico smo dobili!» je pričel drugi, «prehiteli smo že vse zadruge, le 6ni iz Puč so še boljši!» Marija je trdila, da bodo drugo leto še prehiteli zadružnike iz Puč in potem bodo najboljši zadružniki v Istrskem okrožju. Potem so pričeli odkrivati tajnost njihovih uspehov, ki so vsekakor zelo veliki. O tem pričajo tele številke: lani so Pridelali 130 stotov pšenice, letos 270; lani so pridelali 60 hektov vina, letos pa pričakujejo da ga bo kar 200 hektov, nekateri trdijo, da celo še več in tudi dobra kapljica ho. Tajnost uspehov pa ni nič drugega kot to, da so izboljšali način dela; uvedli so brigadni sistem, Pa tudi od lanskega leta so se
ŽIVLJENJE NA GORIŠKEM
GORIŠKA KRONIKA Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici priredi V nedeljo 24. septembra y Sovodnjah Ljudski tabor, ki se začne ob 15. uri. Spored ie naslednji: Otvoritev. Otroški balet v narodnih nošah. Izvajajo otroci iz Podgore. Pevski koncert. Sodelujejo peski zbori iz Goriške (Standrež. Podgora, Qslavje, Vrh. Peč in Steverjan), iz Koroške (Bidčovs) in iz Trsta (Barkov-Ije in Prosek). Stehvahje in visoki rej. Izvajajo Korošci iz Bm.ce. Rezjanski ples. Izvaja skupina iz Sv. Jurija y Reziji. «Sto ledi». Izvaja folklorna skupina iz Trsta. Sledi ljudsko rajanje do 24. ure. Bogata fotografska razstava bo prikazovala prosvetno delovanje naših društev in zanimivosti naših
muranski zadružniki naučili vasiL,^d 'mrsikaj. Spoznali so, da ni vsee-n° kako se lotiš dela, poleg tega Pa so si pridobili celo vrsto izku-jCnj, ki jih zdaj s pridom uporab-Jajo, Lanski uspehi ■— sicer ne Posebno veliki — so pokazali, da *6 črnogledi matijo in to je pripo-
na pihala iz Barkovelj. Vstop na koncert, k folklornim plesom, na razstavo in k ljudskemu rajanju samo z značko.
KONEC RAZSTAVE PROSTE CONE
V ponedeljek se je v Gorici kon-
čala ražstava izdelkov proste cone. Ta prosta 1 cona naj bi bila nekak čudežni lek, ki bi odpiravil veliko gospodarsko krizo v Gorici. Kljub prosti coni pa je v Gorici nad 10.000 brezposelnih, koristi od cone pa vlečejo le maloštevilni kapitalisti, ki dobivajo zlasitii poceni bencin.
POLOM KOMINFORMISTOV V PEVMl
Kominformistom rlT prav nič koristila polomijada njihove «fešte» v Sovodnjah. Trdo kožo imajo kot krokodil in vztrajajo. V nedeljo so poskusili svojo srečo v Pevmi. Tja je priromalo nekaj kričačev iz Trsta, nekaj iz Furlanije, ki se jim je pridružila peščica dobro znanih domačinov. Vseh jih je bilo kakih 150. «Fešta» je bila na nekem malem travniku, preko katerega so nategnili vrvice s papirnatimi zastavicami bele, rdeče in zelene barve. Gramofon je igral Italijanske nacionalistične pesmi, med katerimi tudi «II Piave mormorava».
Govorili so poslanec Beltrame, občinski svetnik Pustetto znani so-
vražnik Slovencev, in veliki Ado Slavec iz Nabrežine, ki je znan zaradi svojega prevračanja kozolcev. Glavna tema je seveda bila: blatenje Jugoslavije. Kulturni spored je obsegal pevski nastop italijanskega pevskega zbora iz Gradiške in ples. Slovenski pevski zbori, katere so povabili na «fežto», so seveda svojo udeležbo odklonili. Ker jg njihova «fešta» doživela tako polomijado, skušajo sedaj vreči krivdo na «Demokratično fronto Slovencev», češ da je organizirala med pevmsko mladino brezplačen izlet, da bi jo odtegnila od njihovega slavja. Vsi izgovori so pač dobri, toda pelomijade ne izbrišejo.
SMRTNA NESREČA
Pretekli petek opoldne se je vračal 7. dela domov 88-letnj Alojz Pisk iz Sovodenj. Pred hišnimi vrati mu je postalo nenadoma slabo, padel je y nezavest, trčil z glavo ob tla in bill , takoj* mrtev. Zdravniki so ugotovili, da je bil pokojni podvrženi božjastnim napadom.
l i u ds ki TEDNIK
CVETKE
iz tržašfcih ___ listov
«Katoliški glas» napada in blati ob vsaki priliki Jugoslavijo in nima za^ njo nikoli dobre besede. Toda glej, ob velesejmu je nekoliko spremenil svojo taktiko in Jugoslavijo malce pokritiziral. Med drugim je napisal tudi tole: «Na tržaškem velesejmu je bila Jugoslavija najbolj častno zasto. pana izmed vseh držav. Njen razstavni del je bil brez dvoma najbolje prirejen. z okusom, sistematično in pa bogato. Pokazala je, kaj premore njena nova industrija, domača obrt, njeno kmetijstvo in rudarstvo». Sledi nato seveda tudi nekaj strupa.
**■#
Udeležba Jugoslavije na tržaškem velesejmu je marsikomu prekrižala račune: komintormistom, italijanskim šovinistom ter slovenskim «katoličanom» in «demokratom». Spravila jili je v silno zadrego. Stalno namreč pišejo o polomu petletnega plana, o propasti gospodarstva itd. pa ti lahko vsi ljudje vidijo na razstavi veliki napredek Jugoslavije in se vse lait reakcionarjev razkrinkajo. Brihtni jezuiti pa so se kmalu znašli. Mislili m si: to pot malce pohvalimo in malce pograjamo Jugoslavijo, ko že ne moremo mimo dejstev. Tako bo volk s« in koza cela. Toda vse to jim nič ne pomaga. Ljudje so videli, da Jugoslavija napreduje, pa naj vsi njeni sovražniki od Jezuitov do lažnih revolucionarjev še tako kričijo.
«Delo» se je obregnilo ob proslavo bazoviških junakov in zapisalo: «Da bi prikrili svojo polomijado v Bazovici, kjer se kljub tritedenski propagandi ni udeležilo njihove «proslave» pri spomeniku niti toliko ljudi, kolikor je bilo nedeljo prej samih dele-legacij demokratičnih organizacij, se izgovarjajo na «grozovite ovire In propagando» s strani «kominforml-stov».
***
Kakšna je bila «polomijada» v Bazovici, to vedo vsi: tisoči ljudi, medtem ko so jih kominformistj teden dni prej zbobnali skupaj komaj par sto kljub vsej reklami o «paninih», klobasah in dobri kapljici. Le zakaj niso omenili tudi popoldanske pr*> slave?
«Delo» je napisalo tudi članek o slovenskem šolstvu. V članku se jezi na «titovske špekulacije» in se s tem pridružuje napadom «Giornale di Trieste». Med drugim piše: «Prav ta nestalnost in kot posledica nizka plača dovoljujeta titofašistonv, da zlorabljajo naše šolnike v svoje politične špekulacije, ker so jih z «dodatno plačo» in še t>olj z zagotovljenim mestom in pokojnino v Jugoslaviji popolnoma dobili pod svoj vpliv. Le na ta način morejo danes titovcl špekulirati s slovensko šolo ter uprizarjati razne stavke in podobno».
***
Vemo, da kominlormistom ne diši, da niso šli slovenski učitelji na pot izdajstva lastnega naroda. Vemo tudi, da jim stavke naših učiteljev ne ugajajo, saj so to pokazali ob zadnji stavki. Po njihovem mnenju bi smeli stavke organizirati le Enotni sindikati, ki so ravno sindikat prosvetniti delavcev izključili ’ iz Zveze enotnlti sindikatov, le zato. ker se učitelji niso hoteli pokoriti kominformovske-mu vodstvu. Najbolj smešno v tem članku pa je to, da najprej očitajo Jugoslaviji, da pedpira naše učiteljstvo, nato pa zahtevajo naj jugoslovanska vlada intervenira v Rimu v zaščito slovenskega šolstva.
«*&
«Messaggero Veneto» piše, da je tržaški župan Bartoli na zborovanju ezulov na dvorišču demokristjanske palače Vivante dejal, da bo vsem e-zulom preskrbljeno delo in stanovanje.
***
Zupan Bartoli bi bolje storil, če bi zagotovil najprej delo in stanovanje neštetim Tržačanom, ki nimajo ne enega ne drugega.
*»■»
Isti list ugotavlja, da so kominfor-misti takoj po resoluciji Komlnfor-ma začeli o Jugoslaviji pisati v «Unità» in «Lavoratore» natančno tako, kakor sta dotlej pisala «Messaggero Veneto» in pokojna «Voce Libera».
*#*
Cemu se «Messaggero» čudi, ne vemo. Saj sedijo bivši fašisti v vseh teh uredništvih. List se najbrž Je>* samo zaradi konkurence.

6
jii.UDjju tednik
Iz republik Jugoslavije
Kronika
Obletnico priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ je slovesno proslavilo primorsko ljudstvo. Ves pretekli teden so bile po mestih Ip vaseh akademije in zborovanja, v Solkanu pa je bil kulturni festival, na katerem je govoril književnik France Bevk o borbi primorskega ljudstva proti fašizmu.
Načrt zakona o prepovedi fe-redže in žara je izdelala vlado Bosne in Hercegovine. Načrt bo predložila Ljudski skupščini LR Bosne in Hercegovine, ki bo imela redno zasedanje 28. t. m.
V	Crno goro je odpotovala de,
.legacija nacionalnega britanskega sveta za mir. Iz Dalmacije je poslala pismo maršalu Titu. V njem se člani delegacije zahvaljujejo, da jim je omogočeno ogledati si vse, kar jih je zanimalo.
Na Jelaspolju v Slavoniji bo znašal povprečni pridelek riža 20 metrskih stolov na ha.
Izvršni odbor OF Slovenije je imel svojo sejo, na kateri je razpravljal o volitvah v nove odbore Fronte, o šestmesečnem tekmovanju frontnih organizacij v počastitev 10 letnice OF itd.
Zaradi reorganizacije učiteljišč je bilo pri Zveznem svetu za znanost in kulturo posvetovanje predstavnikov ministrstev prosvete iz vseh republik.
Na dan vstaje 11. oktobra se pripravljajo Makedonci. Ob spominski slovesnosti, bodo odkrili spomenike junaškim' borcem.
Visoka prometna šola v Beogradu bo ustanovljena v Beogradu kot najvišja vzgojna in znanstvena ustanova za proučevanje prometnih problemov. V šoli se bodo vzgajali visoko kvalificirani pro-. metni strokovnjaki prometni inženirji.
Na trgatev se pripravljajo na
Goriškem. Povprečni hektarski donos cenijo na 40 do 45 hl. V okolici Gorice so večinoma zaradi letošnjega ugodnega vremena tigates že opravili in točijo že novino.
Delegacija britanskih laburistov je obiskala Ljubljano.
Novo bolnišnico za kostno tuberkulozo dokončujejo v Šempetru pri Gorici. Sprejela bo lahko do 250 pacientov naenkrat.
Nad 75.008 otrok Srbije je bilo ietos na brezplačnih počitnicah. Za vzdrževanje otrok in za ureditev letovišč je izdala država -okrog 100 milijonov din.
Institut za zgodovinska vprašanja ho ustanovljen po uredbi vlade FLRJ.
Emigranti iz Pirinske Makedonije so imeli v Skoplju zborovanje. Govorniki so poudarjali, da se bolgarsko nasilje nad Makedonci da primerjati le s turškim divjanjem po zadušeni itinJenski vstaji leta 1903.
V	Tolminu so asfaltirali glavne ulice. Frontovci so opravili nad 10.000 ur.
Preiskava proti osebam, ki so bile zaposlene pri podjetju za preskrbo in razdeljevanje pri gostinstvu LRS, jg v polnem teku. Ugotovila je, da so s tatvinami povzročili nad 36 mil. škode.
Dragica Martinis, prvakinja zar grebške opere bo gostovala 2 meseca v newyorški operi. Poleg tega bo nastopila tudi na samostojnih koncertih.
Graditelji hidrocentrale pri Jajcu so predirli 377 m dolg predor, s katerim bodo preusmerili reko Vrbas.
Predsednik Mednarodne banke je prispel v Beograd, kjer bo z finančnimi ose.bnostmi razpravljal o posojilu, ki ga je Jugoslavija zaprosila pri tej banki, Molibden proizvajajo v mežiškem rudniku. Jeklu daje izredno trdoto in elastičnost tčr ohrani te svoje lastnosti tudi pri tempera-lun do 700 stopinj. Proizvodnja 'anega jekla je izredne važnosti 'L fk° indllstriio posebno za
sHukci!j“ StrOj,eV>,m0st0vnih kon. .tiukclj ,p v ladjedelništvu
Kmečke delovne zadruge so dobile od strojnih postaj traktorje Tako bodo zadruge lahko pospei šeno začele z jesensko setvijo.
Nova transportna ladja, delo ladjedelnice «Vicko Krstulovič» v •■Splitu je splavala v morje. V i letošnjem letu bosta dokončani še dve taki ladji.
tli USPEH VPISA LJUDSHECA POSOJILA
odgovor sovražnikom Jugoslavije
I
Delovni ljudje Jugoslavije so dosegli šg eno zmago. Drugo ljudsko posojilo, ki ga je razpisala Zvezna vlada v višim 3 milijard, ki naj bi bile vpisane v 20 dneh, je bilo izpolnjeno že y treh. V naslednjih dneh je bila vsota visoko prekoračena. Ze v 15 dneh je bila prekoračena za 75 odst., zato je vlada izdala sklep, da se vpisovanje zaključi 2 dni pred določenim rokom.
Vpisovanje ljudskega posojila v Jugoslaviji ie redek primer uspeha ljudskih posojil y svetu in priča o odločnosti delavcev mest in vasi, da vlože vse svoje sile in sredstva v izgradnjo socializma. Letošnji vpis posojila je bil mnogo hitrejši in bolj množičen kot leta 1948. Io se najbolje vidi, še primerjamo tempo vpisa prvega in drugega posojila. Letos je bilo v prvih dveh dneh vpisano 380 milijonov več kot v istem času pred dvema letoma. V petih dneh se je ta razlika povečala na 967 milijonov, a v desetih dneh na milijardo in 426 milijonov dinarjev. Prvo ljudsko posojilo je bilo izpolnjeno v 13 dneh, a letos je bila ta vsota prekoračena v šestih. Poleg tega jg važna ugotovitev, da je bilo prvo posojilo prekoračeno za 11 odst. a drugo za preko 75,66 odst.
Ta velik uspeh jugoslovanskih narodov je znak patriotizma delovnih ljudi,, znak odločnosti da sodelujejo v borbi, ki jo vod; Partija. da se tudi začasno odrečejo mnogih osebnih ugodnosti, da bi pospešili socializem v svoji deželi s svojimi lastnimi silami.
Milijoni ljudi, ki so se odzvali pozivu Zvezne vlade in vpisali ljudsko posojilo, so s tern ponov.no pokazali, kolikšna je moč in širina socialistične izgradnje, kako močna je vez ljudske oblasti z najširšimi sloji ljudstva. Istočasno so pokazali, kako smešne so bile trditve informbirojevcev iz centrale in njenih podružnic, ki so prerokovali, da «jugoslovanski delavci, ljudska inteligenca in kmetje ne morejo in ne bodo sodelovali pri vpisu ljudskega posojila». Kaj bodo oni danes odgovorili na to? Številke, ki iih kaže posojilo, jih bodo, kakor že mnogokrat, postavile na laž. Realni rezultati 0 katerih se lahko prepriča vsak napreden človek iz tujine, so dokaz jugoslovanske stvarnosti. Jugoslovanski narodi gredo, kljub trdo-
vratnemu prepričevanju in zastraševanju s strani VKp (b) in njenih agentov, po svoji poti dalje in niti teroristične akcije ne morejo ustaviti njihovega razvoja.
«Ljudsko posojilo, to pomeni več sredstev za vsestranski dvig domovine», so govorili delavci po tovarnah. «S tem, da dajemo posojilo. prispevamo za svojo lepšo bodočnost, za svoje otroke. Vsaka naša obveznica je vloga za njihovo srečno detinstvo in mladost, za njihovo vedro bodočnost,» so govorile maiere pri vpisu «Posojilo bo dvignilo kulturno in gospodarsko naše vasi», so ugotavljali kmetje in se kosali pri vpisu.
Med frontovskimi organizacijami po mestih in vaseh, med delovnimi kolektivi in ustanovami, kmečkimi delovnimi zadrugami in enotami armade se je razvilo tekmovanje za vpis posojila. V mnogih podjetjih, ustanovah in na vaseh so bile obveze izpolnjene 2e v nekaj urah. Tekmovanje se je nadaljevalo in vsota je rasla.
Prebivalci Reke so prvi dan v
osmih urah vpisali 13 milijonov več kot za prvo posojilo. y Ohridu v Makedoniji so v dveh dneh presegli obvezo za 65 odst. Njim so sledili makedonski kraji in presegli za velike vsote x nekaj dneh svoje obveze. Delavc; in kmetje iz Karlovca in okolice so peti dan presegli predvideno vsoto za 11 mihjnn-jv dinarjev. Kmetje iz okolice Ilirske Bistrice so presegli svoie obveze za 35 odst., prav tako so vi loko prekoračili predvidene vsote vsi industrijski centri Slovenije. Kmetje Bosne in Hercegovine so letos vpisali za 150 odst, posojila več kot leta 1948.
Po nepopolnih podatkih zvezne vpisne komisije je bilo vsega skupaj vpisanih 5.418,950.000 dinarjev.
Vsi sovražniki Jugoslavije so dobili jasen in odločen odgovor. Ljudstvo hoče graditi socializem, hoče dalje po svoji poti, po kateri ga vodi partija in maršal Tito. Nihče ga ne bo odvrnil od trdne odločitve, da z vsemi svojimi silami sodeluje pri gradnji domovine.
PRED TRETJIM KONGRESOM AFŽ
28. in 29. oktobra bo v Zagrebu tretji kongres AFZ Jugoslavije. Pri* prave so že pg vseh osnovnih orga* nizacijah v teku. Izvoljene so bile delegatke za kongres. Ha kongresu bodo obravnavali najvažnejše probleme organizacije, s katerimi se mora Antifašistična ženska zveza (j bodoče najbolj baviti — to je dui-gnnje in vzgajanje novega pokole-nja. Kongres bo tudi sprejel odlok, kako bi AFZ pomagala zdravstva* ni m organizacijam ter z njimi naj* tesneje sodelovala v borbi za manjšo umrljivost otrok in posebno še, kako je treba pomagati ženi, da bo sposobna vzgajati zdravega in no* prednega otroka.
Centralni odbor AFZ ie kot pripravo za kongres formiral skupine, ki so odšle na teren v. vse republike v tiste kraje, ki so žarišča otroških obolenj m kjer je umrljivost otrok največja. Na terenu imajo predavanja in pomagajo ženam v negi in vzgoji otrok, kjer je to potrebno. Ze s tem prvim svojim odhodom na teren in z analizami, ki jih od tam pošiljajo, nudijo te ekipe dragoceno pomoč zdravstvenim ustanovam ljudske oblasti, ki se bavijo z zdravstvenimi problemi otrok. Eki-. pe bodo nadaljevale z delom vse da kongresa.
PRED JESENSKO SETVIJO
Antifašistične skupine na ubisi v FRLJ i JUGOSLiAVIJA
Na poziv Nacionalnega komiteja Jugoslavije «i mir je dopotovalo v FLRJ 22 vplivnih zastopnikov španskega antifašističnega gibanja v Franciji, Gostje so Zveze borcev Jugoslavije, pred odhodom v ELRJ je skupina objavila y časopisu «Action socialiste» članek, v katerem pravi med drugim:
Za na«e jugoslovanske tovariše, ki so se skupno z nami borili med našo vojno, so rekli, da so bili v Španiji gestapovski vohuni in a-genti: španski antifašisti bodo odgovorili na to žalitev z bratskim objemom. Brez kakršnega koli strahu in brez predsodkov se hočejo španski antifašisti prepričati, če so obtožbe upravičene, saj lo je najboljši način, da se raztrga zavesa, stkana iz žalitev in laži, in da spoznamo, kje je resnica in kje obrekovanje.
Izgovorjene so bile laži, kot n. za zaprte antifašiste ali q vojaških oporiščih in premikanju čet, ki imajo napadalne namene. Zakaj n. pr. Sovjetska zveza in nekatere Jugoslaviji sosedne države ne dajo svetu podobne priložnosti, da bi se prepričal o resnici na kraju samem, preiskal z neposrednim opazovanjem v ustreznih državah toliko sumljivih dejstev, toliko spornih vprašarvj?
Svoj članek zaključujejo španski antifašistični borci; Naj se izve resnica in naj bo objavljena! To mora biti geslo skupine Spancev na obisku v Jugoslaviji! Prodrimo skozj zaveso laži in poglejmo z jasnim pogledom in odkritim srcejn resnici x oči!
Delegacija laburistične -strajnke, ki je bila več časa v Jugoslaviji, je pred svojim odhodom iz Beograda izjavila, da so ji bile dane vse možnosti, da preuči standard ljudstva, industrijsko proizvodnjo in upravljanje podjetij, kakor tudi vse drugo, kar je delegacija želela spoznati. Na sestanku Izvršnega odbora laburistične stranke bo delegacija podala izčrpno poročilo o razgovorih, ki jih je imela v Jugoslaviji in izkušnjah, ki jih je dobila.
Na sestanku Društva britansko-jugoslovamkega prijateljstva v Londonu so podali britanski bri-gadniki, ki so delali v študentskem naselju pri Zagrebu poročilo ter obsodili kominiormovske obtožbe proti Jugoslaviji. Student s Cey-lona, Toiny Var der Porten je izjavil: «Kot pripadnik kolonialnega naroda želim povedati, da zelo cenimo borbo jugoslovanskih narodov kakor tudi stališče Jugoslavije do borbo kolonialnih narodovi).
na inozemskih velesejmih
Po velesejmu v Trstu, kjer je Jugoslavija razstavljala z velikim uspehom, sodeluje FLRJ tudi na drugih mednarodnih velesejmih.
V Stockholmu, kjer razstavljajo poleg Švedske, Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Češkoslovaška, Poljska, Nizozemska, Norveška, Finska, velika podjetja iz Svice, Velike Britanije in ZDA ima svoj veliki paviljon Jugoslavija.
Ze na prvi pogled te jugoslovanski razstavni prostor prijetno iznenadi. Po svoji ureditvi in načinu prikazovanja razstavljenih predmetov se razlikuje od ostalih, * Namesto prenatrpanosti in velikega števila istovrstnih stvari ima jugoslovanski paviljon vrsto oddelkov z najrazlič. nejšimi predmeti. Jugoslavija razstavlja glatme izvozne artikle, proizvode kemijske industrije, živilske z najpomembnejšimi proizvodi kot so konservirune ribe, sadje, zelenjava, sušeno sadje, sadni sokovi itd.
Veliko pozornost vzbujajo tudi razstavljena vina, ki jih inozemstvo že dobro pozna in ceni.
Bogastva dežele kakor tudi uspehi naporov rudniških kolektivov so razstavljeni, v. posebnem oddelku, kjer imaš rude z bogatih jugoslovanskih ležišč. Strokovnjaki pa posebno cenijo jugoslovanski les, ki zavzema na velesejmu velik del.,
Največ ljudi pa se ustavlja v oddelku, kjer je razstavljen jugoslovanski t ob ale ter vse vrste cigar in
Nič manjšega zanimanja ne vzbujajo usnjeni izdelki.
Jugoslovanski paviljon si je ogle' dalo preko 400.000 obiskovalcev, se navdušeno izražajo o jug o slov an~ škili- uspehih. Tudi švedski tisk Pr še, da je jugoslovanski paviljon eden izmed najleptšc in najbolje tire jenih na vsem velesejmu.
Tudi italijanski tisk, posebno strokovni in ekonomski listi poudarjal0' da je jugoslovanski paviljon na velesejmu v Bariju eden najpopolnejš1^ v. prikazovanju gospodarstva ('eW. ne dežele. V jugoslovanskem P001' Ijonu so razstavljeni poleg drv0eg stroji iz tovarn «Ivo-Lolu Ribarji «Prvomajske», «Rade Končar?’ «Iskra» itd.
Jugoslovanski paviljon t> aaf!,L So uredili študentje beograj^ umetnostne akademije, tako da v estetskem pogledu privlači P°s »o pažnjo ohiskoualce«.



cigaret. Na 'velesejmu tudi prodajajo cigarete «Istra», «Drina», i« «Jadran», povpraševanje po jugoslovanskih cigaretah je izredno v.er liko.
Pred razstavljenimi predmeti do" noče obrti je vedno tudi polno obiskovalcev, ki si z odobravanjem ogledujejo piratske, bosanske in makedonske preproge, prte, bluze, pase, torbice in druga ročna dela-Mnogo kupujejo Svedi posebno kratke kožuhe vezene v. narodnih motivih.

NEKAJ VTISOV S POTOVANJA
prosvetnih delavcev pe Jugoslaviji
Na povabilo Zveze .prosvetnih delavcev Jugoslavije nas je 17 učiteljev in profesorjev 2. septembra odpotovalo v Jugoslavijo, kjer sano ostali do 15. septembra. Ob iskali smo Zagreb, Beograd, Skopje, O-hrkl, Sarajevo in druge manjše kraje. Povsod, koder spio hodili, smo doživeli prav prisrčne sprejeme in odnesli iz Jugoslavije nepozabne vtise. Namen našega potovanja je bil. da se seznanimo z napredkom nove socialistične Jugoslavije na vseh toriščih, predvsem pa s prosvetnimi, kulturnimi in vzgojnimi ustanovami.
V	Zagrebu smo .med drugim obiskali tovarno učil, ki so jo po osvoboditvi obnovili in povečali, tako tla je sedaj zelo ve 1 tka. V tej tovarni izdelujejo vsa učila na tekočem tiaku. Videli smo nešteto predmetov. Steklene cevi za razno uporabo, cevke za barometre, table, globuse, krasne zemljevide, reliefe, kroglice za računala: vsa učila, ki so potrebna od osnovne šole do univerze. Posebno nas je zanimalo izdelovanje globusov, za katere je bik» potrebnih mnogo naporov in poskusov. Prej so večino učil uvažali jz Nemčije in Češkoslovaške. Mnogo teh predmetov je proizvod ročnega dela, zlasti predme ti iz pihanega stekla. O veliki množini učil, ki jih izdela ta tovarna, nam priča že dejstvo, da izdelajo letno 360 km okvirnih palic za •zemljevide in porabijo 60 km2 platnu.
Na nas so napravili posebno globok vtis napori vseh, da se ustvarijo nove stvari, vztrajnost in pogum ter volja premagati vse zapreke. To smo opazili povsod, zlasti pa v tej tovarni.
Obiskali smo tudi študentovsko naselje in bili na kraju, kj«ir je delala tržaška brigada. Povedali so nam, da bodo s časom premestili v študentsko naselje vse fakultete. Zanimiva je tudi državna meška gimnazija, ki je bila prva gimnazija na Balkanu sploh. Stara jo nad dvesto let. Do leta 1700 so ' jo u-pravljali jezuiti, potem pa ,jc prišla v posvetne roke. Iz te gimnazije je izšel ves hrvaški preporod in je bila žarišče hrvatske kulture.
V	Zagrebu je 9 realnih in 1 klasična gimnazija, 1 učiteljišče, 1 šoja za vrtnarice, 25 sedemletk, srednja tehnična šola, univerza itd. Solo obiskuje 40.000 učencev. V eni sami sedemietki je 1.500 učencev. V srednji tehnični šoli je 1.250 u-heneev, 30 učilnic, 125 profesorjev. Ta šola je y velikanski zgradbi. Razne stroje so dijaki izdelali sami. Iz starih polomljenih avtomobilov so izdelali avto in kamionček. Vsako leto opravijo za 5 do 6 milijonov din prostovoljnega dela, s čimer krijejo vse upravne stroške lole.
Lepo to tudi pionirsko mesto, ki ga gradijo. Videli smo lične hišice za 20 otrok, jedilnice pa so posebej. V mestu bodo zgradili sedem-ietko, gledališče, poštni urad, bazen za kopanje itd. Sem bodo prihajali najboljši pionirji iz vse Hrvatske.
tz Zagreba smo se odpeljali v Beograd. Ogledali smo si med drugim osnovne žolc in gipinazije. V osnovni šoli amo videli tudi oddelek zg defektno deco. Vse šole imajo šolsko kuhinjo. Vsi otroci dobivajo mleko, potrebni otroci in otroci mater, k; so zaposlene, pa dobivajo tudi kosilo. V šolah delujejo ambulante, poleg tega imajo tudi šolsko kliniko. V Beogradu je 25 gimnazij in povsod je veliko število dijakov. Videli smo tudi moderno žensko in jnoško gimhazijo s 24 učilnicami. Graditi so jo začeli leta 1947.
Trosvetni delavci iz Trsta, ki smo se udeležili poučve ekskurzije po Jugcslavnji, izražamo ob zaključku svojega potovanja najiskrenej-šo zahvalo centralni upravi Saveza prosvetnih radnika, kakor tudi republiškim odborom Saveza prosvetnih radnika v Beogradu, Zagrebu, Skopju, Sarajevu in Ljubljani za vso izkazano gostoljubnost in uspešno organizacijo ekskurzije. Ob tej priliki pošiljamo najtoplejše tovariške pozdrave vsem prosvetnim delavcem združenim v Savezu prosvetnih radnika Jugoslavije.
Z velikim zadoščenjem smo imeli priložnost ugotovit; neposredno na mestu ogromen gospodarski in kulturni napredek narodov Jugoslavije. Občudujemo edinstveni polet delovnega ljudstva in njegovo predanost in vztrajnost pri izgradnji svoje socialistične domovine.
Posebno moramo podčrtati vzgledno in dosledno izvajanje enakopravnosti. narodov v FLRJ, kakor tudi narodnih manjšin, ki jim ljudska oblast brez razlike daje vso materialno in moralno pomoč za njih neoviran gospodarski in kulturni razvoj.
Enodušno izjavljamo, da bomo kakor doslej tudi naprej vzdrževali in krepili kulturne vezi z vsemi narodi Jugoslavije — predvsem z matičnim slovenskim narodom. Zavedamo se, da se bomo le tako mogli uspešno bojevati za kulturno in politično enakopravnost slovenskega ljudstva v Trstu.
Z ogorčenjem obsojamo kominjormistično kampanjo luži in klevet proti novi Jugoslaviji in smo prepričam o njeni pravilni poti v izgradnji socializma. Prosvetni delavci smatramo borbo proti klevetam za svojo dolžnost in obljubljamo, da bomo ob vsaki priliki sinh resnico o Jugoslaviji in utrjevali zaupanje našega delovnega ljudstva vanjo.
Trst, 14. septembra 1050.
Sledijo pedpisi !
Obiskali amo tudi vzorne jasli. Hodniki so skoraj v celoti iz stekla. Stavba je krasna, vsa se kar blesti °d snage. Stene so rožnate barve, Ha pokrita z linolejem. V jaslih je ®0 otrok, vodi jih požrtvovalna
zdravnica.
Prav veličasten je sindikalni dom culture. Zgradili so ga člani sindi-^tota § prostovoljnim delom. V do-je mnogo dvoran: dvorana za kulturne prireditve in gledališke predstave, kinodvorana, sejna dvorana itd. Dom je v predmestju, «iter prebiva 25.000 delavcev. V do.
mu igru sindikalno amatersko gledališče «Ivan Goran Kovačič».
Zu Beogradom amo si ogledali Skopje. Tu se srečujeta vzhod in zahod. Videli smo turški del mesta, cigansko naselje in moderni del mesta. Vse to je bilo zelo slikovito in zanimivo. Prvi večer smo v gledališče, kjer je. nastopila folklorna skupina, ki je odnesla v Angliji na festivalu prvo nagrado. Videli sano bajne in bogate narodne noše ter jih občudovali.
Povsod smo videli, kako se v svobodi makedonsko ljudstvo prebuja, s kakšnim navdušenjem se ljudje učijo, in delajo. V mnogih krajih gradijo nove šole, kjer jih prej .sploh ni bilo. Peljali smo se iz Skopja akozj Tetovo in Gostivar v Ohrid V Gostivarju je 60 albanskih učiteljev in albanska gimnazija. Tam so nas sprejeli domači učitelji Makedonci in Albanci. Vsj ti učitelji so mladi, polni navdušenja,-srečni, da lahko poučujejo otroke v svojem materinem jeziku. V stari Jugoslaviji so se morali učiti samo srbščino. Sedaj pa uživa Makedonija svobodo: Makedonci, Albanci, Turki, vsi se učijo v svoji materinščini.
Ohridsko jezero nas je vse navdu. silo. Ohrid šteje 12.000 prebivalcev m ima svojo gimnazijo. Bazilika sv. Sofije je najstarejša cerkev v Jugoslaviji, v cerkvi sv. Klementa smo videli krasne freske. V Ohridu smo prenočevali v zveznem sindikalnem domu. Dogradili so ga letos junija meseca, v njem je pro-
stora za 23Q gostov in je namenjen predvsem junakom dela. Je to ve-, lika krasna stavba s prijetnimi lepo urejenimi sobami. Vsaka soba ima svoj balkon, ki gleda na jezero, tla so pokrita z linolejem in
m £
™	>, i

Po večjih mestih Jugoslavije prirejajo razstave lokalne industrije, na katerih prikazujejo vsakoletne uspehe v borbi za gospodarski napredek. Mnogi novi izdelki so priče prizadevanja delovnega ljudstva. Na sliki vidimo model žage, razstavljene na lokalni razstavi v Celju.
preprogami. Dom je zunaj mesta, je poln cvetja, v njem vlada mir in je zato zelo primeren za oddih.
Na povratku smo obiskali že Bosno. Bili smo V Sarajevu, Zenici in drugod. Povsod' gmo videli, da jc Jugoslavija pravo mravljišče, kjer hitijo vsi delati V vseh južnih krajih je želja po izobraževanju in napredku ogromna. Nepismenost se odpravlja, povsod amo videli delavce, ki so brali časopise in revije. V Zenici so takrat imeli velile praznik: tovarna je prešla v roke delavcem. Tu smo videli, kako delavci v veliki večini z navdušenjem gradijo lepšo bodočnost.
Odšli amo iz Jugoslavije vsi prevzeti nad tem, kar smo videli. Videli smo, da se tam gradijo tovarne, predvsem pa da se vzgajajo novi ljudje, na isti liniji in da je sploh nesmisel, da obstajata dve sindikalni organizaciji.
* *
Nov Hp avtobusa "Luka,,
Na velesejmu v Zagrebu bo razstavljen tudi nov tip avtobusa. Inženir Josip Manton, ki je delal v ameriški avtomobilski industriji 40 let kot konstruktor, se je po vojni vrnil v domovino in svoje znanje stavil na razpolago tovarni .avtomobilov v Mariboru. Iz svojih velikih izkušenj je takoj presodil, da široki kamioni in avtobusi niso primerni za gorske poti Bosne. Hercegovine, Makedonije in drugih goratih predelov in je skonstruiral nov tip avtobusa, ki ima razdaljo med osmi zmanjšano rut JfiO metra. Novemu tipu vozila so dalj ime «Luka» po ilegalnem imenu ministra za težko industrijo Franca Leskoška.
Kot avtobus je ing. Manton rekonstruiral tudi kamion, ki bo prikladen za vožnje po hribovitih cestah. Kamion ima nad vozačevim sedežem posteljo, v kabini pa je novost odlična ventilacija. Ti'.di karoserija kamiona je znatho ojačana ter se tovor izpraznjuje avtomatsko.
Muslimanke za resnično enakopravnost žena
Preden je bil izdan odlok vlade LR Bosne in Hercegovine -o snemanju feredže, so žene-muslimanke na svojih sestankih izražale zahtevo, da tudi na zunaj prekinejo s preteklostjo, ki jih je zapostavljala in jih podrejala moškim tovarišem. Ze v narodnoosvobodilni borbi in po njej so muslimanske žene sodelovale zri osvobcditei> domovine in za izgradnjo socializma. Mnoge ao že tedaj odkrile svoje lice, ker so hotele tudi one imeti popolno svobodo in enakopravnost, feredža pa je znak suženjstva žene. Danes muslimanke množično snemajo jeredže kakor tudi množično sodelujejo v | izgradnji svoje svobodne domovine.
Popolno izkoriščanje surovin prinaša milijonske dobičke
Jugoslovanski strokovnjaki se ba-vijo s poskusi kako bi najbolje izkoristili vse vrste odpadkov in kako bi iz rastlinskih in živalskih surovin izčrpali kar največ koristnega materiala.
V divjih plodoviti, ki so prepuščeni propadanju, v raznih kemijskih spojinah, ki so že služile v proizvodnem procesu, v žlindri pri topilnicah, v živalskih odpadkih po klavnicah se često skrivajo mnoge koristne surovine, ki jih mora jugoslavi ja nabavljati iz inozemstva in drago plačevali z devizami. Zalo so začeli sistematično raziskovati vse te vrste do sedaj neizkoriščenih surovin in dosegli že lepe uspehe.
Usnjeni predmeti, namenjeni široki potrošnji sq se često kmalu kvarili, koža se je gubala in razpokala že po kratkotrajni uporabi. Do tega je prišlo zaradi pomanjkanja olja za impiregniiranje usnja. Najboljše olje pridobivajo iz parkljev in čeprav ima teh živalskih surovin Jugoslavija y izobilju, ga te Vendar uvažala iz inozemstva in plače-.yala zanj dragocene devize. Po prvih poskusih so ugotovili, da jo pri-
dobivanje olja za impregniranje usnja iz parkljev zelo enostavno in sc .ga lahko pridobiva z prekuhavanjem surovine in vode y odpadih kotlih. 1 kg oija v domači proizvodnji stane 80 din, n z.a impregniranje 1 kv. jn najfinejšega usnja se bo porabilo Ig ,Za 2 din olja. Tako pripravljena koža bo trajnejša.
Na tisoče kg divjega kostanja je gnilo po gozdovih in le otroci so se z njim igrali, Grenak okus jih je prepričal, da divji kostanj ni užiten, ko so se hoteli le sam; prepričali o tem. Ta c,kus je zaradi sa-ponina, ki ga vsebuje divji kostanj V precejšnji meri. Saponin, alkaloid služi pri proizvodnji za emulzijo tfo-lopapirja, uporablja «e tudi v medicini, kemijski industriji, kot sredstvo za pranje, za gašenje požara itd. Na tujih tržiščih stane 1 kg ea-ponina 3 švicarske franke. Strokov-n jaki go ugotovili, da vsebuje plod divjega kostanja, ki raste po jugoslovanskih gozdovih, poleg 8 odst. surovega sappnina tudi velik odstotek olja, k; se uporablja pri industriji mila. Od 120 vagonov divjega kostanja pridobivajo 'pr.-ko 20 va-
gonov saponinu, 8,5 yagonoy suro vega olja, p iz predelanih odpadkoi se lahko pridobi 28 vagonov špirita
Preko 30 odst. kronanih soli s zgubi v tekočini, v kateri se stroj koža. Da bi se stroški proizvodnji znižali in. da bi sc prištcdilo čin več kroma, ki sc ga uporablja v in dusilriji in ki je zelo cenjen zarad jakosti in odpornosti na zraku in \ vodi, raziskujejo kemiki možnost njegovega najracionalnejšega izbo riščanja. C, dodajejo vodi za stroje nje amonijevo sol. sc krom usede Ta usedlina filtrirana na vakvun-fit trumu sc že danes uporablja za no vo strojenje. Za tako pridobivanji kroma je dovolj le bazen'in filter Na ta način bodo prihranili mnogi soli to redke kovine, ki se uporab ija y industriji visoko’kyalitetneg; kremnega jekla in predvsem z; elektrolitično kromiranje kovinskih predmetov.
To je le nekoliko primerov uspeš nih raziskovanj. Ti uspehi bed. prinesli milijonske dobičke jugosk vanskemu gospodarstvu, ki bo te su rovine uporabljalo doma in jih luč uspešno dajalo na inozemska trž šča.
V ROM S0VR0M0V
j Romunsko gospodarstvo ie dokaz, eia je izgradnja socializma nemogoča brez planskega vodstva. Do danes so y Romuniji izpolniti le enoletni gospodarski pian in lo za leto 1949. Namesto petletnega načrta; ki bi sg moral začeli z letošnjim letom, je petletka odgođena na naslednje leto, a za letos so romunski gospodarstveniki ponovno sprejeli enoletni načrt. To spremembo pa so uvedli zaradi tega, ker začne Sovjetska zveza s svojim drugim petletnim planom leta 1951 in se mora romunska petletka prilagoditi sovjietski
Gospodarski načrti pa kljub temu ne morejo izboljšat; gospodarskega položaja v državi, ker obsegajo neznaten del romunske ekonomije. Glavni del ostaja izven plana, njemu gospodarijo 'tako imenovani ((sovromi» ,to so sovjetsko-ro-munske mešane družbe.
Prva sovjetsko-romunska mešana društva so bila osnovana leta 194,r>; ko je Sovjetska zveza vzpostavila svojo kontrolo nad romunskim gospodarstvom. Preko takega društva «Tars», je celotni notranji in mednarodni zračni transport v Romuniji postal last Sovjetske zveze. Pod upravo družbe «Rata» je dobili Sovjetska zveza celotno plovbo na romunskem delu Donave. S «Sovrom-transportom» so sovjeti zagospodarili ne le y suhozemmem, rečnem in pomorskem prometu, temveč tudi v velikih ladjedelnicah v Galcu, Braffi. Turn-Severinu in v diru. gih mestih.
Romunija je država, ki je znana kot ena izmed najmočnejših proizvajalk nafte. Zato je. čisto razumljivo, da je Sovjetska zveza v celoti prevzela to važno panogo
Preko 25 odst. celotnega romunskega ozemlja pokrivajo gozdovi odlične kakovosti. Skoro polovico jih Izkorišča sovjeteko-romunsfcu mešana družba «Sovromlemu» Največji kombinat težke industrije, kakor «Resica, in tovarna strojev za petrolejsko industrijo «Prvi maj», bogata ležišča premoga, podjetju kejnijhke industrije, gradnje, celo socialno zavarovanje — vse je pod neomejeno kontrolo mešanih družb usovTom-metal», «sovrom-karbune». «sovromhim», «sovrom-zavarovanje», «sovrom-film», «so-vrom-k oMtr u kt or » jn Ae nešteto drugih takih «sovropi».
Princip mešanih družb, seveda mi osnovi enakopravnosti, j g v bistvu koristen, loda način poslovanja sovjetskih mešanih družb predstavlja značilni primer vsiljevanja neenakopravnih odnosov med velikimi silami in podrejenimi malimi državami.
Po mirovni pogodbi z Romunijo je Sovjetska zveza prevzela celokupno nemško posest, ki je bila velika, ker je hitlerjevska Nemčija koncentrirala med vojno industrijo prav v Romuniji. SZ je demontirala mnogq tovarne in stroje odpeljala y Rusijo, v ostalih industrijskih centrih pa je organizirala mešane družbe. Kako veliko korist ima od mešanih družb SZ, nam kaže način, kako špekulira z ro.mu-sko nafto. Sovjetska zvez« jo kot svoj proizvod po svetovnih cenah daje na tržišča vzhodne jn zapadne Evrope.
Romunija je znana po izvozu lesa. Eno izmed maloštevilnih romunskih samostojnih podjetij. «Lemu - eksport» je hotelo plasirati svoj les na tržišču Bližnjega vzhoda. Sovjetskonomunsko mešano društvo je ponudilo — prav tako romunski, le« po mnogo nižji ceni in romunsko podjetje ni moglo vzdržati konkurence.
Sovjetski časopis «Novoje vremja» je avgust® pisal: «Nafta... Ameriški, angleški, nemški Irusti so leta in leta grabežljivo črpali in izkoriščali zaloge romunske nafte».
A danes? «standarcooil», «Kolumbija» itd so odstopili mesto novim firmam — «sovretnom». Razumljivo je, da avtor članka ni pisal, da so metode izkoriščanja ostale iste. Za romunski delavski razred ni nobene razlik^ v tem ali ge romunski proizvodi vozijo na Zapad alì rut Vzhod.

Doknmentt o narodnoosvobodilni borbi na Primorskem v letu 1942
(Izpiski iz arhivov Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani)
Okupatorjeva oblast v Sloveniji Je bila ogrožena. Svobodno ozemlje je (izvzem&i mest in komunikacij) obsegalo skoraj vso Dolenjsko in Notranjsko prav do vrat Ljubljane, Z ljubljanskega gradu so grmeli italijanski topovi. Ogrožena je bila Ljubljana, proga Ljubljana-Trst, tako važna za zvezo z rusko fronto, kjer so stale tudi italijanske čete; ogrožen Je bil «treno petrolifero» ki je v Italijo dovažal romunski petrolej, brez katerega bi morala italijanska fronta pred Aleksandrijo propasti. Iz Cavallerovega dnevnika razberemo vso skrb zaradi nafte.
Zato razumemo; da je general Roatta, poveljnik II. armade, v okrožnici . junija 1942. (št. 12600) generalu Robottiju, poveljniku XI. armadnega zbora v Ljubljani, v kateri je očrtal naloge in potek ofenzive za prvo nalogo, ki je bila uničiti partizansko vodstvo In partizane, kot drugo postavil «varnost železnic». Med te je spadala tudi Ljubljana-Trst.
Ko je general Roatta 8. junija pisal svojo okrožnico, je kot tretjo nalogo (točka III.) zapisal, da mora poveljstvo XI. armadnega zbora doseči, da staro mejo zaprejo na črti utrdb čete vojnega področja Videm in Trst, Primorje ni več spadalo v področje njegove II. armade. Roatta ni vedel, da je Rim že odločil drugače, njemu iri Robottiju je prišel naproti.
5. junija je vojno ministrstvo ustanovilo v Trstu XXIII. armadni zbor (št. 35700-55.5.3.), ki naj začne svoje življenje 15. junija 1942.
Poveljniku novega zbora generalu A. Ferrerò se je mudilo. Hlepel je po nagli zmagi. Ze 15. Junija (št. 5) na rojstni dan zbora je sporočil pod naslovom: «Delovanje upornikov na državnem ozemlju tostran stare meje», da Je vojno ministrstvo določilo zboru kot glavno nalogo, da «vskladi in vodi operacije proti upornikom, ki delujejo na ozemlju tržaškega kakor videmskega vojnega področja».
Naloga XXIII. armadnega zbora je bila za Primorje ista, kar je bila III. ofenziva za področje Ljubljanske pokrajine. General Ferrerò to v svoji okrožnici odkrito pove: «V kratkem času izločiti in zajeti upornike».
Zboru so bile v ta namen dodeljene sledeče vojne sile: Graničarski oddelki (Guardia alla frontiera) tako tržaškega kot videmskega vojnega področja in dve diviziji, Veneto in Novara.
Pet strani dolg ukrep razloži podrobno operativne naloge, ki Jih Je treba Izvesti z «vso energijo in pripravljenostjo». V dosego svojega namena je general Ferrerò Slov. Primorje in Istro razdelil v tri pasove. Prvi je bil desetkilometrski pas ob stari Halijansko-jugoslovanski meji. Na zapadu je segal do črte: Skopiu (kota 862 pri Spodnji Tribuši) — Oblakovo sedlo (med Hotenjo in Konomoljo) — Kobalova planina (kota 829 zapadno od Idrije) — Crni vrh pri Idriji — Javornik (kota 1240)	— Bukovje (kota
683) — vas Rakitnik — «Cima Grande» (kota 887, ki na zemljevidu Slovenske Matice ni označena) — Jurušče (kota 913) — Tuščak — Milanka (kota 975) — Milonja (kota 1098) — Kozlek (kota 997) pri Jablanici — Ilirska Bistrica) — Pleševica (kota 770) vas Brgund Veli in Skrapni.
Ta pas je bil dodeljen graničarskim oddelkom, da -preprečijo vdor partizanskim silam iz Ljubljanske pokrajine In uničijo vse partizanske oddelke, ki bi se tu nahajali.
Drugi pas — okrožnica ga imenuje «zona di copertura» — «zaporni pas» — je na zapadu bil razmejen s črto: Rombon — cesta Bovec - Volče, Sv. Lucija - Ce-povan - Ajdovščina - Vipava Senožeče - Britof - Ilirska Bistrica - Podgrad - Mune - Crni vrh (kota 1031) in je nato preko kot 902, 1029, 985 dosegel morje zapadno od Reke. Čistko naj bi tu vršili obe diviziji. Novara je
v ta namen dobila nov razpored za svoje enote, ki nam pa do sedaj še ni znan.
Danes so si kominformovci kakor italijanski šovinisti edini v omalovaževanju partizanske borbe Primorcev in Jugoslovanov sploh. Morda so med temi tudi oni Italijani, ki so se proti partizanom borili. Prav je, da jim osvežimo spomin z njihovimi dokumenti, dokumenti njihovih generalov. General Ferrerò je v svoji okrožnici sicer mislil, da bo v «kratkem času izločil in zajel upornike», je pa vendar boj proti partizanom smatral za resen boj, katerega «načelo zahteva v vseh vojaškega duha, visok čut iniciative, takojšnje primerne podvige» (točka 4, stran 4). In če je moral ob graničarjih uporabljati še kar dve diviziji, katerih bataljoni (ena stotnija je bila določena za kritje - rezervo) so morali dvakrat tedensko «prehoditi, obiti in čistiti določeno ozemlje», nam vse to pove, da so majhne partizanske čete Slov. Primorja in Istre morale biti za vraga in pol. Pač se je tudi on zavedal, da ima proti sebi več kot samo partizane, da ima proti sebi ljudstvo, ki se veseli partizanskih drznih podvigov in jim tudi povsod pomaga. Tako pravi, da «moramo vsem dati občutiti, da ne dopuščamo več iniciative upornikom» (tudi v tej iniciativi je poklon), marveč da «smo pripravljeni udariti in hočemo udariti z
nHNIKA
in
ZNANOST
V	industriji se kaj pogosto pojavljajo zastrupitve z metilnim alkoholom ali metanolom. To pa predvsem zato, ker delavci kaj hitro zamenjajo strupeni metilni alkohol z etilnim alkoholom, ki je v alkoholnih pijačah. Nadalje je pa metanol tekočina, ki jo zelo pogosto uporabljamo v industriji, predvsem pa v tvornicah barv. Neki norveški zdravnik poroča o nekenz zanimivem postopku prve pomoči pri takih zastrupitvah. On namreč nasvetuje, naj zaužije z metanolom zastrupljena oseba nekaj etilnega alkohola. Ta zdravnik zatrjuje, da so rešili na ta na. čin življenje «žel več osebam. Važno je to, da nudimo etilni alkohol zastrupljencu takoj ko opazimo zastrupljenje. PREKOOCEANSKO POTOVANJE
NEKDAJ IN DANES
Leta 1815 je trajalo potovanje z ladjo iz Evrope v Sev. Ameriko 14 do 28 dni. Danes prevozijo parniki to pot v 4 do 5 dneh. Se hitrejše sodojmo prevozno sredstvo pa je letalo. Z njim preletimo Atlantski ocean v 15 urah.
KAKO JE DANES NASELJEN SVET?
V	Evropi je vedno več ljudi in vsak del evropskega prostora se vedno izrablja. O tem nas najbolje pouče številke naseljenosti na enoti površine. Na enem kvadratnem kilometru je danes v Ev. ropi povprečno 72 prebivalcev. Nekoliko redkeje je naseljena Azija. Tam pride na vsak kvadratni kilometer 56 oseb. Zelo retlko so pa naseljeni kontinenti Amerika, Avstralija in Afrika. V Sev. Ameriki je 9,5 prebivalcev na enem kvadratnem kilometru, v Juž. Ameriki 6 prebivalcev, v Afriki 6,2, v Avstraliji pa je povprečno le 1 prebivalec na prostoru 1 kvadratnega kilometra. Seveda so to le povprečne številke, ki kažejo razmerje med površino kontinenta in vsemi prebivalci kontinenta.
zadostno energijo, da jih izločimo in damo ozemlju varnost» (točka 2, stran 5).
Nujno zahteva, da morajo biti čete v stalnem premiku, petkrat ponavlja, da je dolžnost enot «muoversi - kretati» (točka i, stran 4).
V ostalem delu Primorja, v tretjem pasu (Brda, - Spodnja in Srednja Vipavska, Kras) naj bi se vojska udejstvovala le po potrebi, ali če bi to zahtevala politična oblast.
Kakor se je general Ferrerò varal, ko Je računal, da bo upornike «izločil in zajel v kratkem času», tako se je varal tudi glede tega tretjega pasu. Vojska je kmalu morala nastopiti tudi tu, kot izvemo iz podrobnih poročil.
Da je bilo partizanstvo in njegova OF nevarna za italijanskega vojaka zvemo iz Ferrerovega dopisa, ki ga je pisal tri dni za tem (18. jun. 1942. št. 02/15) V njem izraža svojo zaskrbljenost nad propagando med italijanskim vojaštvom. Vemo, da so prihajali v roke italijanskih vojakov naši letaki v italijanščini, ki so mu pravili, da se slovenski partizan bori za svobodo svoje zemlje proti fašizmu, da ne sovraži italijanskega ljudstva celo vojakov ne, o katerih ve, da so mnogi prisiljeno pod orožjem.
Proti temu zahteva poveljnik zbora, da oficirji prepričajo vojake, da «služijo domovini in kot taki morajo biti sovražniki sovražnikov domovine».
Položaj v Primorju se po teh ukrepih za fašiste ni prav nič izboljšal. Strah pred partizani je raste!. Ker so se ti pojavljali v zaplenjenih italijanskih unifor» mah, je bil izdan strog ukaz, da je treba zahtevati osebno izkaznico celo od oficirjev (Postaja javne varnosti Podbrdo 28.6.1942. št. 07/1103).
Prav iz istega razloga so se morale vse italijanske patrulje,, ki so šle k stari meji preje pismeno prijaviti. Na telefon se niso več zanesli, ker so ga večkrat uporabljali partizani. Vodnik patrulje se je ob srečanju z vojaškim oddelkom ob meji moral legitimirati (Vojaško poveljstvo Podbrdo 2.7.1942 št; 4008 tajno).
Vse to kaže, da se je položaj poostroval. Račun generala Ferrera, njegov načrt, da je treba r. partizani v kratkem času končati, je izgubljal na verjetnosti tudi zanj. 10. julija 1942 (št. 02-511) zahteva, da «počasnost in negotovost prenehata», «da zmožnost in spretnost oddelkov ne sme biti manjša» od one, ki jo kažejo uporniki (zopet lep poklon našim borcem). Nato daje nova navodila, strožja, enaka onim, ki jih je v okrožnici C 3 predpisal vojni zločinec general M. Roatta, poveljnik II. armade in jih v Sloveniji izvrševal M. Robotti. «Ujete upornike je treba ustreliti», da čete «morajo in da je primerno vzeti talce», «požigati poslopja», kjer so te izvršile sabotažne akcije. V taktič^ nem pogledu je nov predpis, da je treba partizane — gverilce pobijati z gverilo; zato zaukazuje zasede, zlasti ponoči.
Osem dni nato (18. julija 1942. št. 02-696) svetuje, naj postavljajo zasede zlasti ob studencih, kar velja za Kras, in pri duplinah, v katerih se partizani radi skrivajo.
20. julija 1942 (št. 02-753) mora ugotoviti, da te vrste partizanov v Primorju množe, da jih prebivalstvo podpira. Proti temu zahteva preiskave hiš po vsem zapornem pasu, zlasti po policijski uri. Kontrolirali naj bi člane družin, ali so vsi navzoči, iskali pa tudi orožje in zaloge živeža. Manjše kraje, zlasti zaselke je treba pregledati načrtno, v večjih pa naj se preiskave omeje na sumljive elemente. Vsak sum je zadosten za aretacijo. S tem pač začenja to, kar je zahteval že v prvi okrožnici, da mora biti akcija v obeh paso-
vih «totalitarna» (točka 2, stran 2), Pri tem ne smemo pozabiti, da je 16. julija Mario Robotti začel v Sloveniji ofenzivo, svoj «krasen pohod po poljih in šu-mah italijanske Slovenije», kot se je izjavil v svojem dnevnem povelju na pesniški način, dasl je Mussolini zahteval (sestanek 31. julija 1942 v Gorici), da morajo Slovenci spoznati, da je Italijan tudi vojak in ne samo sentimentalen umetnik.
8. avgusta je vojno ministrstvo (št. 49700-51.1.5) zopet dovolilo dopuste slovenskim vojakom, najbrže je računalo na uspeh XXIII. armadnega zbora, ali le s predhodnim dovoljenjem lokalnih karabinjerskih oblasti. Sumljivim se to dovoljenje ne da; zlasti ne onim, ki so bili pod policijskim nadzorstvom «schedati»), One, ki bi se na dopustu izkazali sumljive, je treba takoj odpraviti nazaj v enote. Pisanja o dopustih, okrožnic, odredb, vprašanj je vse leto 1942 - 1943 dosti. Dejstvo je, da so dopust dobili le redki fašistični prodan-ct. Vsem drugim so ga odklanjali; motivacija «di sentimenti sloveni» je zadostovala. (Primer dopis karab. Cerkno 24.X.42. št. 69-242 Seg.). Od 28. dec. 1942 dalje so bili redni dopusti popolnoma ukinjeni zaradi vpoklica letnika 1923 in obremenitve železnic (Voj. ministrstvo 27.XI.42. št. 73560-53 — glavno, pov. karab. Rim 8.12.42. št. 7490-2).
Kljub vsej strogosti se je pa le posrečilo temu ali onemu slovenskemu fantu priti na dopust in oditi v gozd. Zato je poveljstvo graničarjev XI. armadnega zbora predpisalo, da morajo dopustniki pred dopustom oddati vojaške obleke na karabinjerskih ali vojaških postajah, ker «tuje-rodci gredo med upornike hote ali prisiljeno» (11.12.1942. št. I-5954-OP).
Preglejmo sedaj še čistke; ki jih je svojima divizijama dvakrat tedenko predpisal general Ferrerò ob rojstvu tržaškega armadnega zbora. Dokumentov iz arhiva zbora nimamo. Pregled se opira na raztresena poročila, ki so v arhivu XI, armadnega zbora (kratice: CGL — Karabinjerji ljubljanske grupe, CCRR Gruppo Lubiana; C XI CA
—	Karabinjerji XI. armadnega zbora — CCRR XI C.d.A.; SIM
—	Informativna služba vrhovne, ga italijanskega poveljstva — Stato Maggiore — Ufficio informazioni; DTU — Vojno področje Videm — Difesa territoriale U-dine; poročila goriške kvesture in prefekture; IG — Generalni inšpektorat javne varnosti — Ispettorato generale di pubblica sicurezza della Venezia Giulia.
—	Vsi akti so v Muzeju narodne osvoboditve v LjubljaniH
Se pred nastopom zbora poroča goriška kvestura (4. julija 1942.) o italijanski čistki, ki je ostala brez uspeha na Banjški planoti. Sledila je, ker so se v noči od 13. na 14. junij pojavili partizani v Gozdu sv. Lovrenca pri Spodnjem Lokovcu.
Na koti 1280 Snežnika so se karabinjerji in graničarski oddelki 16. junija 1942. spopadli s partizanskim oddelkom. Prvi brzojav je za Italijane zelo optimističen: štirje mrtvi partizani. eden ujet; zajeli da so ogromno hrane in streliva. (C.G.L. 16.6.1942). Pisano poročilo je že treznejše: Graničarji 26. sektorja da imajo tri ranjene, partizani so svoje štiri mrtve odnesli (C XI CA 23.6.1942). Na podlagi naših partizanskih virov lahko dokažemo da tam, kjer Italijani poročajo, da sp partizani mrtve odnesli, da jih ali sploh ni bilo ali pa so jih večkratno pomnožili. To velja za ta primer, saj gre za piv-ško-brkinsko četo, za 5. četo Zidanškovega bataljona, ki sploh ni imela mrtvih (Spomini njenega poveljnika K. Masla v MNO Ljubljana). Čistka se je po boju nadaljevala, seveda zaman.
(Nadaljevanje sledi)
Dr. JUVANČIČ
O M EB M. Z
tf&umtP jdutoMMif JteiMiiHjMs
Bombaž je danes najbolj u-porabna in op vsem svetu najbolj razširjena vlaknina. Uporablja se pri izdelovanju vseh vrst •kaniti in )r zato v moderni tekstilni industriji nepogrešljiv. V naših krajih in sploh v Evropi pa smo se z bombažem seznanili šele zelo pozno. Dočim so ga Egipčani in nekateri azijski narodi poznali že v drugem tisočletju pred n.št., je v Evropo prišel bombaž šele pred dobrimi 200 leti. Ko pa se je pojavil v evropskih tekstilnih tovarnah, je docela izpodrinil lan in postal vsej tekstilni industriji nujno potrebna surovina. Vzrok, da. je bombaž tako hitro prodrl, je njegova vsestranska uporabljivost, ker je v primeri z lanom in drugimi vlakninami, bolj prožen, mehkejši in bolj primeren za tkanje, razen tega pa je tudi njega pridobivanje, sila ceneno. Tako je bombaž hitro prevladal po vsem svetu in postal glavna surovina vse tekstilne industrije.
Bomoaževinasta vlakna pridobivamo iz posebnega grmič-ja-bombaževca. katerega domovina so tropski predeli južne Azije in severne Afrike. Tako uspeva bombaž v Egiptu, Alžiru, v Perziji, Siriji in v južnih republikah Sovjetske zveze pa tudi v Južni Ameriki, na Kitajskem in južni Afriki. Nekaj bombaža pridelujejo tudi v Evropi in to v Italiji, Španiji ter Makedoniji, kar pa v svetovni proizvodnji ne igra velike vloge. Bombaževec gojijo na plantažah, ki jih stalno obseva trop sko sonce in kjer je dovolj tudi vlage. Iz bombaževega, semena, ki ga na plantažah sadijo s stroji, se pod vplivom velike toplote in vlage razvije že prav
kmalu grmičevje, visoko dober meter, ki kmalu tudi cvete. Ko rumenkasto 5 škrlatni cvetovi odmro se iz njih razvijejo plodovi, podobni našim orehom. Iz ploda pa začno že čez kratek čas poganjati bele, dolge dlačice, ki plod docela obdajo, tako da postane podoben za pe/.t debelim snežnim kepam. Sedaj je Čas trgatve, bele, snežne kepe hitro osmukajo z vej, da jih prehuda vročina ali dež ne pokvarita ter se niti ne potrgajo. 2e na plantažah odločijo nato bele niti od ra-stlinskega semena, jih nato v posebnih čistilnicah očistijo, sortirajo po kvaliteti ter vlakna uravnajo. Končno jih še stiskajo v. bale, ki jih razpošiljajo po svetu. Iz tako pridobljenega surovega bombaža, ki ga po potrebi lahko poljubno barvajo, predejo predilnice raznovrstne niti, iz katerih nato tko raznovrstne tkanine.
Seveda ni ves bombaž, ki ga pridobivajo po svetu, kvalitetno enak. Čim daljša so vlakna, tem kvalitetnejši je. Iz dolgih vlaken predejo tanke in fine niti, dočim uporabljajo krajša vlakna za bolj grobo prejo. Z raznimi kemičnimi postopki u-stvarjajo lahko še različen zunanji videz, kar pa navadno ne vpliva na kvaliteto. Na. splošno bombaž namreč ni preveč trpežen, ima pa, to prednost, da je sorazmerno z volno ali drugimi vlakninami sila poceni in ga je po vsem svetu dovolj na razpolago.
Toda kljub temu da bombaža ne primanjkuje in bi proizvodnja po vsem svetu bila lahko kaj kmalu večja od potrošnje, pa danes vseeno primanjkuje te dragocene surovine. Bombaž je
namreč že od nekdaj predmet velikih špekulacij svetovnega merila in sredstvo za gospodarsko izkoriščanje ter politični vpliv. Ze na plantažah bombaževe« se bogati lastniki poslužujejo za vsa dela žensk in o-trok, ki jih za ves njih trud pod žgočim soncem in v nezdravem podnebju sramotno nizko plačujejo, dočim dosezajo sami pri tem ogromne dobičke. Zgodovina pa nam pove, da je bil bombaž vzrok že številnih kolonialnih vojn in mnogih diplomatskih sporov. Da se temu izogne in v težnji za gospodarsko ‘neodvisnost je Sovjetska zveza ogromno povečala pridelovanje bombaža in dosegla tudi na tem področju velike uspehe ter postala docela neodvisna od uvoza, iz tujine.
Tudi Jugoslavija ima v svojih južnih predelih precej upodno podnebje za pridobivanje bombaža. Ze v srednjem veku se je zato pridobivanje bombaža razširilo predvsem po Makedoniji, vendar je do osvoboditve proizvodnja bila tako malenkostna, da praktično za domačo industrijo sploh ni prihajala v poštev. V -novi Jugoslaviji pa so Za povečano gojenje bombažev, ca bili storjeni že številni ukrepi. Tako so že l. 1946, posebno pa l. 1947 pričeli na novo gojiti bombaževec v Črni Gori, in Dalmaciji, lani pa so gojenje te koristne kulturne rastline še povečali v. Makedoniji, Dalmaciji, Črni Gori pa tudi v Istri, kjer so poskusi pokazali, da je podnebje tudi primerno. Tako bodo že kmalu tudi v novi Jugoslaviji pridobivali precejšnje količine bombaža. S tem bo krit velik del domačih potreb obenem pa bo Jugoslavija tudi v tekstilni industriji manj odvisna od inozemstva.
DEŽELA VULKANOV, POMSfjJARAVNEGA BOGASTVA IN SUŽENJSTVA
Lani poleti je iz Amerike prišla vest, da Je v državi Ekvador strašen potres ubil okoli 20.000 ljudi, podiral gore, požiral mesta in naselbine v globino razdejane zemeljske skorje in tako gospodaril, da so nekoliko tednov le z letali mogli doseči nesrečne kraje. Premnogim seveda ni bilo več pomagati, ker so z ljudmi vred izginili v strašnih razpokah razrušene zemlje.
Marsikdo se je vprašal, kje je ta malo znana država Ekvador, pa v navadnih zemljepisnih knjigah ni dobil zadostnega pojasnila Zato hočemo na kratko opisati posebnosti te velezanimive diežele.
Ekvador se razprostira na severozahodu Južne Amerike in kakor pove že samo ime, na samem ravniku ali ekvatorju in je deležna vse leto navpičnih ali vsaj zelo strmo padajočih sončnih žarkov. V glavnem mestu Quito. ki leži 2850 m nad morjem, torej le 13 metrov niže kakor vrh našega Triglava, jim sije sonce dne 21. marca in 23. septembra točno v nadglavlšču ali zenitu. Ciovek bi torej mislil, to je dežela neznosne vročine — pa ni tako! Ekvador je dežela velikanskih nasprotij bodisi v naravi kakor tudi v človeški družbi. V njej lahko v nekoliko urah doživiš vse ono, kar bi doživel, če bi mnogo tednov in mesecev dolgo potoval od tropskih krajev pa gori do severnega tečaja. Vzrok temu pa je čudovita oblikovitost dežele. Od severa proti jugu se namreč preko Ekvadorja razprostira gorovje Andov, ki so ravno v tej deželi najožji in se strmo dvigajo iz vročine in vlage drhtečih nižin op obali Tihega oceana do silnih nad 6000 m visokih in v Jed okovanih vrhov ter se na vzhodni strgni prav tako naglo zopet spuščajo z ledenih višav v močvirne, z največjimi gozdovi na zemlji pokrite nižine ob naj večjem veletoku sveta, Maranjonu aii Amazonasu,
Meje te nad vse pestre dežele še danes niso točno določene in na vzhodni strani, na nižinah A-mazonskega veletoka še dolgo ne bodo, ker strašni močvirni in ne.
um.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiii|iiiiiiiiHiiiiiiiHiiiuiiiHniiiH^r'lll'iiHtm|lll'l,llll,llllll,IMI1,11,llllllll,,ll',in,ll,l,llll,l,,,llllllll,IHI111111111111...................................................................................
v divjanju do mozga segajočega mrzlega viharja. Tudi ng Cimbo-raso, ki je, kakor vse kaže, ugasel vulkan, se veže trditev i% dav nih časov, da je bil nekoč najviš. ji vrh Amerike... V soseščini Cim. borasa stoji Cimboraso - embra, Cimborasova žena. Tudi ta je nestalna. Ko je 1. 1698 opustošil silen potres del Ekvadorja, se je tudi vrh Cimborasove žene podri in ostal je današnji, mnogo nižji, a zato tem slikovitejši skalni vršac. Njen sosed, vulkan Qirotoa je doživel podobno usodo. Stožec se je udrl v notranjost in danes leži v njegovem žrelu obsežno je. zero. Ekvadorci pa poznajo in se boje posebno ognjenika Pičinča. Njegov 4787 m visoki vrh se dviga namreč tik nad glavnim mestom Quito in njegovo rodovitno okolico. A že od odkritja Amerike je ta ognjenik petkrat strašno pustošil svojo okolico. L. 1566 Je na-bruhal toliko pepela, da ga je ležalo sgmo v Quito nad en meter. Seveda so bile temu primerne po, sledite in podrlo se je mnogo stavb, ki so pokopale pod seboj mnogo prebivalcev. Zanimiv je njegov vrh oz. žrelo. Spada med najgloblje in je bolj podobno dimniku. Globoko je okoli 800 metrov In okoli 500 metrov široko. V času mirovanja so se v to strašno žrelo spustili že nekateri pogumni učenjaki. Med njimi je ostal učenjak Farrand kar 6 dni na njegovem dnu in ga temeljito preiskal. Našel je tam nad 70 odprtin, ki so vodile še globlje v notranjost nemirne ekvadorske zemlje.
Tretja tretjina Ekvadorja je na vzhodni strani opisanega gorovja, To pa je morda najčudovitejši del dežele. Vrhovi, ki mole svoje ledene, ogenj bruhajoče vrhove pod navpično sijoče sonce, se tod mnogo bolj hitro in strme spuščajo v nižave Amazonskog: veletoka. Porastle so z najbujnej-Sim pragozdom. Te velikanske gozdne in močvirne tropske pokrajine se razprostirajo 5000 krr daleč med ekvadorskimi ledenik in Atlantskim oceanom.
Treba je bilo samega Humbold. ta, tega velikana med naravoslovci in mojstra jezika, da j< mogel vsaj približno opisati veličastnost in čudovitost hitreg: prehoda iz amazonskih pragoz dov do ledenih ekvadorskih višav Toda do teh nižin je prehod silno težaven in po divjini vodi 1< malo potov v gozdne globine Cim globlje pa se potapljaš, ten polj Jtostaja gozd gospodar dežel« in gostota rastlin je tako silna, d: je mogoče potovati tam le po re kah.
prehodni puščajo, ni med med Perujem-, zilijo Se vedno ^
Pa poizkusimo e*1'■'iati nekatere del6 .	^ Ob
Tihem oceanu 1	(L
kilometrov dolga -jies1; «, kilometrov	t,,1'-
na, ki so jo n.fVV1'6' kajoče iz visok d1 vaj<> ta pokrajina tud' M ‘del Ekvadorja, ker ma odlična. Se ki dobiva v de* (^(<, 1^**0 moče. Ker pa	U	n®-
ne in bregovi	„ 'h
tud« nezdrava ^f^Kjfr’n mrzlica. Iz dol'0’ {iH ^ ro. čim tropskim st> „e*'. Hi| e*5’ sežna močvirja, «A L lei raje na više	a
še vedno s'ln<?unv	' 9
gorskih odrast11	.
Z rastočo vi5*'",|n vse bolj zdrav® t>'v^ v to ljudje bolj 80f‘aderŽrj9^ njen« delu	- 00
severa proti	J?.
pregata dv* V^i J Olt? njima se razPr

nota
Tu je glavno J p0»fr Dasi je
2900 m viso^ip i'U^ navpičnimi 5 „ol’1 J(S , rekoč večna; Pjn C (SJ' čudovito čis1 .ji)	fi
del te visoke P ^ ^ >
rodoviten, P1!! pokrajina vl ha. Le
IV dov^u^
-„.e.«„n pro%olJJilV»Ja
>
ledeniki P0*!


vode, se
tinstvo. .„.ivo , s« ‘Tiploti To	K'fStf v'Si|‘
d pjfov0
obdajajo 8°Jr)e --.jv - vm višine venda1	>
snegu in le .ničd0
obseva na« M
družijo "’J’fgi '?« i^isi..
ski levdenr!eP.<HJ;i' .
ICJ-i I'	-pn 3V'
nikakor p‘, nOd
višina
mest
IK
varna, vedno živa zemeljska skorja in meritve so dognale, da se je višina glavnega mesta znižala za 9 metrov, Pičinča kar za 70 metrov, znamenita farma pod Antisano, kjer je veliki učenjak Humboldt dalj časa živel, pa v 64 letih za 65 metrov. Istočasno sta posebno vulkgna Cotopaksi in Sangaj povišala svoja blesteča le. dena, a ogenj bruhajoča stožca. Nič ni stalnega v Ekvadorju in strašni potresi, ki so tam od časa do časa uničili cele množice ljudi, so vzrok izpremembam. Večina gora sega nad 5000 metrov visoko, a najvišje med njimi so Cajambo 5840 m, Antisana 5756 m, Cotopaksi 5943 m, Sangaj 5323 m Cim. boraso 6227 m i.dr. Vse te silne gore pa so tako blizu skupaj, da lahko z enega mesta, stoječ sredi bujnega rastlinstva, pregledaš njihove silne, z ledeniki pokrite in v vročem tropskem soncu bleščeče vrhove. Na severu z*ključi mogočno vrsto strgšni velikan in vulkan Imbabura, ki je s svojimi izbruhi vročega blaga in vode napravil že toliko škode. Ob njegovem vznožju leži tolikokrat porušeno in zopet iznova zgrajeno mesto Ibarra, Slovi posebno po tem, da je vulkan z vodo vred nekoč izbruhal baje silne množine nekih rib, ki se sicer v množicah nahajajo v bližnjih vodah. — Tudi silni Antisana je vulkan. Dandanes sicer počiva — a kdo ve, kdaj se t>odo prebudile strašne sile, speče tisoče metrov glo. boko pod vrhom. Ne daleč od njega, sredi mnogih drugih ledenih vrhov stoji največji delujoči In morda najlepši ognjenik naše zemlje Cotopaksi. Iz krasnih zelenih dolin se dviga njegov stožec 5943 m visoko, tako, da je njegov vrh pokrit z obsežnimi snežišči in ledeniki. Iznad njih pa se iz elegantnega stožca neprestano vali dim iz notranjosti zemlje in ponoči sevajo grozeči plameni. Gorje, kadar se v večjih množinah privali iz žrela lava! Tedaj se naglo stajajo ledeniki in snežišča ter doline so izpostavljene divjanju vsep elementov: ognju lave, vroči part In veletokom z blatom pomešane vode. Pri tem pa oblaki vulkanskega pepela
zagrnejo sonce, da utone vsa strahota v črni temi.
Se msjlo dalje proti jugu je skupina drugih gora, med katerimi se dviga mogočni vulkan Tungu-ragua, tudi okoli 5500 m visok. Njegov stožec je prav posebno strm in izpod njegovih ledenikov teče rečica, ki ima tri slapove, skupaj nad 500 metrov visoke! Zahrbten je kakor vsak vulkan. Dol. go časa so menili, da je ugasel, četudi se je tu in lam iz njega pokadilo, L 1886 pa je strašno izbruhnil, uničil mnogo prekrasne pokrajine, a človeka ni odgnal. In k njegovim toplim, zdravilnim vrelcem hiti marsikateri Ekvador-čan. Iz davnih časov pa sega v današnje čase poročilo, da je bil sosednji velikan El Aitar nekoč višji kot sam Cimboraso, a je silen izbruh v davnini odnesel njegov vrh. Iz ledu moli danes v samotne višave nad osem posameznih vršacev okoli raztrganega žrela.
Največji divjak med vsemi vulkani na svetu pa je Altarju bližji sosed Sangaj. Odkar je bil§ odkrita Amerika se še ni pomiril, in izbruhi so tako pogosti, da se človek v njegovi bližini še ni mogel naseliti. Zato ga obdaja puščava, kjer vedno novi izbruhi sproti uničijo vsak pričetek rast, linskega in živalskega življenja Pepel iz njegovega žrela pada ob večjih izbruhih celo v 150 km oddaljenem glavnem- pristanišču Ekvadorja, Guajaquilu. Poleg Co-topaksija je najlepši, a še mogočnejši Cimboraso. Njegov vrh sega v višavo 6247 m. Ves je odel v bleščeče ledenike in silovit sne. ženi plašč. Njegova posebnost pa je ta, da na južni in zahodni stra. ni sega malone napretrgoma v tropske nižine za Guajaquilom! Sedaj si pg predstavljaj, kakšne rastline so zbrane na njegovem pobočju! Vsak raziskovalec, k' ga obišče od te strani, je zavzet nad tem največjim prizorom sveta, ko se lahko Iz najbolj bujnih tropskih pokrajin ob vznožju Cim. borasa skozi vedno menjajočo se pokrajino naglo dvigneš v ledene višave, kjer kljub navpičnim sončnim žarkom v redkem zraku komaj še dihati moreš in trepetaš
(Nadaljevanje sledi)
PAVEL KUNAVER
M I S K O K R ANJ E C'
Ko je prestopil mejo pied sosedovima vrtom a, je obstal kafcor ukopan v zemljo: od poslopja se je po vrtu proti njivam odtrgala moška senca in skoraj tekla. Najprej se mu je zazdelo, da je stric Ludvik, potem pa je zdvomil in ga je obšla misel, da je morda kdb kajj izmaknil. Zgrabil je za kol — kup jih je bil prislonjen k jablani —: in stekel za senco. Todg senca je postala urnejša, da je moral napeti vise sile in začel kričati; «Stoj, stoj!» Senca ni obstala, dokler je ni dohitel. Tedaj se je naglo okrenila in Albin je spoznal y tej senci strica Ludvika. Stal je tapi z dvignjeno roko, v kateri je držal nož. Albin je zagledal še ob pravem času rezilo. Sicer pa je tudi sam držal kol nad glavo. Stric in nečak sta se dokaj časa gledala; stric je hropel in samo čakal. Sele ko je prišel k sapi, je dejal z globokim, pritajenim glasom;
«Ce blekneš eno samo besedo, te bom ubil! Si razumel?» Albin je molčal, začel se je ritenski umikati. Senca strica Ludvika Pa *e j« gubila v noči.
Nekaj minut kasneje so Ludvika videli v gostilni KLOja Hrastje', majal se je kakor pijan in se ni mogel odžejati.
Albin pa je v zli slutnji stopil proti hiši. Praznično razpoloženje v duši, ki ga je bilo navdajalo prej, sc je vznemirilo. Kar padel je v sobo.
Onemel je, ko je obstal pri durih, V sobi je gorela luč. Ded Je bil že legel v posteljo, a nj ležal mirno in v razmišljanju, kakor sicer« temveč se je zvijal, stegoval, krčil dlani, očj so mu ošteklenele, hropel je pretresljivo in usta so se mu penila. Bil je kakor otrpel, le krči in hropenje je razodevalo, da še živi.
«Mamca, mamca!» je kriknil Albin in zdrvel y kuhinjo Po vode, kakor je bil to nekoč počel za Flegaričevo mamco. Od nekod je za njim pritekla mamca in vzkriknila, ko je zagledala moža v takem položaju, se vrgla k postelji in vpila:
«Hitro, hitro, pomoč!» Albin pa se jq sklonil k dedku in ga klical)
«Dedek, dedek, povejte, kaj- vam je? — Vode, malo vode vam!» Toda dedek ni hotel ne vode ne ničesar. Albinu so tedaj prišli na misel možje pri Zagorčevih, že je zdrvel tja in jih vse dvignil. Tekli so za njim k Slavicovijn.
Toda s Slavicom je bilo očitno pri kraju. «Konec ga bo, vzelo ga bo!» je tarnala Slavicovka in vila roke nad glavo. «Zdaj ga je drugič. Ne bo prestal, ne bo!»
Petek si je ogledal Slavica, prikimal rekoč: «Da, bojim se, da ne bo prenesel. Drugič ga jc, reveža!»
In res je bil Slavic za pol ure mrtev. Albin je netim, strmel vami Zdaj se mu je zdelo, da jc dedek že zjutraj slutil svojo smrt. Tako praznično se je bil pripravljal na pot, tako se je bit poslavljal od vsega, nazadnje še predal zemljo zadrugi in opravil vse svoje človeške stvari. — Ista misel pa je navdajala Zagorca. Petka in Rakušo. Nekaj pretresljivega je bilo v vsem, toliko bolj, ker se je nazadnje le pokazal y svoji človeški vrednosti, ko je brez vsake napihnjenosti prišel k njim in podpisal, da stopa v zadrugo. Njegovo zadnje priznanje’, njegovo zadnje zaupanje je veljalo vnuku in zadrugi.
Vendar pa se je Albinu nehote vsiljevala v misel senca strica Ludvika, k; ga je bil lovil na vrtu, in njegov nož v desnici. Tod.-; dedka je očitno kap, nič udarcev ni opaziti na njem, nič drugega sumljiveg-a. In vendar. —
Kljub obupnem-u tarnanju, v katero se jc zavila Slavicovka, Je ** razgovora mož na pol ujela nekaj o zadrugi. In ko sta se z Albinom srečala v veži, ga je kolcajoč vprašala: «Kaj je s to zadrugo? Nekaj govorijo o njem, kakor da bi tudi on...?» Albinu se je zdelo neumno to spraševanje, ki ni moglo imeti ne s smrtjo ne z žalostjo za možem nikake zveze, pa je zato nejevoljno odvrnil:
«Dedek je stopil v zadrugo». Slavicovka je široko odprla °či.
«Kaj praviš?» je dejala prestrašeno in prenehala jokati.
«No, dedek je zdaj zvečer podpisal, da stopa v zadrugo», je ponovil Albin. Videl je, kako je mamca zakrilila z rokami in toliko, da se ni zrušila.
«Q, Jezus, o Jezus! O Marija! — Našo zemljo, naš,, zemlje v zadrugo!» Ko jo je slišal tako tarnati, se je Albinu zdelo da tarna zaredi zemlje vse huje, kot zaradi moževe smrti. Ne usmiljenje ta trenutek ga je navdala globoka mržnja do nje. Pustil jo je omedlevajočo v kuhinji, kamor se je umaknila,
# •«■ #
Za pol ure so že bili v niši tudi njegovi otroci. Tila in Marjete sta prišli skupaj, nekaj kasneje sé je pijano primajal še Ludvik. Sestri sta tulili v ponarejeni žalosti, Ludvik pa je samo nekaj blebetal, A še pol ure kasneje jih je Albin ujel j kuhinji, sicer še zajokame, a je slišal Tilo, ki je končavala svoje besede; «In tako >e vrag vse vzel, vso zemljo! Fej, tak oče!» Albin se je ozrl po njih in je čutil, kako bi vsi najrajši planili po njem. Marjeta pa se je kar zadrla:
«Ta prekleti pritepenec je kriv! On ga je pregovoril. Pa ne boš. ne boš! Ne tvoja ne zadružna, zemlja je naša. naša!» Ludvikove oči pa so se samo vsesale sovražno vanj. Umikal se je pred njimi, a preden je odšel, je dejal;
«Dedek je vse predal zadrugi. Zapisnik so podpisali». Potem je ob pravem času zaprl, zakaj Marjeta in Tila sta planili nadenj.
Dokaj pozno v noč so se razni ljudje motovilili v hiši. Dedka so umili, ga preoblekli, ga stegnjenega po postelji pokrili in mu prižgali svečo. Ležal je s prekrižanimi rokami na prsih in se ni več prepiral s svojimi otroki, ki so ga tokrat brezmejno črtili.
Po polnoči so se ljudje razšli. V hiši so ostali samo domači, zakaj celo sosed Zagorec je šel počivat. — Albin se je bil sicer zavlekel na seno, da bi spal, a na oči mu ni hotel leči sen, da se je naposled dvla-nij in odšel na vrt, V sobo se mu ni dalo, ker so tam bili domači.
Ko je tako stal pod jablanami — pomladna noč je bila prijetna in mesec se je malo prej dvignil — je Albin zagledal, da je iz hiše prišel stric Ludvik. Najprej je obstal, prisluhnil na vse strani, nato pa se je neslišno odplazil proti hlevu, neslišno odprl dur; na hlev hi vstopil. Cez čas se je vrnil, spet postal, nato pa se po lestvi od ra vil na hlev, na seno, kjer je dolgo ostal. Albin je videl, da je nazadnje še prižgal žveplenko, kakor bi koga iskal. Potem se je vrnil po lestvi, pogledal spet v senik, si tudi tam posvetil. Ko $e je sipet vrnil pred hišo, je za čas tam postal, kakor da se razgleduje. Albin se je bil umaknil za debelo jablan in ga ni bilo mogoče opaziti. Tedaj si je Ludvik prižgal cigareto, šel pred hišo, vse d'o ceste, nato Pa se vrnil v sobo.
Albin se je priplazil k hiši pod okno. Tam je rasla stara trte- Po njej se je povzpel do okna, ki je bilo sicer zagrnjeno, a samo priprta Stric Ludvik se je pravkar vrnil v sobo. Albin je slišal njegove korake. «Ni ga nikjer, hudič», je dejal Ludvik in Albin ie zdaj vedel, da je stric bil njega iskal, Na to ni nihče odgovoril. Sploh je bij zdaj dolgo molk v sobi. Naposled je Marjeta vprašala:
«Kaj zdaj?» Potem je rekla Tila sovražno:
(Nadaljevanje sledi)
Za gospodinjo in dom

Vzgojili smo že nešteto vrst nageljnov. Tako, imamo: polnocvetne In navadne z enojnim cvetom, med katerimi so tudi ponavljači. Barve so kaj različne, vendar pa so pn nekaterih vrstah omejene. Navadno razmnožujemo nageljne s semenom, bcljižem vrste s potaknjenci, ker smo gotovi, da tako ne dobimo križancev. Jasno je, da moramo potaknjence, kakor tudi seme, vzeti od zdravih rastlin, ki sc odlikujejo po barvah in po polnih cvetih.
Julija ali v začetku avgusta pripravimo primeren prostor v topli gredi, ki ga omejimo z desko; kdor si pa ne more napraviti tople grede, naj uporablja zato preluknjan zabojček, dolg 50, širok 30 in visok 25 cm. Potaknjenci se ukoreninijo, tudi če je zaboj večji ali manjši, le da z njimi pravilno ravnamo. Vanj denemo kakih 8 em mešanca (komposta) In 4 cm finega peska. Luknje pa moramo že prej pokriti s črepinjami, da se ne zamašijo z zemljo.
Zemljo v topli gredi prerahljamo In poravnamo:	med steklom in
zemljo naj bo kakih 25 cm prbsto-ra. Na zemljo nasujemo 3 do 4 cm drobnega peska, ki ga poravnamo In potlačimo z desko. Ko imamo prostor pripravljen, porežemo poganjke starejših rastlin, ki imajo 2 do 3 lističe. Potaknjence odrežemo tik pod kolencem. Spodnje lističe odstranimo, zgornje pa prikrajšamo, Narezane potaknemo 5 cm narazen in X do 2 cm globoko, nakar jih izdatno poškropimo.
Steblo moramo poškropiti z apnenim beležem ati pa z ilovno brozgo, da nam sonce ne ožge potaknjencev. V sončnih dneh jih Škropimo večkrat na dan (3 do 4 krat) s postano vodo, toda le toliko, dg potaknjence orosimo. Gor-kota in vlaga izvabita iz spodnjega kolenca kalus, pozneje pa se naredijo koreninice; navadno se nam ukoreninijo že v dveh tednih. Potem jih začnemo utrjevati, da po j nekaj ur na dan privzdignemo stekla, po nekaj dnevih pa stekla po- j
polnoma odstranimo.
Ko so potaknjenci dovolj razvili koreninice, jih pikiramo na 10 do 15 cm razdalje in jim obenem priščipnemo vršičke na 2 do 4 pare lističev, da se zgrmičijo. Ukoreninjene potaknjence presodimo lodi na stalno mesto brez pikiranja na 25 cm razdalje. Greda mora biti prejšnje leto dobro pognojena z govejim gnojem. Ne smemo je pa' pred saditvijo pognojiti z nerazkrojenim gnojem, oziroma z mešancem. Za sajenje v lonce, potrebujemo dobro razkrojenega mešanca.
Pred zimo z.avarujemo nageljne s streho iz koruzne slame, kar navadno pri nas zadostuje; občutljivejše vrste moramo bolje zavarovati.
Spomladi, ko ni nevarnosti za mraz, jim odstranimo odejo in jih očistimo suhega listja ter jim prerahljamo zemljo. Ko začnejo poganjati, jim pomagamo z raztopino kurjega blata in goveje gnojnice, ki jo pripravimo takole: v primerno velik sod denemo dovoljno množino kurjega blata ter temu primerno goveje gnojnice. Ta mešanec naj ostane v sodu kakih 14 dni, da se dobro prevre. Pred uporabo ga moramo razredčiti z vodo, 1 del raztopine na 10 delov vode. S to. raztopino zalijemo tri do štirikrat na mesec, a to le takrat, ko je zemlja dovolj navlažena. Ko nastavijo nageljni cvetje, prenehamo z gnojenjem.
Med letom moramo še skrbeti, da zcmlio zrahljamo in očistimo plevela. Cvetnim poganjkom moramo postaviti oporo. Za grm zadostujejo tri paličice, katere postavimo v trikotu in jih med seboj zvežemo z rafijo ali vrvico. Tako nam ni treba posameznih poganjkov vezati, a so vendar toliko zavarovani pred vetrom, da jih ne polomi in vrže na tla. Na posameznih slabotnih cvetnih poganjkih pustimo le en do dva, močnejšim tudi tri dobro in pravilno razvite popke, druge, pa odščipnemo.
SICER SMO 2E VEČKRAT OBJAVILI SLIKE JESENSKIH JOPIC, VENDAR PA PRINAŠAMO ZOPET NEKAJ MODELOV TEGA TAKO ZELO PRAKTIČNEGA DELA NASE GARDEROBE. JOPICI, KI JU VIDIMO NA SLIKI, SI UKROJIMO LAHKO IZ STAREGA PLAŠČA TER JU NOSIMO NA KRILO PRAV TAKO KAKOR NA OBLEKO. ZELO OKUSNO JE, CE NOSIMO ČRTASTO ALI KARIRANO JOPO NA ENOBARVNO KRILO ALI PA ENOBARVNO JOPO NA KARIRANO, OZ. ČRTASTO
KRILO
Kramljanje o spanju
■Ali sc ti ne zdi, da pravzaprav premalo razmišljujemo o spanju? Tisti srečneži, ki lahko ob vsaki uri podnevi ali ponoči zaspijo kot polhi, seveda ne razmišljajo o lem velikem darilu, ki nam ga je narava naklonila, le oni nesrečneži, ki jih muči nespečnost, si belijo glavo nad problemom dolgih noči brez spanja. V nekaj vrsticah hočemo dati tt'pinom, ki ne morejo spati nekaj nasvetov o tem, kako se lahko zazibljejo v prijetno spanje. Istočasno pa hočemo povedati tudi tistim, ki dobro spijo, kako lahko najlepše in najbolje uživajo spanje.
Ce hočemo dobro spati, si moramo izbrati primerno lego. So ljudje, ki dobro spe le v svoji postelji in se v tuji nikakor ne morejo znajti, niti ne morejo z užitkom spati. Vendar če je človek zdrav in res duševno ter telesno utrujen, lahko zaspi v vsaki legi in v vsaki postelji. Tistim, ki se pa borijo Z bogom spanja Morfejem, in ne morejo zaspati, priporočamo, da se uležejo na hrbet in ležijo na hrbtu tako dolgo, dokler se ne utrudijo, nato naj se zvalijo udobno na stran in sigurno bodo zaspali. Paziti moramo, da ne gremo nikoli z mrzlimi nogami p hladno posteljo, kajti če se noge ne ugrejejo, vam bo to gotovo vso noč kratilo spanje. Ce res ne moreš na noben način zaspati, tedaj se uleži na trebuh in Morfej te bo zazibal v najslajše sanje. Izmed domačih sredstev proti nespečnosti ja najbolj znan hladen baldrijanov čaj. Zakaj ne? Saj vemo, da je največkrat vzrok nespečnosti živčna razruanost in vsakodnevne skrbi in težave, ki tlačijo Človeka. Stremiti moramo vedno za tem, da čimboi) razbremenimo duha.
Končno se je pa tudi že znanost pozanimala za spanje in na temelju različnih poskusov v zadnjih letih so postavili za človekovo spanja naslednja pravila:
Važnejše je, da dobro spiš, kot
da dolgo spiš. Lakota ovira spanje, zato je priporočljivo, da pred spanjem zaužijemo na primer kako lahko prebavljivo toplo, sladko pijačo. Zrak v spalnici mora biti pravilno temperiran in ne sme biti ne pretolkel in ne premrzel. Tudi barva spalnice vpliva na kvaliteto spanja. Prekričeče barve motijo spanje. Spati moramo le lahko oblečeni. Najbolje sc odpočijemo, če hodimo vedno ob isti uri spat. Branje v postelji jc zelo učinkovito uspavalno sredstvo, tudi če se ponoči zbudimo in ne moremo zaspati, nas knjiga zaziblje v spanje. Ko zjutraj odbmi budilka svojo budnico, se je treba posloviti od postelje,' kjer smo se v spanju osvežili in si nabrali novih moči za napore dneva.
Ih\ S. S.
Medicina razlikuje dve vrsti naduhe ali astmCi in sicer srčno ter bronhialno naduho. Srčno naduho povzročajo: srčne napake, obolenja srčnih mišic ter motnje krvnega obtoka v srčni mišici. Za srčno astmo je značilno, da se poslabša pri vsakem najmanjšem telesnem naporu in da se ublaži, če se izboljša delovanje srca, če torej mirujemo.
Vse nekaj drugega pa je bronhialna astma; bolnik dobiva hude napade, sapnik se mu tako krčevito stisne, da zrak lahko le vdihava, ne more ga pa vsega izdihovati; pljuča se mu vedno bolj polnijo in silno ga duši. Odkod izvira ta bolezen? Včasih jo povzroči prevelika občutljivost za nekatere sestavine zraka ali hrane. Znak take preobčutljivosti so: kronični izpuščaji, koprivke, senena mrzlica, senen nahod in splošno nagnjenje k raznim vnetjem sluznic. V mnogih primerih pa je prave vzroke težko določiti.
Proti brohialni naduhi se borimo
NasVeti
Ko spravljaš poletne stvari v zaboje, je zelo pametno, da si na listek napišeš vse, kar tja spraviš. C e kdaj kakšno stvar nujno pozneje potrebuješ, ti tako ne bo treba vsega premetat.
XXX
Zobe si bomo pa kosilu najlepše očistile, če bomo pojedle neolupljeno, dobro oprano jabolko, pri čemer seveda ne bomo uporabljale noža. S. tem bomo imele v ustih prijeten okus in vonj.
XXX
Lahno masiranje trebuha, tako da krožimo od desne strani proti levi, nam koristi, če trpimo na zaprtju.
XXX
Uživaj surovo zeleno v solati, ki lajša revmatične bolečine.
najrazličneje. Včasih nas popolnoma ozdravi zveži gorski zrak, seveda mora tako klimatično zdravljenje trajati tedne ali celo mesece. .Astmatiki morajo paziti tudi na prehrano; uživati smejo le malo slane jedi, malo tekočin in zlasti mnogo sadja. Priporočljive so tudi dihalne vaje. Pričnemo g glasovnimi vajami, in sicer tako, da z zaprtimi usti čim dlje mrmramo isti ton Z vdihanim zrakom. Bolje je, da izvajamo dihalne vaje leže in da najprej zrak vdihnemo, nato pa dolgo izdihavamo.
Mnogo je tudi zdravil zoper naduho; nekatera uporabljamo ob napadih, druga v. času med napadi Pri akutnih napadih pomagajo posebne cigarete, katerih dim ugodno vpliva na pljuča. Gre pač pi^dvsem za zdravila, ki imajo to lastnost, da razvežejo krče nežnih bronhialnih mišic; podobne snovi bolnemu organizmu lahko tudi vbrizgamo, seveda sme te injekcije opraviti le zdravnik.
Knjižni opornik
Za knjige, ki jtk imamo radi vedno pri roki, si lahko same napravimo lep opornik. Ogrodje iz pločevine ali žice prevlečemo z usnjem ali pa s platnom.
V času ko nimamo napadov, se zdravljenje ravna po vzrokih bolezni. Zgodi se, da astmatične napade popolnoma odpravimo z operacijo polipov, p nosu. Astmatika, ki mu cvetni prah povzroča seneno mrzlico ali senen nahod pa zdravijo tako, da mu vbrizgajo v telo izvleček cvetnega prahu, s čimer postane njegov organizem manj občutljiv. Seveda morajo s temi injekcijami prenehati nekaj mesecev preden začno cvesU trave, da ima telo dovolj časa, da stvori protistrup. Pri tem načinu zdravljenja prihaja V poštev predvsem kalcij.
Včasih je naduha tudi duševnega izvora; povzroči jo duševna razrva-nost iz živina napetost.
Naduha je kronična bolezen in se rada povrača, zato ne sme bolnik izgubiti potrpljenja, vendar pa je tolažilno da popušča s starostjo. Nujno je, da je bolnik pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, kajti če bolezen predolgo traja, škoduje pljučem, šibi in širi srce.
Kako se zavaruj emo pred naduho
IZ KUHINJE
'f tzzillll tifloti
Morda ne bi za spremembo Škodilo, če bi se naše primorske gospodinje seznanile tudi s kuhinjami drugih narodov.
Bogato srbsko kosilo
Predjed: polnjena jajca.
Skuhaj potrebno količino jajc, raz-
polovi jih ter loči rumenjak od
belja-
ka. Pretlači- rumenjak s tremi sardelami, zmešaj vse z malo gorčice, posoli, popopraj in napolni s tem Pikantnim nadevom beljake.
Juha iz gosje drobovine z zdrobovimi cmoki.	jL_
Skuhaj čim bolj okusno in čisto juho iz dobro očiščene gosje drobovine ter sesekljane zelenjave, soli in začimb. Ko je meso mehko, juho precedi ter jo ponovno daj na ogenj. Ko zavre, vkuhaj vanjo majhne cmoke, ki narastejo le, če juha polagoma vre.
Gosja pečenka s kuhanim krompirjem, politim z maslom. Solata.
■ Piškoti z rumovo kremo.
Vzemi 25 piškotov, pomaži jin> spodnjo stran z dobro marmelado, zlepi jih, zloži v obliki grmade ter deni v stekleno skledo. Ojdij jih z rumovo kremo in odnesi na mizo, preden se zmehčajo.
Rumova krema: V majhni emajl»1 skledi mešaj 150 gr sladkorja, 30 Sr riževe moke, 4 velike rumenjake, nakar dolij 1 in pol 1. hladnega mleka. Skledo postavi na vroč štedilnik ter mešaj, da se ne zasmodi. Dobro kuhano kremo odstrani s štedilnika in vmešaj vanjo 1/4 i tolčene smetane in ruma za prijeten okus.:
Srebrnica
Argentin je zanjo italijansko i" me, kai- pomeni srebrno ribo. Nje telo je kot bi bilo srebrno in odsev ni saaiio srebrn prav biseren je. T« biserno prevleko sperejo z raznimi sredstvi raz lusk in dobe tekočino, s katero prevlečejo kroglice, da so videti, kot res pravi biseri. Toda ta biserna prevleka ni samo na luskah. Ce prerežemo srebrnico, najdemo v njej velik vzdušni mehur. Notranja stena tega mehurja se blešči v lepih mavričnih barvah kot biser. Tudi z mehurja dobe biserno snov, ki jo uporabljajo za izdelovanje ponarejenih biserov. Hrbtna stran ribice vleč* nekoliko na oljčno rjavkasto barvo; parne plavuti so pa rahlo rožasto nadahnjene.
Srebrnico ujamejo tudi pri n»3 in jo tudi na našem ribjem trg11 večkrat prodajajo. Mogoče j1*1 je pri nas manj kot pa v drug® mestih Jadrana. V Benetkah j® je prav gotovo več kot v TrsW-Srebrnica je sicer majhna ribica-največje dosežejo do pol drugega decimetra, vendar je ta neznatna stvarca riba- visokega morja, ^se kaže, da je njena domovina zmei"»0 toplo Sredozemsko morje in Pa Biskajski zaliv, dobili jih jc marsikje in nekateri so celo mnen)a da prebiva srebrnica po vsem ■sVe" tu. Bolj hladna severna- morja )| toliko ne prijajo, zato jo tam bolJ redko srečamo.
Srebrnica je ribica, ki nas kaf na prvi pogled spominja sladkovodne postrvi in pa sladkovodneg sulca. Najbolj značilno za vse j tri je, da imajo za hrbtno plavil prav blizu repne posebno tolšč*0 plavut, ki ji pravimo tolščenka. 'I'1^ di oblika telesa in razporedi® plavuti nas zelo spominja ®*1 ' žlahtnih rib sladke vode. ... i
Ne samo po zunanji obliki lc* sa, tudi po okusu so si te ribe ^ lo blizu. Meso srebrnice prav ^ ne zaostaja za postrvijo, ki ve-
kot največja slaščica sladkih ved8;
Srebrnica je podolgovata, 0<' t-ozka riba, in če vzamemo no višino ribe, dobimo čele n)e. nVe žino. Telo ima kot nekake r° j()j. Tako so nežne, da so prav Pr!’jva, ne, še najbolj je prosojna gi,rva satj se ji vidijo možgani. bt41. hrbtna plavut je v sredini 11 pa Glava je podaljšana, čeljusti s° pa kaj slabo in v njih ni zob, Pac
so zobčki na jeziku in ne*11' .jjoio V prerezani srebrnici črn želodec. Tudi mlade sr „,ninc
Ir! c«	1______ ..rOMIP IbP ^
ki so se komaj šele re-5il<’v;’sokCI1'
jajčeca, že plavajo po	sa-
morju. Ob drstitvi si sa,.rieHrvam’ mica obarvata z živimi ba exi' svoje, ljubezenskih čustev P pevajoče telo.	T p.
Stran naših kmetovalcev
MubJii. TEDMI
11
Motale sladkorja t mošta
Najvažnejše snovi v moštu sta sladkor in kislina. Sladkor je zmes dveh različnih vret sladkorja, gost polovica. Eden je tekoč kot gost sirup in polarizira na levo, zato se imenuje levuloza ali levi sladkor, drugi je trdna snov, polarizira na desno in se imenuje tudi desni sladkor ali dekstroza. Prvi se Imenuje tudi sadni sladkor ali fruktoza, drugi pa grozdni sladkor ali glikoza. Obojni sladkor se nahaja tudi v medu in se, kadar med dolgo stoji, loči. Zrnčasta dekstroza se usede na dno posode, tekoča levuloza stoji na vrhu. Levuloza teže kipi kot dekstroza. Pesnega ali trtnega sladkorja v moštu ni. Ker se pa tu pa tam rabi za slajenje mošta ali vina, je o njem omeniti, da sam od sebe ne kipi, pač pa se pod vplivom kvasila ir.vertaze, ki jo vsebujejo drože, spreminja v invertni sladkor, ki je enako sestavljen kot sladkor y moštu in potem pokipi.
Sladkor v vinu in moštu določujemo na kemijski način ali s tehtanjem. Kemijsko se določuje sladkor navadno le y vinu, y moštu pa s tehtanjem. To' pa je mogoče le, dokler mošt ne kipi, drugače ne dà
tehtanje pravilnih Podatkov. Mošt se jTLora za tehtanje najprej nekoliko prečistiti, to je precediti preko dvakrat preloženega platna.
Ako stehtamo liter mošta na navadni trgovski tehtnici, vidimo, da tehta več nego liter vode. Liter vode tehta 1 kg; liter mošta Pa nad 1 kg. To težo imenujemo njegovo specifično težo.
Bolj preprosto je tehtanje z mošt-nimi tehnichmi. To so gostomeri ali aerometri. Mostne tehtnice so na spodnjem koncu razširjene, s svinčenimi šibrami ali pa z živim srebropi obtežene, zaprte cevke, ki imajo v zgornjem, zoženem delu lestvico (razdelitev). Ako potopimo tako tehtnico v mošt, plava v njem in se v njem tem globlje pogrezne, član redkejši, torej čim manj sladek je mošt. Na lestvici odštejemo številko, do katere se je tehtnica v mošt pogreznila, in sicer tako, da gledamo od strani, malo više, kot je površina mošta v kozarcu. Odšteje se na onem mestu, do katerega sega tekočina na cevki.
Pri uporabljamo navadno Sabovo mostno tehtnico, ki kaže utežne odstotke sladkorja, to je, koliko kilogramov sladkorja je v 100 kg mošta. Ako pomnožimo stopinje
Babove moštne tehtnice s 0.6, izvemo približno, koliko volumnih (prostominskih) odstotkov alkohola bo vsebovalo bodoče vino (na primer pri 17% sladkorja po Ba-bovl m. teht. 17x0.6 = 10.2 voi.% alkohola).
Kdor hoče iz napovedi Babove moštne tehtnice preračunati volumne odstotke alkohola natančneje, *a se mora posluževati posebne lestvice.
Prvi predel te lestvice nam kaže stopinje, ki smo jih posneli z Babove tehtnice, to je, koliko kg sladkorja je v 100 kg mošta. Drugi predel kaže, koliko kg sladkorja je v 100 litrih mošta, in tretji, koliko litrov alkohola bo po končanem kipenju v 100 litrih mladega vina.
Iz te tablice vidimo na primer, ako kaže Babova moštna tehtnica 20, da je 20 kg sladkorja v 100 kg mošta, oziroma da je v 100 litrih mošta 21.98 kg sladkorja (skoraj 22 kg). Kadar pa ta sladkor pokipi, bo kazalo vino iz njega 12.45 vol.% alkohola, to je 12.45 litrov alkohola v 100 litrih vina.
Moštne tehtnice kažejo prav le pri toploti, ki je na njih označena. Babova kaže prav pri 17.5 st. C ali 14 st. R. V to svrho je na boljših tehtnicah vdelan toplomer.
Ako "je toplota višja, je za vsaki 2 st. C 1/10 stopinje na tehtnici prišteti, ako pa je nižja, za toliko odšteti, da dobimo pravilni podatek. Na primer, ako kaže mošt pri 11.5 st. C 17 na Babovi tehtnici, je
LESTVICA ZA PRERAČUHAl/A^JE VRL. % ALKRHIILA IZ PII1I/ÌTRIIV RARRVli MIIŠT1VIE TEHTUCi;
I. Stopinje po Babovi mošlni tehtnici (v 100 kg mošla je kg sladkorja)	D. Heklolitrske stopinje (v hi mošla Je kg sladkorja	Ul. Volumni odstotki alkohola (litrov alkohola v 100 litrih mladega vina)	I. Stopinje po Bohovi tehtnici (v 100 kg mošta je kg sladkorja)	II. Heklolitrske stopinje (v 1 hi mošta je kg sladkorja)	III. Volumni odstotni alkohola (v 100 1 mladega vina je litrov alkohola
10.0	10.48	•	5.94	16.0	17.25	9.77
10.5	11.04	6.25	16.5	17.83	10.10
11.0	11.58	6.56	17.0	18.41	10.43
11.5	12.13	6.87	17.5	19.01	10.78
12.0	12.70	7.19	18.0	19.59	11.10
12.5	13.25	7.51	18.5	20.18	11.43
13.0	13.82	7.83	19.0	20.79	11.78
13.5	14.38	8.15	19.5	21.38	12.11
14.0	14.95	8.47	20.0	21.98	12.45
14.5	15.52	8.79	20.5	22.59	12.80
15.0	16.10	8.12	21.0	23.20	13.14
15.5	16.67	9.44	21.5	23.80	13.48
toplota za 6 st. C prenizka in je odšteti od tega podatka 0.3 stopinj. Mošt ima tedaj v resnici le 16.7% sladkorja po Babovi tehtnici.
Vsak naš napreden trtorejec bi moral imeti in tudi znati uporabljati Babovo moštno tehtnico. Ce znamo določiti količino sladkorja v 100 kg mošta, bomo s pomočjo tablice kaj hitro zaznali koliko alkohola bo imelo naše vino. Torej s trgatvijo bomo vedno pričeli, kadar bo imelo naše grozdje vsaj 20 kg sladkorja, Katerega' vino pa bo ime.X približno 12 st. alkrhola
POPRAVLJANJE POKVARJENE VINSKE POSODE
Dostikrat se dogodi, dg bi radi rabilj sod rdečega ali črnega vina za belo vino. Ker se je rdeče vinsko barvilo globoko vpilo y les, se sod He dà z vodo izprati, posebno tudi Zato ne, ker voda tega barvila ne raztopi. Ako bi v tak, čeprav dobro Pomit sod nalili belo vino, bi dobilo neprijetno, rdečkasto barvilo. Treba je torej sod poprej razbarvati.
Cim bolj terrena in obenem močna ite bila črnina, tem globlje je šla
y les in tem teže se da barvilo izprati.
Ker tudi vrela voda ne topi tega barvila, ji je treba dodati nekoliko sode, in sicer kakih 3-5 odst., torej, na vsakih 10 litrov 30 do 50 dkg.
Namesto sode vzamemo lahko 3-5 odst. jedkega natrona, ki daje še jjmogo močnejši hig kakor soda. Treba je le z njim previdno ravnati, *e'r si z njim lahko poškodujemo °bleko. Vroč sodov ali natronov lug nalijemo v sod, ki ga zamašijo jn valjamo sem ter tja, da pride hjiegova notranja površina povsod ? lugom v dotiko. Cez nekaj časa bijemo še gorki lug in nalijemo jb-Ugega. To se toliko časa ponavlja, j' se končno izteka čist. Potem bosodo že zakuhamo s čisto vrelo yodo, da odstranimo ostanke luga; Ij0 operemo še z mrzlo vodo, nakar 1? pripravna tudi za belo vino. Kdor hoče sod še bolj temeljito bupraviti, naj še moker sod zažvep-ju in zabije ter ga šele čez kakih * do 6 dni znova pomije in šele bulem uporablja. Žveplov dvokis "di močno beli, to se pravi, razkraja barvila, in zaradi tega sod še j*dj razbarva. Se hujši beleč uči-Pa ima plin klor, zelenkast, ^upen. Tega rabi/mo navadno le j'ì velikih sodih, kjer ni mogoče aoda izpirati z lugom, s klorom •Azbarvamo sod tako-le;
Vzamemo kako porcelanasto skleco, jo postavimo pri vratcih v sod >n denemo vanjo na vsakih 100 li-rov vsebine 15 gramov klorovega Jbiia, Potem si odmerimo za vsakih J'sramov klorovega apna 7 gra-jb°* * * * v. klorovega apna. Potem si od-v erMno za vsakih. 15 gramov kloro-*8a apn;, 2 gramov žveplene kisli-v . v drugo posodo pa ravno toliko Nato zlijemo V skledico na aQ0roVo apno najprej žvepleno kisli-ln ’ P^em pa vcxlo in hitro zapre-j v£atca in pa veho. j5?arov'e8a apna se razvija klo-vii ^ ‘ln' 111 gre globoko v les in bar-l'azk .rde^ega vina popolnoma (J(. r°ji. Cez nekaj ur sod zopet p^iomo, ga dobro prezračimo, du j ba večkrat z vodo izperemo, .Popolnoma izgubi duh po kloru. faJLg»» obtijomo s čistun, finim in ga zapremo ter pusti-
mo, da nekaj časa leži, ali Pa ga s špiritom izžgeno. Pri tem moramo biti zelo previdni. V sod zlijemo le malo, kvečjemu pol do en kozarec špirita (kar je odvisno od velikosti soda), potem sod povaljamo, da se povsod namoči s špiritom, in ga s koščkom gorečega papirčka, ki ga vržemo v sod, zažgemo. Pri tem je treba vsaj veho, in če srno dali več špirita, celo tudi vratca soda pustiti odprta, ker bi premočan pritisk lahko izbil sodu dno ali pa, celo ves sod razgnal. Nikar ne stojmo pred dnom, ker rado izleti. Tudi pazimo, da ne obmejno soda z veho navzdol, da se tako sam ne zapre.
Ko sod z mrzlo vodo oplaknemo, ga šele lahko rabimo za belo vino.
Da razfcarvamo sode od črnega vina, jih zakuhajmo v vrelo vodo, ki ji dodamo nekolilco solne kisline. Na 100 litrov vsebine vzamemo 10 litrov vrele vode in 1/4 litra solne kisline. Vrelo raztopino pustimo 15 dio 30 minut v sodu, ki ga valjamo sem ter tja. Potem tekočino izlijemo in sod zakuhamo še z 2%-no raztopino sode (kakor pri novih sodih) ter ga nazadnje izperemo z mrzlo vodo.
Sodom, katere smo rabili za rum, žganje ali dlruge žgane pijače, moramo vzeti duh po tem žganju. To zopet najbolje napravimo, če jih izparimo z vodno paro ali pa z vrelo vodo zakuhamo. Ce je bil sod impregniran s lojem ali pa kvečjemu s parafinom, gre pri izpari vanju navadno ves loj, oz. parafin ven. V tem primeru bi ga bilo trelba tudi še z lugom zakuhati in oviniiti. Ce pa ni bil impregniran, potem napolnimo zakuhani sod le s čisto mrzlo vodo in ga pustimo nekaj dni stati, tako da voda še bolj izvleče duh po žganju. Potem sod izpraznimo in najbolje je, če ga prvič rabimo le za kipenje mošta?
Zelo pogesto se pri nas dogaja, da se posoda po brezbrižnosti in malomarnosti vinogradnika pokvari, in sicer postane ali zatohla (bunfasta), ali plesniva, ali cikasta, ali pa jo pokvari zavrelica.
Posoda postane zatohla (bunfasta), če leži dalj časa nepomita in nezažveplana v bolj suhem prostoru. Les preperi (oprhne) in vino dobi v taki posodi duh po zatohlem.
Z navadnim izparjenjem ali zaku-hanjem in o vinjen jem, kakor smo že zadnjič govorili, /e da posoda zopet popraviti. Prav, tako j e treba zakuhati tudi posodo od porjavelega vina, preden denemo drugo vanjo, sicer nam lahko še naslednje vino v takem sodu zarjavi in se zgosti.
Plesniva postane posoda, če ni bila nič ali ne zadosti zažveplana,
posebno če je ležala odprta ali na vlažne/n kraju. Plesnoba posode je lahko različna. Ce je sod znotraj na površini le nekoliko siv, se taka plesnoba da še osnažiti. Teže je, če je šla plesnoba bolj y les, tako da je les zelen, rumen ali celo črn. V tem primeru je treba velike previdnosti. Ce je šla plesnoba že pre globoko v les, potem takega soda sploh ni več mogoče popraviti.
Ce je bil sod zaprt in je splesnil, potem ne goni v njem luč. Tak sod moramo vsekakor odpreti; če nima vratec, odvzamemo dno. Potem odstranimo s suho krtačo in s suho cunjo vso plesnobo. Ce je les le na površju, torej le malo plesniv, gre to lahko, zlasti če vzamejno kako žično krtačo. Ce Pa je šla plesnoba že globoko v les; ga je treba postrgati a kako sitrguljo, in sicer tako globoko, da pridemo popolnoma do zdravega lesa. Sele potem sod Z ostro krtačo in z vodo dobro pomijemo, zabijemo in dobro izparimo, podobno kakor sod od črnine ali novo posodo. Namesto sode lahko vzamemo jedkinatrom (3 do 5%), lei še močneje učinkuje.
Sod potem z vrelo in z mrzlo vodo dobro izperemo in še mokrega močno zažveplamo ter zabijemo. Cez nekaj dni sod zopet odpremo, še enkrat pomijemo ter — če ga ne rabimo takoj — potem, bo se posuši, na navaden način zažve-plamo.
(Nadaljevanje dedi)
Sedaj oberimo koruzo za seme !
Preden poberemo koruzo, moramo misliti tudi na to, da si preskrbimo za prihodnjo pomlad dobrega semena.
Doma pridelano seme je vedno najboljšo, ker se je tudi že prilagodilo podnebju in ostalim razmeram. Zato bomo morali poskrbeti, da iz svojega pridelka izberemo najboljše za seme.
Ce odberemo semensko koruzo najboljših in najbolj rodnih sort z dobrimi dednimi lastnostmi in če ■ pravilno obdelamo zemljo, bomo povečali pridelek koruze, ne da bj tudi povečali površino, posejano s koruzo.
Koruzo odberemo že pri trganju na njivi. Ko trgamo koruzo, bomo storže, ki so zrasli na najlepših, najbolj zdravih in krepkih rastlinah določili za seme. Vsaka rastlina daje namreč svoje dobre lastnosti potomstvu. Pregledali bomo nato storže, ali so dovolj dobro razviti, ali imajo ravne rvste in če so polni zm ne le Y sredini, ampak tudi na obeh koncih in če so res zreli. Storže, ki ustrezajo vsem tem pravilom, bomo določili za seme.
To je prvo, grobo odbiranje semena. Drugo, bolj natančno odbiranje izvršimo kasneje pozimi ali zgodaj spomladi. Takrat ponovno pregledamo vse odbrane storže, izmed njih izberemo zopet najboljše, ki jina iz obeh koncev oluščimo zrnje. Za seme bomo porabili samo zrnje iz sredine storža, kajti to seme je najbolje razvito, najbolj zdravo in pravilno oplojeno.
ŽITNI MOLJ
Tudi letos nam dela žitni molj precejšnjo škodo. Da škodo vsaj o-mejimo, je treba proti temu škodljivcu nastopiti pravočasno in odločno. Ne odlašajmo, da ne bo prepozno! Zdi se mi, da ga vsi poznamo, mogoče bo pa vendar še kdo vprašal, kakšen je pravzaprav ta žitni molj.
Prav tako nevaren škodljivec žita v shrambi kot žitni žužek, le da je žitni molj metuljček in to prav majhen in droben, tako da meri z razprostrtimi kr.In komaj dva cer.*-timetra. Prednja krilca ima pisana, zadnja pa siva. Kot metuljček živi žitni molj samo poleti in se v tem času vtihotapi -kozi odprto okno v žitno shrambo, kjer samica odlaga jajčeca na žr.o. _
Marsikdo bi dejal, da takega metuljčka še nikoli ni videl v svoj' žitni shrambi. Seveda ne, ker se podnevi — Volje ob svetlobi — moljev metuljček skriva, mirno sedeč nn stropu ali stenah žitnice. Leta
in odlaga jajčeca le tedaj, kadar je v žitnici tema. Zato je žitni molj pravzaprav vešča, ne pa molj.
Iz jajčec se izležejo črvi, ki jim pravimo tudi ličinke ali gosenice. Ti črvi. ki so bele barve z rjavkasto kapico, razjedajo žitno zrnje od zunaj, in sicer tako, da se moljev črv zaprede z žitnimi zrni v nekako kepico, sredi katere tiči in žre zrno za zrnom. V takem zapredku je tudi do 20 in še več žitnih zrn, razen tega pa polno blata okoli moljevega črva. Po takih zapredkih moljevo žito kaj hitro spoznamo. A-ko take kupčke povohamo, nam smrdijo! Tega slabega vonja se od moljevega blata navzame vse žito in tudi moka iz moljevega žita ima neprijeten vonj in okus.
Kako uničujemo in zatiramo žitne molje?
Najprej moramo spoznati njegovo življenje. Prej sem dejal, da moljevi črvi ali ličinke razjedajo žitno zrnje, ki ga zavijajo v zapredek
okoli sebe. Nekako septembra meseca so ličinke dorasle, tako da merijo približno poldrug centimeter.
V tem času prenehajo žreti in ležijo sem in tja po površini žita; kjer iščejo primernega mesta, da bi se zabubile. Kadar ležijo, puščajo za seboj svojo prejo, tako da je včasih ves žitni kup preprežen kot v pajčevino. Tudi po tem spoznamo, da je žitna shramba okužena z molji.
Molj čez zimo navadno sploh ne ostane na žitu, temveč si najde kak kotiček ali razpoko v steni, kjer si napravi zapredek in preživi v njem zimo še kot ličinka. Sele spomladi se zabubj in v začetku poletja se prikaže molj na dan spet kot metuljček. Ako sedaj očistimo in raz-i kužimo kaščo, ne bo jeseni več mou Ijevih ličink.
Kako bomo zatirali žitnega molja'? Prav tako kakor žitnega žužka; fižolarja in graharja. Do polovice napolnjene vreče z okuženim žitom denemo v gorko krušno peč; Pri toploti 55f C poginejo približnol
v eni uri ne samo metuljčki in ličinke, marveč tudi bube in jajčeca. Najbolj zanesljivo sredstvo proti žitnemu molju pa je ogljikom žveplec (solfuro di carbonio).
Vprašali boste, kako pa pravzaprav uporabljamo ogljikov žveplec; Na vsak kubični meter prostornine (10 hi) uporabimo, ne glede na to, ali so posode polne ali ne, 40 do 50 dkg tekočine. Na posodo po 100 kg žita, torej po 4 dkg ogljikovega žvepleea. Tekočino vlijemo v] kozarec ali drugo posodo in jo pokrijemo z mrežico ali gosto preluknjanim kosom lepenke. Posodo položimo v (10 do 20 cm pod povr-i šino) sod ali drugo posodo, v kateri razkužujemo žito, pogrnemo, Z odejo pii s kako drugo stvarjo, tako da je posoda nepredušno zaprta. Tekočina se v nekaj urah spremeni v strupen plin, ki uniči vse; kar miglja v zaprtem prostoru; Po nekaj dneh odstranimo pokrov in prezračimo žito.
Pri uporabi ogljikovega žvepleea, posebno pa kp odstranimo pokrov, se posodi ne smemo približati s prižgano lučjo ali cigareto; ker je plin vnetljiv in lahko eksplodira. Plin je nevaren strup, zato ne smemo žita razkuževati v prostorih, kjer se ljudje in živali.
Poleg že omenjenih načinov razkuževanja žit v zadnjem času že zelo uporabljajo tako imenovani DDT. Ker je danes precej razširjen, si oglejmo, kako ga uporabljamo;
Cisto enostavno! Zito potresemo s prahom DDT in ga dobro premešamo z lopato. Mešati pa moramo tako dobro, da se prah popolnoma oprime zrnja.
Kdaj pa bomo razkuževali z DDT? Dasi z DDT popolnoma razkužimo žito, ki so ga molji že močno napadli, svetujemo, da ga razkužujemo ob vskladiščenju! Na ta način si prihranimo neprestaro pregledovanje žitnice in tudi naknadno razkuženje žita.
Za stot pšenice potrebujemo 100 g DDT. To količino pa moramo po potrebi povečati (do 200 g. na stot); če je žito že močno napadeno.
Važno je, da vejno, da žito. ki ga razkužujemo z DDT «bele znamke», popolnoma ohrani svojo kalilno moč.
Vem, da pri nas še najraje razku-žujejo z ogljikovim žvoplecem — in po pravici povedano, še precej malo. — Ne zanemarjamo tega tako važnega opravila, ki nam ohra-t ni žito v žitnici zdrayo!
L IUD5KI TEDNIK
Rekonvalescent Zega, ki se je že dolgo selil po Le-fcotogu iz oddelka v oddelek, ki je vse pretrpel in bil na yse pripravljen, samo rja bi se obvaroval pred fronto, se 'je naslonil na laket in dejal:
«Kdo leži tu? Ne vem, toda zdi se mi, da Stefani^.?»
«Stefanič! Seveda la Stefanič! Saj poznam njegovo površnost», se je oblizoval Rode. «Toda tudi moja mera bo nekoč polna. Ne vem, kolikokrat sem ga že opomnil. Počakaj, zelenjak, z menoj ne boš bril norcev!»
Zapisal si je Stefaoičevo ime. Počasi se je približeval drugemu vojaku, ki je imel dovoljenje za celodnevno ležanje. Rode je zelo nerad hodil mimo njega. Čeprav je bil mišljenja, da je poležuh simulant, ga je vendar vselej, kadar ga je videl, nekaj neprijetnega stisnilo. Posebno njegovih oči ni mogel prenesti, ker so se mu zdele očitajoče Kakor bi hotel odgnati neprijetno misel, ga je ogovoril:
«No, infanterist Popovič, kako gre?»
Na postelji je res ležal infanterist Popovič, bivši sol-Čtat bataljona št. 100. Jetika, ki jo je nosil s seboj iz Ara-đa. ga v teku treh let še ni zglodala. Se vedno je ležala dobra tretjina tega moža v baraki št. 16 v Lebringu, kamor so ga pred nekaj meseci spravili kot okrevanca iz Hergasta pri Gradcu. V Lebningu se mu je bolezen spet kmalu poslabšala, vendar ga je zdravnik še vedno držal V taborišču. Mogoče bi ga bil že poslal kam drugam, ako bi bolnik sam sitnaril, toda Popovič je slutil, da je zanj vsako zdravljenje odveč in da je njegova življenjska karantena že do skrajnosti izčrpana; zato je bil popolnoma ravnodušen do vsega. Tudi za Rodetov nagovor se skoraj ni zmenil. Mimo je ležal na hrbtu, si podpiral glavo z dlanmi sklenjenih rok in nepremično strmel naravnost predae.
Rode je mimogrede in nehote ujel Popovičeve oči ter Ije še vedno čakal na odgovor. Pogled soldatovih, skoraj gorečih oči ga ni le razorožil, temveč mu je pognal y srce neki skriven strah. In spet mu je prišlo na misel: kdo ire, all ta človek simulira, ali je pa resnično bolan? Pohabil je na prezir, ki ga je doživel, in hotel dalje, ko je zaslišal Popovičevo zasmehljivi glas:
«Prav dobro gospod četovodja!»
«Hudič te vzemi!» si je mislil Rode, a glasno je rekel; . «Zakaj nočete k zdravniku, Popovič?»
Namesto odgovora je Popovič. začel kašljati; po dol-jgem, suhem hropenju se je nagnil nad škatljo, ki je stala ob njegovem vzglavju. Rode jo je pobral na drugi hodnik. Popovič se je zavedal, da je njegov kašelj drugim neznosen, toda v ; tanju, v. kakršnem je bil, je bil ta kašelj edino orožje, s katerim je mogel pokoriti svet okrog sebe. Zato j« kašljal, kašljal...
Pred menažo je komandant barake — Rode zgradil tiste, kateri niso imeli ležišč v redu. Klical je tudi Ste-famiča.
| «Tukaj!» se je oglasil Stefanič z malomarnim glasom.
«Kakšen tukaj, pri nas se pravi Hier!» je zavpil Rode.
«Pa hier!» je dejal Stefanič tiše. Toda četovodja ga le le slišal.
«Vam že pokažem, kako se morate vesti! — Kakšna Je vaša postelja? Kakor bi se kd0 vajal po njej! — Kje Pa 3te, ali ste pri ciganih ali y armadi? — stojte vendar pozor pred menoj!»
Četovodja je zgrabil za konec zloženih odej in jih Zagnal na hodnik, s kolenom pa je sunil v slamnjačo in jo odrinil od sebe. Stefanič je tiho stal na hodniku in si grizel ustnice. Razjarjenega delovodje se ni prav nič bal. Kaj pa mu je Judi mogel? Vedel je, da bo pri prvem pre-gledu zletel iz Lebringa in da bo šel spet h kadru, od tam p® s prvim maršbataljonom tja, od koder se je pred kratkim že drugič vrnil. Večje kazni mu pač ne morejo dati. tudi Rode ne.	y>,»
«Ali boste pobrali odeje?»
Stefanič sé ni premaknil.
«Poberite!» je vpil Rode že ves zaripljen,
Tedaj se je zganil Stefanič in mu rekel s pfejšnjii prisiljenim mirom:
, «Zakaj ravnate z menoj kakor z rekrutom? Jaz r sem več rekrut!»
«Ali boste pobrali odeje?» je grozeče vpil četovodj . «Ne, ker se tako ne ravna z nami!» je odvrnil Stefani pripravljen na vse posiediice.
«Ha, dobro, še z nosom jih boste pobirali, še z noson Toda na Golgoti...»
.N? gornjem koncu tab°rišča, ki je bil obrnjen pro miznjim hribom in kjer se je stikalo več oddelkov, stalo nekaj samotnih dreves. Pod njimi skoraj ni bi ruše, a kotanjaata tla so bila pokrita z odpadlim list j er kolikor ga že ni odnesel veter, ki je imel ju svojo pot c
'^alf^lgotr11' ^ SkraM k0nM taboriž- ™
Nad obširnim taboriščem je ležala svetloba pozr novembrskega sonca, veja medla, kakor b; se v remi že poslavljala. Proti jugu, kjer se je dolina širila, je bi jasnejša, toda proti severu, kjer so jo obrobljali rjai zelem hribi, se je hitro spreminjala in se stapljala z ban hribovitega obzorja. Za hribi na zapadni strani doline s ele Podolgovate- vi,oke gore. katerih vrhovi so bi * * biMeSnm' ?nkraj teh gora ni bil° «veta. Ozri, fe črtila	Z “trim zrakom- vendar se
pa zaradi a ker^nL“nfhh l^tih S°nanih žarkov. Ì ko se jesenski čas p^slavRa	.Bil je da'
Srca, ki živijo sredi takega oziiit *”^1	ŽC zmia-
St,S riwtWSWX
m je bil pregrajen i	-lk
Phi vsakem drevesu pa je bil privezan^pif en°vojaki hrt tom k deblu. Sem so namreč od jutra do vlče^ vojake iz vseh oddelkov. Kotanje pod drevesi so bl!e l‘ kopane m udrte od navpik stoječih nog, raskava skor dreves je bila polna globoko vanjo zajedenih krogov. T.
da vdrfcine niso bile le P od drevesi, okrog debel in pod vejami, temveč tudi ob cementnih stebrih, ki so nosili bodičasti plot-
Stefanič je visel pri prvem drevesu. Obrnil se je k svojemu sosedu Megliču in ga vprašal:
«Zakaj pa visiš?»
«Zaradi subordinacije...»
Meglič je bil iz barake št. 12 istega oddelka.
«Zakaj si pa ti?» ga je vprašal Meglič.
«Zaradi subordinacije...»
Potem se je Stefanič obrnil okrog debla, da je od strani lahko videl drugega soseda, ki je visel za njim ter ga vprašal:
«Zakaj pa visiš ti?»
Zaradi subordinacije...» mu je odgovoril sosed za hrbtom, ki ni bil nihče drugi, kakor Zinko iz barake št. 7.
Stefanič se je nato obrnil na drugo stran, kjer je visel neznan soldat zarjavelega, brkatega obraza. Bil je oči-vidno Madžar. Viseči je razumel že Stefaničev pogled, zato je namršil obrvi in takoj dejal:
«Subordinazion...»
Pri zadnjem drevesu je visel prav tako neznan vojak. Ko se je Stefanič obrnil k njemu, je ta zinil po nemški:
«Wegen der Scheissubordination, was den...!»
Vsa petorica je visela zaradi nepokorščine. Razen na Stefaničevih prsih sta se svetila traka hrabrostnih svetinj tudi še na prsih Nemca in Madžara.
Po tej ugotovitvi je pod drevesi zavladal mir, ki so ga motili le kaznovane! sami, kadar so se prestopali z ene noge na drugo in pri tem šušljali z listjem pod nogami. Ta dan so imeli nenavadno srečo, kajti privezani so bili čisto nalahko, da so mogli siali na nogah. Zaradi nizkega motvoza sploh niso čutili, da imajo na rokah kako zadrgo. Dobili so vsak eno uro priveza in ako bi jih privezali, kakor je bilo predpisano, bi s konej svojih čevljev vsak vsaj za nekaj milimetrov poglobil kotanjo pod seboj. Privezoval jih je. neki korporal strašnega oddelka. Bil je na videz živa surovost in kaznovane! so že mislili da jih je dobil .pravi v pest. Ker ni imel nobenih barv na ovratniku, niso vedeli, h kateremu regimentu pripada. Toda Stefanič, ki je imel barve kranjskih Janezov, je izzval njegovo odgovornost; tedaj se je izdal za Slovenca. Ko je korporal že vse privezal in jim je zabičal, naj se držijo upognjene, da se bo od daleč videlo, kako*, da so pošteno nategnjeni, se je oddaljil proti barakam, kjer je kakih trideset korakov od njih mirno koračil s puško na rami in pušil cigareto.
Cez čas se je pa počasi približal drevju. Postavil se je pred Stefaniča:
«Ti Janez, ali bi rad kadil?»
«Bi!» mu je odvrnil ta. «Toda kako naj kadim, ko imam pa zvezane roke».
«Oh, to bomo že naredili!» je vzkliknil korporal, vzel iz žepa novo cigareto, jo prižgal na svoji, in ko se je prej v naglici ozrl proti barakam, se je hitro približal Stefa-niču ter mu vtaknil cigareto v usta.
«Potegni hitro par dimov, ker bom potem še drugim dal», je dejal in zastri Stefaniča s svojim širokim hrbtom. Po nekaj dimih mu je korporal vzel cigareto in jo nesel Poljaku Zinku in dalje drugim. Ko je cigareta prišla naokrog, je bila tudi že dokajena. Dokadil jo je Nemec, ki je izpustil še tleči čik na tla. Korporal ga je poteptal. Potem se je spet z yso širino postavil pred kaznovance, kakor bi se ne mogel nagledati njihovih začudenih, a bolj iznenađenih kakor hvaležnih pogledov.
«Ha, ha, ha!» se je zasmejal s širokim, prijetnim glasom; nato je nagajivo dodal: «Le niže z nosovi, drugače bom jaz visel...»
Obešenci so bili od same začudenosti pozabili, kaj jim je korporal s kraja naročil; zato so se spet sklonili Čudni korporal jih je že nekaj časa motril, potem se je pa odstranil s počasnimi širokimi korald proti barakam od koder jih je spet nadzoroval.
Nemec, kil je visel pri zadnjem drevesu, je dejal;
«Vidi se, da gre vojna h koncu!»
«Cas bi že bil!» je menil. Meglič v svojem materinem jeziku in namrgodil obraz.
Vsakdo je zinil kaj v svojem jeziku in čeprav niso vsi razumeli besed, so se vendar razumeli po glasu, po čustvih in po mislih, ki so jih navdajale. Na Golgoti so se ljudje razumeli brez jezikov.
Nenadoma pa je Zinko zaklical:
«Tja poglejte v rusko taborišče!»
Vsi so dvigniU glave proti barakam ruskih vojnih ujetnikov.
Na kraju, ki se je dotikal dreves, je bilo nekaj plank odtrganih in skozi prelibo se je videl ves zadnji prostor z drevesi.
«Tja poglejte!» je še enkrat ponovil Zinko, ki je sam kot zamaknjen strmel proti prelibi ... Kar «° Privezani vojaki videli,' jih je tako presene-tilo, da bi ostali kakor pribiti, tudi če bi ne bili privezani. Kolikor so mogli ugotoviti, je bilo tam privezanih kakih dvajset ruskih ujetnikov. Okrog enega drevesa so viseli po trije, drugi so bili pripeti na veje in na stebrovje ob plankah. Ze od daleč je bilo mogoče spoznati, da so privezani zelo močno in da jim glave in gornji deli Zivoja vise od slabosti proti zemlji. Malo v stran sta marno stražila dva vojaka. In še malo dalje od njih se je igralo dvoje majhnih otrok.
ysej petorici je ob tej sliki postalo slabo. Prvi hip jim je zaprlo sapo in šele čez nekaj časa so prišli toliko k sebi, da so se spogledali in se je iz njihovih ust izvil začuden, a hkrati bolesten vzklik.
Pojav otročičkov na Golgoti je bil bolj bolesten od vsega drugega. Kako so mogli zaiti tja, je šumelo vsem po glavah.	’
«.usu, ki je visel na skrajnem koncu, sja še teč otroka približala. Obstala sta nekaj korakov pred nj
ter mu nekaj mahala z drobnimi rokami. Skozi napeti mir, ki je vladal na Golgoti, so se čuli tudi nekaki glasovi; najbrže sta otročička Rusu nekaj dopovedovala... Rus pa, ki je dotlej še vztrajal pokonci, je nenadoma omahnil, klecnil in se sklonil proti zemlji. Mogoče je imel doma sam take majhne otročiče, pa ga je pri pogledu nanje prevzel spomin. To mu je vzelo zavest m ga zrušilo P**1 planke...
Stefanič in njegovi štirje tovariši niso mogli več vzdržati; Nemec in Meglič sta se obrnila v stran, Madžar je glasno klel in pljuval, Zinku je postalo slabo, Stefanič se je pa zasukal proti barakam, kjer je stal korporal in zaklical:
«Korporal, korporal!»
«Kaj pa je?»
«Sem pojte, hitro, hitro!» je pritajeno, a vendar razločno klical Stefanič.
Korporal se je približal z dolgimi koraki.
'<Tja poglejte!» mu je reklo hkrati vseh pet kazno-vancev ter mu z giavamj pokazalo proti ruski Golgoti. Tom sta otročička še vedno stala pri nezavestnem Rusu ob plankah.
Korporal je takoj razumel, kaj jih pravzaprav boli. Tudi njemu je udarila kri v glavo. Skočil je k pregraji, vtaknil dva prsta y usta in zažvižgal s presenetljivo močnim, alarmantnim glasom. Takoj sta se oba stražnika okrenila k pretihi. Navzlic temu, da je žvižg šel, skozi mozeg, se vendar ni noben Rus zganil.
Korporal jq na ves glas zavpil proti ruski Golgoti;
«Svinje, prizanesite vendar otrokom; Spravite jih
stran, če no grem na komando!»
Stražnika sta očividno osupnila, ker se nista ganila z mest. Potem se je eden razkoračil in zavpil nazaj: «Kaj pa tebe to briga?»
«Škandal, otroke stran, pravim!» je vpil korporal. Tedaj sta menda stražnika zapazila, da je ta, ki vpije korporal. Kakor bi trenil sta se obrnila k otrokoma ki ju odpodila proti barakam. Rusi pa so viseli dalje...
«To je' četovodja Kopajnik!» S temi besedami se i6 korporal vrnil od pregraje.
«Kdo, Kopajnik?» se je začudil Stefanič. «Tisti Kopajnik, ki je svojčas islužil pri bataljonu štev. 100? Slovenec, ki se pa ima za Nemca!»
«Bo menda že tisti! Na front; mu je Jz zadnjice iztrgalo nekaj mesa, zato se maščuje nad ujetniki in jih veže, kakor vidite. Fni tem se peni: Čakajte, vi ste mene, jaz bom pa vas! Veliko srebrno nosi!»
«Potem bo že tisti,» je potrdil Stefanič.
Korporal je ostal kar pri njih. Cez nekaj časa j« pogledal na uro.
«Dobrih pet minut še manjka, toda končajmo to reč za danes», je dejal in jih pričel odvezovati,
«Ce bi vas pa kdo vprašal, se pritožite, češ, da vafl je dobila v pest neka korporalska zverina od 17. polka».
Postavil jih je v vrsto; spredaj Stefaniča in Megliča, zadaj Madžara in Zinka, Nemca pa samega za njimi. «Habt acht, marš!»
Odkorakali so proti upravnim barakam, kjer jih je korporal moral oddati. Toda komaj so napravili nekaj korakov, se je korporal ustavil. Spet je pogledal vse P° vrsti, potem pa dejal z značilnim glasom;
«Da boste vedeli, kdo vas je danes privezal: jaz se»n korporal Hafner Anton!»
«Korporal Hafner Anton!» so zamrmrali vojaki. «Marš!» Molče so odkorakali dalje.
«Korporal Hafner Anton! To Ime si bo treba ^ pomniti!» sta vsak zase premišljala Stefanič in Megli«’ ko sta korakala proti baraki štev. 16...
Kakor po navadi je Stefanič tudi ta večer pristopi1 k Popovičevi postelji in ga vprašal:
«No, ali jih bomo vrgli?»
Pri Popovičevu so namreč vsak večer igrali Karte, Stefanič in njegovi ožji prijatelji,	,
Popovič je jsočasi okrenil glavo k njemu, uprl van svoje globoke oči ter mimo a naporno dejal:
«Nocoj, dragi brat, pa ne bom igral kart. Nocoj bo*n umrl...»
Stefanič ga je začudeno pogledal. Kaj mu je. PoP0" viču? Doslej se ni nikdar šalil! Videti Je tak, KaK°r vsak večer, malo znojen je sicer in oči mu malo bolj ^ rijo, toda lak je, odkar je tu. Zato se je zasmejal:
«Beži, beži, kaj pa govoriš?»	. - in
Navzlic temu, da je bil Popovič strasten kvartač da mu je bila to edina zabava, ga Stefanič ni mogel P praviti k igranju. To mu je dalo misliti.
«Alj naj pokličem zdravnika?»
V odgovor ga je zadel tako neprijazen pogled, da nehal siliti vanj. Pustil ga je samega in odšel iskat n _ tovariše. Ko je prišel do kota, kjer je kraljeval r«*. valescent Segal, se je pravkar vršila vsakdanja Seg^ va «konferenca». Skoraj tucat vojakov se je tiščalo njegove postelje. Pristopil je tudi Stefanič in prisluhn^^ Rekonvalescent Segal je veljal v baraki že za jicU ga preužitkarja- Njemu se ni nikamor mudilo. V "rj, (jtr je že šesti mesec živel najbolj preprosto življenje. ma je dobival večje ali manjše pakete, tako da se h ni pritaknil, razen kruha, lei ga je redno jemal, čep1'**	'
tudi na deset ljudi prišel po en hleb. V baraki je “IjJ tovo najbolj rejen, vendar bi vsak, kdor ga je videl P*^ • tremi leti, moral priznati, da je mož nevarno shujšal. ^ zdravnika je imel dovoljenje za ležanje, kar je tud* ^ sledno izkoriščal. Vsak drugi dan Je hodil k kjer je dobival praške zoper ture v črevesju. Ak<^jar nd moglo biti z njegovim zdravjem vse y redu, so v ^jjri-vsi slutili, da stvar ni tako nevarna. O tem ie bil čan tudi komandant barake Rode.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kultura • umetnost	13
PREDSEDNIH SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
r
- mm eli
zgodovino slovenskega jezika, Dialektološko karto, Slovenski pravopis (1935 z A. Breznikom in 1950 kot izdajo Slovenske akademije znanosti in umetnosti) in Brižinske spojnenike (skupaj z zgodovinarjem M. Kosom). Poleg tega srečamo njegove razprave in članke — vsega nad 120 — s najrazličnejših domačih in tujih revijah jn zbornikih.
Iz ogromnega gradiva je prof. Ramovš z redko dognanjivostjo u-stvaril sijajen sistem in osnovo za raziskavo slovenskega jezika. Tako nam je njegova zgodovina od' prvih začetkov po naselitvi jasna in razumljiva. Jasna nam je razčlenitev tolikšno število narečij, jasno.
kakšna bodii današnja pisava in izreka knjižnega jezika. Zlasti za izreko, za naš zborni govor, je veliko storil, ko je s Slovenskim pravopisom določil ves njegov sistem.
Prof. Ramovš se odlikuje tudi kot sijajen organizator. Za marsikaj mu je dolžna hvalo ljubljanska univerza, posebno ko je v prvih letih deloval kot poslovodja univerzitetnega sveta. Organiziral je in kot tajnik vodil Znanstveno društvo kot pripravo za Akademijo, ki smo jo Slovenci v veliki meri po njegovi zaslugi dobili 1938. leta. V Akademiji, ki ji je danes predsednik, je seveda dobršen kos njegovega dela. Posebej j® v njenem Inštitutu za slovenski jezik organiziral znanstveno raziskovanje našega jezika. Inštitut je doslej izdal Slovenski pravopis, v pripravi pa so taka standardna dela, kakor Slovar knjižnega jezika, Slovnica modernega jezika, Etimološki slovar, lingvistični atlas itd.
Kot profesor na univerzi, kjer slovi za enega najimenitnejših akademskih učiteljev in predavateljev, kot znanstvenik in organizator je naš slavljenec nenavadno veliko storil. Njegov pomen je znan daleč preko meja slovenske domovine. Ob jubileju se priključujemo vsem njegovim častilcem z najiskrenejšimi čestitkami.
Koncert v Lonjerju
Nedeljski koncert v Lonjerju je uspel kakor malokatera prireditev podobne vrste. Nastopili so trije pevski zbori, in sicer Lonjer-Kati-nara, Padriče in Dolina, ki bi jo po izvajanju pa tudi številčno postavili na prvo mesto. Zbor vodi pevovodja Marc, ki zna tudi najpreprostejšo pesem učinkovito interpretirati. Sledil je domači Pevski zbor Lonjer-Katinara pod vodstvom J. Lavrenčiča; škoda, da primanjkujejo temu zboru moški glasovi, sicer bi bil zbor prvovrsten. Padriški zbor, ki ga vodi tovariš Grgič, je v zadnjem času številčno precej narastel in razpolaga s prav dobrimi basi in tudi z drugimi glasovi, le soprani so šibki. Mislim tudi, da se je pevovodja lotil pretežkih stvari.
Posebnost na tem koncertu je bila, da je nastopila skoro vsa naša mladina, ki študira glasbo na akademiji v. Ljubljani. Tako smo imeli priliko slišati prave virtuoze, in sicer Oskarja Kjudra na harmoniko ter Ambrozeta na klavirju. Vsi gojenci, to je 10 po številu, so pa tvorili že prav lep orkester, ki je spremljal nekatere pesmi. Omeniti je treba še malo pionirko Lovrenčičevo, ki je sicer še začetnica, a je pokazala na klavirju prav lepo tehniko in uspeh.
Vsi smo odnesli s prireditve najlepše vtise.
R. K.
Prvi nastop novega orkestra
Pod vodstvom komponista in dirigenta Ubadila Vrabca je v sredo 20. t, m. nastopil novoustanovljeni orkester s programom iz klasične in domače glasbene literature. Poleg orkestra Je nastopil tudi Komorni zbor ter solistki Justina KralJ-Vugova in Anica Sčukova. Vsi izvajalci so želi navdušeno priznanje številnih poslušalcev^ Posebno je ugajala Vrabčeva kompozicija «Bilečanka», ki jo je kompoj nist ponovno priredil za zbor Jn orkester. Strokovno poročilo objavknoi v prihodnji številki.
i Kulturna kronika]
V Ljubljani je izšla v prevodu Alojzija Bolharja zbirka novel bolgarskega pisatelja Jordana Jovko-Va Pod naslovom «Sibilj in druge novele». Jordan Jovkov je poleg nedavno umrlega pisatelja Elina Pelina ena najvidnejših osebnosti v modemi bolgarski pripovedni književnosti. Novele te nove izdaje so vzete iz šštirih sltarejših novelistič-nih zbirk: «Staroplaninske legende» iz J. 1927., v katerih je Jovkov raas-krii ves pravljični čar Balkana, Iz «Večer; y antimovskem hanu», M so prava rapsodija Dobtrudže ter iz zbirk novel iz 1. 1917. in 1918., y katerih je pisatelj zajel dogodke balkanske in prve svetovne vojne.
Ljubljanska Opera je pričela 18. septembra novo sezono z Massene-toyo opero «Don Kihot», ljubljanska Drama pa bo odprla novo sezono 14. oktobra z dramo «Celjski grofje» v režiji avtorja dr. Bratka Krefta.
JUHI
L
milil
n
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinim
POSEBNOST SLIKARSKE RAZSTAVE HRVAŠKIH LIKOVNIH UMETNIKOV OB DUBROVNIŠKEM FESTIVALU SO BILI KERAMIČNI IZDELKI, KI KAŽEJO BARVNO IN ORNAMENTALNO BOGASTVO DALMATIN-
Fran Ramovš se je rodil 14. sep-lejnbra 1890 leta v Ljubljani. Po •naturi se je vpisal na dunajsko univerzo in študiral slovansko filologijo in primerjalno Indoevropsko Jezikoslovje. Svoje študije je nadaljeval na univerzi v Gradcu in tu 1914. promoviral. Prva svetovna Vojna je prekinila nadaljnji študij Ko se je zaradi bolezni rešil vojaške službe, se je v začetku 1918 leta habilitiral za slovensko filologi-io. Se istega leta je postal tajnik vseučiliške komisije pri pokrajin ski vladi v Ljubljani, y prihodnjem letu pa je bil imenovan za rednega profesorja fonetike in zgodovine Slovenskega jezika. V letih 1926-27 le bil dekan filozofske fakultete, v Študijskem letu 1934-35 pa rektor univerze.
Prof. Ramovš Pa je poleg predavateljskega in organizacijskega dela na ljubljanski univerzi opravljal še celo vrsto funkcij. Od leta 1926 Je bdi član Komisije za izenačenje srbskohrvatekega pravopisa in terminologije, od 1938 član Glavnega prosvetnega sveta v Beogradu, 1921 pa je postal tajnik znanstvenega (hhištva za humanistične vede ter urednik njegovih Razprav. Bil je tudi sourednik časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino od 1918. 'in sourednik Južnoslovanskega filologa od 1931. V odboru za m. mednarodni kongres slavistov 1939 je bil izvoljen za podpredsednika. Clan Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je od'1938, 1942 je postal njen gene-zàini sekretar, letos pa je bil izvoljen za njenega predsednika.
S članstvom so ga počastile tudi Znanstvene ustanove izven Slovenije: School of Slawonic and East Etiropean Studies na univerzi v Londonu (1925), Jugoslovanska a-kademija znanosti in umjetnosti v Zagrebu (1926), Srpska akademija nauka v Beogradu (1929), Kral. /eske společnosti nauk V Pragi (1935), Poljska akademija znanosti In umetnosti v Krakovu (1935).
Prof. Ramovš si je postavil za življenjsko nalogo izdelavo slovenske zgodovinske slovnice. Pravzaprav bi za to delo bila potrebna cela vrsta strokovnjakov, ker je za sestavo zgodovine našega jezika tre-ka poznati indoevropsko primerjal-ho jezikoslovje, slovanske jezike m njih zgodovino, germanska in romanska naročja na naših mejah, potem pa vse, kar je do novejše dotte bilo napisano v slovenskem je-Ziku, in še posebej vsa naša tako raznolika narečja. Ker so starejši filolog; zbrali le malo gradiva, ki frre semkaj, je moral prof. Ramovš skoraj vse sam zbrati. Doslej je iz-dal dva zvezka Historične gramatike slovenskega jezika in Kratko
V	dnevih od 8. do 12. septembra je bil na hrvatski jadranski obali, v starodavnem Dubrovniku kul-turno-umetniški festival, ki spada po svoji izvirnost; in bogati vsebini med najzanimivejše in najpomembnejše kulturne prireditve v zadnjih letih.
V	široko začrtanem programu je Dubrovniški festival odkril prvič v tako strnjeni obliki bogate dokumente kultumo-zgodovinske in u-metniške ustvarjalnosti južnoslovanskih narodov iz dobe Renesan-ce in Baroka.
Poleg vrste dalmatinskih gledaliških iger iz XVI. do XVIII. stoletja, večerov stare glasbe, lirike in narodnih plesov, so bile za občinstvo in delegacije jugoslovanskih kulturnih delavcev pripravljene številne razstave. Stari in ponosni Dubrovnik je odprl svoje kulturne zakladnice, ki so bile stoletju zakrite ne le širokemu kulturnemu
svetu, ampak tudi domači javnosti.
Začetek festivala je s sproščenim smeho.m oznanil naš najstarejši komediograf Marin Držič s komedijo «Dando Maroje». V izvedbi Jugoslovanskega dramskega gledališča in v izbrušeni režiji Bojana Stupice je ta renesančna komedija dokazala zavidljivo stopnjo naše klasične komedije, ki ji je težko najti par v svetovni dramaturgiji, saj je njen avtor, Marin Držič, ustvarjal v letih 1508 - 15671 torej malone pol stoletja pred Shakespearom. Prj tej uprizoritvi se je obenem manifestirala visoka stopnja igralskega ansambla našega reprezentančnega dramskega gledališča. S komedijo «Skup», istega avtorja, je Hrvatsko narodno gledališče iz Zagreba, v režiji dr. Branka Gavelle, zaključilo bogat gledališki ciklus v katerem je narodno gledališče iz Dubrovnika uprizorilo komedijo neznanega dalmatinskega avtorja iz XVII. stoletja «Ljubovnici», ki je pisana y stilu commedie dell’Arte, Narodno gledališče iz Zadra komedijo «Andro Stitikeca», ki jo je neznani Dalmatinec prepletel z motivi iz Molierovih komedij in Splitsko narodno gledališče, ki je uprizorilo kmečko komedijo iz XVI. stoletja. Napisal jo je Martin Be-netevič iz Hvara in jo krstil za «Komedijo od Raskota».
Drugo težišče Dubrovniškega festivala so bile številne razstave. Staremu mestnemu muzeju se je priključi] na novo opremljen Etnografski oddelek, z izbranim bogastvom iz dalmatinske folklore. V preglednih vetrinah so zbrani čudoviti vzorci narodnih vezenin in noš. Od preprostega lesenega pluga, ribiškega orodja, ročnih statev, vse do tipične dalmatinske kmečke kuhinje, ki j)e rekonstruirana: v naravnih dimenzijah, je zarisana dolga in naporna cesta dalmatinskega delovnega človeka, ki se je skozi stoletja boril za svoj vsakdanji kruh.
Razen slikarske razstave starih dubrovniških mojstrov, ki obsega dela iz XV. stoletja in dokazuje samoniklost dubrovniške palete, so tudi zlatarska, klesarska in pomorska razstava prepričljiv dokaz visoko razvite umetniške in gradbene dejavnosti v starem Dubrovniku. Slovanska imena zlatarjev, rezbarjev in gradbenikov, ki jih že v XIII. stoletju zasledimo y dubrov-
niških arhivih, pobijajo zlonamerne trditve nekaterih zgodovinarjev, da sq dalmatiske umetnine ustvarili predvsem tuji mojstri.
V dnevih festivala je bila odprta tudi stara lekarna, kj spada med najstarejše na svetu in je edina na svetu, ki obratuje nepretrgoma od leta 1317 naprej. Posebna dragocenost te lekarne je bogata zbirka najstarejših medicinskih knjig.
Najdragocenejše zgodovinsko gradivo Pa je bilo razstavljeno v četrti dvorani Knežjega dvora. Tu so bile najzanimivejše knjige iz državnega arhiva, statuti raznih bratovščin in cehov, arabska in židovska pisma, grški dokumenti, papežka bula in zlata bula Konstantina XV., dokumenti in zapisi, ki dokazujejo Dubrovnikom in ostalimi evropški-in pojasnjujejo državne odnose med m; vladarji, razni načrti in starinske risbe, ki prikazujejo stari Du-
brovnik pred potresom... Vsi ti dokumenti nazorno prikazujejo nastanek in razcvet Dubrovniške republike ter njen zaton.
Z organiziranjem letošnjega Dubrovniškega festivala je storjen nov korak v smeri spoznavanja naše kulturno-umetniške in zgodovinske preteklosti ter so ustvarjeni pogoji za njeno sistematično in znanstve-
no proučevanje.
Gruden: Na Krasu, polplatno, L. 250.—; Zupančič: Pesmi, platno (miniatura), L. 140.—; Kozak; Maske, platno, L. 560.—; Napret: Kovina»» ski priročnik, platno, L. 65Q. .
PRED Plivoionsiilll TEČAJEM
za zamejske Slovenec v Kopru
T.ežišče izživljanja v naših prosvetnih društvih so bili in najbrže bodo že dolgo pevski zbori. To je povsem Koravno, kajti naše ljudstvo se rado druži in drugih odsekov v prometnih društvih ni mogoče gojiti loko masovno kot ravno pevski žbor. Ko se je naše prosvetno živ-Ijenje po osvoboditvi zopet prebudilo, so vznikli na pogorišču slovenske kulture predvsem pevski *t>ori. Vsaka vas in vasica si je želela svoj pevski zbor, bile pa so ložave s pevovodji. SHPZ v Trstu je sicer organizirala nekaj tečajev mda udeležili so se jih predvsem ,wši fantje in dekleta s podeželja, sicer z Goriške, Krasa in Istre * Trsta in neposredne okolice pa 4 žalost ni bilo nikogar in tako °jinio danes pred resnim proble-m. kje dobiti dobrega pevovodjo. u fc- ^‘žetku oktobra se bo pričel Kopru nov tečaj za zamejske ^ČUence, to je za Korošce, Gori-c ne> Beneške Slovence in Sloven-Oa if Reiiie> iz Trsta, in slovenske-leč	*s*re- Na tem pevovodskem
Ola h	kodo poučevali priznani
Oklieni vzgojitelji elementarno (eno teorijo, fonetiko (glaso-
slovje), glasbeno zgodovino, glasbeno oblikoslovje, nauk o inštrumentih, solfeggio ali petje po notah, glasbeni diktat ali zapisovanje melodij in po predvsem dirigent-stvo. Poleg tega se bo nudil gojencem še klavirski pouk in v zadnjem mesecu tečaja še harmonija. Za sprejem v tečaj je potrebno, da Ima priglašenec samo dober posluh. Poskrbljeno bo tudi za brezplačno stanovanje in hrano in tudi ves pouk bo brezplačen. Zadnji tečaj, ki je bil lansko leto o Portorožu, je dokazal, da si vse znanje, ki je potrebno pevovodji lahko pridobi tudi oni, ki nima nobene glasbene izobrazbe.
Potrebno pa hi bilo, da se tega tečaja udeleže tudi oni pevovodje, ki nimajo za seboj podobne šole, kajti le tako bomo petje lahko dvignili na višjo stopnjo. Apeliram na ona društva, ki bi rada imela svojega pevovodjo, naj pošljejo nekoga, ki ima seveda dobro voljo, na ta. tečaj, ker si bodo le na ta način zagotovila obstoj društvenega pevskega zbora. Prijave sprejema še vedno SHPZ v Trstu.
MIDAN PERTOT
14
II»i »>n ,1 i
i d i l J J (T*
Film • šah • uganke
USUDA MMHATTAlVfl
Izredno originalna ideja ustvariti film «Usoda Manhattanu» se je porodila pred leti v glavi S. P. Eagla, enega največjih Hollywood-skih filmskih podjetnikov, ki je hotel namreč prikazali v filmu usodo postelja Madame du Barry v zvezi S dogodivščinami njenih lastnikov, ki jih je življenje metalo zdaj v palače, zdaj v najsiromašnejša stanovanja. Ta prvotna ideja sc je polagoma spremenila v zgodbo o fraku, ki so jo za film priredili pisci svetovnega slovesa kakor Ben Hccht, Ferenc Molnar, D. O. Ste-warl. S -Hoffenstein, A. Campbell itd. Režijo so poverili znamenitemu francoskemu režiserju Jeanu Davi-vieru, ki se mu je posrečilo pritegniti k temu filmu najsvetlejše zvezde hollywoodskega neba.
Film sestavlja 5 epizod, katerih vsalca živo prikazuje svojevrstno ■usodo, ki se odigrava v senci nebotičnikov New Yorka. Nekako vez med posameznimi izrezi iz življenja pa predstavlja frak, ki prehaja od človeka do človeka ter vsakemu, ki ga obleče, Prinaša srečo.
Prvo sceno sta čudovito odigrala Charles Boy er in Rita Hayworth-Ch. Boyer predstavlja nadvse rafiniranega in močnega igralca, njegova soigralka Pa lahkoživo ženo, ki jo zresni šele strel iz paške ljubosumnega moža. Tega sarkastičnega. in ljubosumnega moža je HJ*'-i\ Ih. Mitchell.
Pretresljiva je epizoda, v kateri nastopa Charles haughton kot barski pianist, ki Pa zaslovi kot velik komponist. Njegov uspeh je tragikomično povezan z usodo fraka iz izposojevalnice.
Vsebinsko najmanj tehtna je
ljubezenska scena, ki kaže, kaj privede neko dekle na dan poroke, da se odloči za drugega ženina. Spričo virtuozne igre Ginger Rogers, ki je leta 1940 dosegla največjo filmsko nagrado «Oskar», pozabimo na vse amerikaniade, ki so tipično za vso sceno. Tudi v tem prizoru je frak odločilen za ves razplet dejanja. Njen partner je bil Henry Fonda.
Psihološko najgloblje je zajeta slika, ki prikazuje usodo življenjskega brodolomca, ki se povrne k novemu življenju. Oblečen v icsodm frak, ki mu ga je dalo dobrodelno društvo, gre med svoje nekdanje tovariše, ki ga po tragični izpovedi zopet sprejmejo medse. Vloga bro-dolomca-advokata je mojstrsko podal Edvard Robinson.
Zadnja šcena nas popelje med a-tneriške črnce, h katerim je po naključju zašel frak z veliko vsoto denarja.
Režiser je živo prikazal vso bedo, v kateri žive ti zapostavljenci. Sploh je s posebnim stilom nanizal vse usode posameznikov in pri tem dobro osvetil socialno okolje iz katerega izhajajo.
Film je sicer fragmentaren, kar ne izpolnjuje pogojev za dovršeno umetnino, vendar pa daje prav ta epizodnost filmu večjo pestrost. Je
poln ■presenetljivih scen, nenavadnih situacij, izrednih odrskih učinkov in tudi prizorov, prežetih z globoko humanostjo.
Duhovita je zgodba o fraku, ki veže posamezne epizode: to oblačilo, simbol slave in sreče, doživlja podobno zgodbo kot človek; zdaj dramatično, zdaj pustolovsko, nato zopet humoristično in satirično, prične v najslavnejši vlogi, konča pa neslavno kot strašilo vrabcev.
Zaradi originalne ideje, odlične režije, izbranih igralcev, prvovrstne tehnične izdelave je «C/soda Manhattana» redka filmska umetnina.
I KRONIKA I
m
H. HAYWOHTH, LAUGHTON. G.
DA, E.
CH. BOYEH, CH. ROGERS, H. FON-ROBINSON
Na Madžarskem pripravljajo naslednje filme: «Osvobojena dežela», ki ga režira G. Ban, «Svatba Katarine 'risso», ki obravnava problem dela in družine ter film o madžarski revoluciji v 1. 1848.
Ob beneSkem filmskem festivalu je Sindikat kinematografskih novinarjev podelil «Srebrne trakove» najboljšim domaiim in tujim filmom, ki so jih prikazovali v Italiji od 1. junija 1949 do 31. maja 1950. Odlikovanja so prejeli: Režiser Avgust Genina za film «Nebo nad močvirjem».
Scenaristi: Renato Castellani, Suso C. D’Amico in Cesare Zavattini za Castelanijev film «E’ primavera».
Igralcu in igralki nagrade niso dodelili.
Operater G. R. Aldo za sploàno aktivnost v filmu «Zemlja se trese» in «Nebo nad močvirjem».
Glasba:	Roman Vlad za uspešne
glasbene spremljave.
Scenografija:	Aldo Tomasini in
Leon Barsacq za Clairov film «Vragova lepota».
Kratki film.: «Ljubezniva laž».
Tuj film:	«Henrik V» Laurenca
Oliviera.
Tuj igralec: Michel Simon v «Vragova lepota».
Tuja igralka: Olivia de Havilland v filmu Anatola Litvaka «Kačja jama».
Znani ameriški komik HaroM Lloytì se bo kmalu znova pojavil na platnu, In sicer v filmu «Neumna sreda».
Kakor na vsaki olimpiadi, eo se tudi na dubrovniški pojavili izraziti šahovski talenti. Vse udeležence letošnje olimpiade je s svojo podjetno in kombinacijsko igro presenetil mladi zastopnik Zap. Nemčije Unzicker. Na prvi deski je dosegel visok procent.
Izgubil je samo v prvem kolu z Gli-goričem. Vse ostale partije pa je odigral v odličnem slogu. Dr. Euwe je komaj ušel porazu. Samo velika rutina in neizkušenost mladega igralca v končnicah sta ga rešila poraza.
SPANSKA PARTIJA

William Wylcr je izbral Laurenca Oliviera za glavnega igralca v filmu «Carrie Ames», ki zajema snov iz Drciserjevega romana «Sister Carrie». Olivier bo igral, tudi glavno vlogo v filmu o življenju pesnika By-rona ter v filmu «Kind Sir», ki ga pripravlja Norman Krasna po svoji istoimenski komediji.
Beli: Unzicker
1.	e2—e4
2.	Sgt—f3
3.	Lfl—b5
4.	Lb5—a4
5.	0—0
Španska otvoritev je Spanec Ruy Lopez jo svoji knjigi leta 1490.
Crni: dr. Euwe e7—e5 Sb8—c6 a7—a6 Sg8—f6 Sf6—e4: že zelo stara, že omenja v Po prvih otvo-
zamenjavo lovca na b3 po Sa5.
9.	----- Lf8—e7
Do ostre igre vodi poteza 9. --------
1x5.
10.	Lel—e3	------
Najobičajnejša je poteza 10. Sbd3
ali 10. De2, vendar poteza Le3, katero redko vidimo v mojstrskih par-
tijah, kakpr bomo videli v nadaljnjem ritvenih potezah pride v razne varian- | poteku partije, ni slaba.

a»«
Isa Miranda bo nastopila v franco-skem filmu «24 ur -iz življenja neke žene», ki je posnet po romanu Stefana Zweiga; glavno' moško vlogo bo igral Michel Ancia ir.
V filmu «Čudeži se zgode le enkrat», ki ga bo režiral Yves Allegret, bosta v glavnih vlogah sodelovala Alida Valli In Jean Marais, ki nastopa z Michele Morgan v filmu «Steklen grad».
te. V partiji Igrana poteza 5.-------
Se4: je uvod v odprto špansko igro Pojavila se je v prvi polovici prejšnjega stoletja. Potem je bila pozabljena in ponovno jo je oživel bivši svetovni prvak dr. Euve, ki jo dobro pozna. Odprta varianta je za črnega zelo nevarna.
6.	d2—d4	b7—b5
7.	La4—b3	d7—d5
8.	d4—e5:	Lc8—e6
9.	c 2—c3	------
V tej poziciji priporoča Keres 9.
De2 z namenom po Tfdl napasti z c2—c4 kmeta na d5. Ce bi pa črni branil tega laneta z, v španski igri običajno potezo Sa5 tn ctS, pa postaneta polji d4 in c5 slabi, lovec Le6 bi bil mrtev, ker bi samo branil kmeta d5 in bi torej veljal po moči kol kmet. Poteza v partiji pa ne dovoli njih izredno ugodna. Niso pa na-
I 10. -—
V svoji
10. ------
knjigi - 0—0
dr. Euwe
Sc6—a5 priporoča
n. sra—d4	o—o
Na 11. ------ c5 sledi 12. Se6 fe6;
13. Dg4. Po 11. ------ Sb3 sledi 12
Sb3. Crni bi imel slabe točke na d4 in c5.
12.	Sbl—d2	Se4—U2:
13.	Ddl—d2:	Sa5—c4
Slabo bi bilo 13. ---— c5, ker sle-
di 14. Se6: fe6: 15. Lc2 Sc4 16. Dd3 g6 17. Lh6 Tf7 18. Dg3 z močnim napadom.
14-. Lb3—c4:	d5—c4:
15. f2—f4!	------
Beli. že prehaja v nevarni napad Grozi s f5 in f6 razbiti kmete pred
Le6—d5 Ld5—e4
LEZAJNO MAZALO ZA ZELO VISOKE PRITISKE
Mazalna snov se Imenuje mo-likote. To je prah, ki je sestavljen predvsem iz molibdenovega disulfida in zdi se, kakor da bi bil grafit. Pri lahnem trenju se močno sprime tudi z zelo gladkimi površinami. Zato zadostuje, da že v tvornici strojev namažejo ležaj s tem mazalom. Popolnoma dovoljno je enkratno mazanje, saj obdrži molikote neskončno dolgo zmožnost mazanja. Ta odlični mazalni prah ima izredno majhno zmožnost trenja ter zato zaščiti vrteče se strojne dele v ležajih, da se ne obdrgne. jo tudi pri izredno velikih pritiskih in vseh temperaturah, kakor tudi pri veliki in mali hitrosti gredi. Za 1 m2 mazane ploskve rabimo le 6 g molikoteja. Ta prah lahko nasujemo v suhem stanju na tečaje, lahko ga pa tudi pomešamo z mazalnim oljem v mazalno pasto.
UMETNI HRIB ZA PREIZKUŠNJO AVTOMOBILOV
Znana avtomobilska tvrdka
\j!e nelćaf
TEHNIČNIH
ZANIMIVOSTI
Ford je na svoji preizkuševalni cesti zgradila 15 m visok hrib. Za njega zgradbo je uporabila
žlindro, ki nastaja ' v Fordovih
jeklarnah. Na ta hrib je speljana ena cesta s 17 odst. naklonom, druga pa s 30 odst. naklonom. Na strminah bodo preizkušali vlek avtomobilskih motorjev.
SODOBNI TLAK
Stanovanjski tehniki gledajo
mnogo na to, da zgrade tla iz lakih snovi, ki ugodno učinkujejo na naša stopala, poleg tega so pa odporna do raznih kemikalij. Tako izdeluje na pr. Švica plošče Duracid za oblaganje tal. Te plošče so podolgovate ali pa kvadratne oblike, njih debelina znaša 2,5 cm. Plo-
šče so prožne. Zato ie hoja po menjene samo stanovanjem oziroma pisarnam, temveč preč. vsem kemijskim laboratorijer» bolnicam in raznim delavnicam. Plošče Duracid imajo namreč to odlično lastnost, da sc popolnoma odporne proti učinku koncentriranih anorganskih in razredčenih organskih kislin.
Prav tako nimajo nanje nikak učinek jodova tinktura, klone, srebrov nitrat, vodikov superok-sid, alkoholi, olje, petrolej, bencin, bencol, živalske maščobe in voski, alkalije (natrijev lug) itd. Duracid plošče so nezgorljive, ne spreminjajo, svoje prostorint: ne vsrkavajo vlage ter toplotno osamljajo. Ugodno je tudi to_ da je hoja na njili varna. N « tla jih polagamo	tako,	da
jih prilepimo s posebnim lepilom. Duracid plošče ni treba loščiti z voski. Dovolj je, da jih z neko emulzijo močno polira mo.
črnim kraljem.
15.	-----
16.	Tal—dl Lovec Sterni na d3.
17.	Dd2—f2	.	Dd8—c8
Na Ld3 sledi 18. Sc6 DeB 19. Se7: i
De7: 20. Lc5 De6 21. Lf8: Lfl: 22 Lg7:! z dobljeno igro.
18.	14—f3	17—f6
Crni	mora preprečiti 19. f5—f6.
19.	Sd4—e6	Tf8—17
20.	S*6—c5!	Le7—c5:
Izsiljeno.
21. e5—e6i!	------
Mladi igralec sijajno vodi napad. Te vmesne poteze črni najbrže ni mogel predvideti, sicer bi moral spremeniti svoj plan že v 16. potezi, ko je nameraval z lovcem zavzeti čvrsto pozicijo na d3. Dr. Euwe je že izgubljen. Ne preostaja mu drugega, kot da igra
21.	——	Lc5—e3:
22.	e6—f7: +	Kg8—f7:
23.	Df2—e3:	1	Le4—f5:
Druga faza igre je končana. Iz zapletov v središnjici jc dobil beli kvaliteto za dva kmeta; ima pa ic
VODORAVNO; 1) domača žival, otok v Kvarneru; 2) vrata pesmi, propad; 3) hranilna rastlina, vzklik, del kolesa, izvor; 4) doba, zoperstavljanje, kraj v Poljanski dolini, znan po industriji čevljev;
5)	ton, vrsta konja, moško ime;
6)	slovenski pesnik, reka v Nemčiji; 7) plemenitaš, ujemanje verzov, organ; 8) mesto v Romuniji, vežba, pomožni glagol v množini; 9) suženj, osebni zaimek množine, vzklik začudenja, moško ime; 10) nepokoj, mesto v Istri; 11) kraj nad Vipavo, avtobusno podjetje Slovenije.
NAVPIČNO: A) kurir, okrepčevalnica. B) reka v Sloveniji, svetopisemska oseba; C) španski slikar, slovenski skladatelj iz Trsta.
D) svetopisemski prerok, pesek ob vodi, sila. E) povratni zaimek, planet, ljubek. F) mineral, izvor. G) enota za merjenje napetosti, egipčanski bog. H) rastlina, reguliran hudournik pri Novi Gorici. I) ptič, slovenski slikar, del kolesa. J) kreposten, vodna žival, samostanski predstojnik. K) metal, vrsta plesa, L) slovenski skladatelj, zločin. M) mesto v južni Ameriki, reka v Rusiji.
Lf5—d3 Kf7—g8 Dc8—d8 Ld3—g6
Uda—d6
c7—d6-
REŠITVE
VODORAVNO; 2 virom, 5 som, 7 otmem, 0 podregati, 11 meter, 14 metal, 15 votel, 18 gobe, 19 Adam, 20 ta, 21 Ig, 22 rojak, 25 daleč, 28 aparat, 30 salamura, 32 vrt, 33 ali, 35 in, 36 osuva, 38 opica, 40 opornik, 41 ona, 42 arnik, 43 sva, 45 kadar.
NAVPIČNO: 1 Prometej, 3 Istre, 4 omega, 6 sporoga, 7 odmera, 8 Malaka, 9 livada, 12 ena, 13 Egipt, 16 omamica, 17 eter, 20 ta, 23 otav-nica, 24 asi, 26 Luna, 27 čaj, 28 ara, 29 resor, 31 lopov, 34 laik, 36 opal, 37 urn, 39 inače, 44 pa.
močan napad.
24.	Tfl—el
25.	De3—e7 +
26.	Tel—e3
27.	Tdl—el
28.	De7—c5
29.	Dc5—d6
30.	Te3—e6?	-----
V tretji fazi igre v končnici bel'
ni našel pravega nadaljevanja. Bel' mora stremiti za tem, da spravi oba stolpa na 7. vrsto. Potem ne bi bil° več težav, ker bi bili napadeni kmet1 a6, d6 in g7. N. pr. 30. Te7 d5 31-Tel6 Kf8 32. T b7 in Td6. Tako Pa se bo črni opomogel.
30.	----- d6—d5
31.	Tefi—d6	Lg6—e<
32.	Tel—al?	-----
Beli kralj mora takoj v Igro. p0
32. Kf2 Kf7 33. g3 f5 (ne Ke7 zar*' di 34. Td5:) 34. Td7 + Kf6 35. bi beli še vedno imel dobre izgl£“e na zmago. Kralj na d4 bi bil m0*n-1
figura.
32.	- KgD--*7
33.	Kgl—f2	t,5_'blln
Crni pričenja s protinapad0^
Namerava napraviti prostega kmet
34.	Td6—bG	-----
Po cb4: sledi Tb8 35. a3 a5 z P '
padom na slabega b2 kmeta.
34.	- b-f'*31
35.	b2—c3:	d5—44'
36.	c3—d4:	c4—e3
37.	Tal—cl	c3- t-4
se nasprotnika
poooi'
Tu sta
Remia je najbrže preuranjen-pozicija je še vedno močnejša, d0 dar je mladi igralec izgubil volj
.__ — moral P01 .
nadaljevanja, ker ga je moral_ ' |Cpo
končnice deprimirati partijo, katero bi Unzicker da jo dobi.
Sk0da
_______Fizkultiira • radio
USPELA KOLESARSKA lEHMA M POKAL LIS1A „1R1ESIE SPORI" IN ZDIM
PRVA MESTA SO DONESU FRANCOZI
liudjki TEDNIK
15
Letošnja kolesarska dirka okrog Tržaškega ozemlja je končana. Bila je zelo zanimiva in pestra, sa: je kolesarski šport v marsičem različen od drugih športov. Tu na velikih tekmah ni odločilna moč posameznika. Njegov uspeh je odvisen tudi od taktike, pomoči tovarišev njegove skupine. Saj je kolesarska dirka sama po sebi en sam velik račun. Ce je Icalkulacija dirkača pravilna; če je v njej pravilno ocenil svoje sile s silami nar sprotnikov in pri tem tudi računal na samo progo, je večja verjetnost, da se bo kolesar boljše uveljavil.
Pa pričnimo s to dirko. Takoj po startu v Barkovljah se je pokazalo, da je imel skoro vsak od kolesarjev svoje kalkulacije. Videli smo, da ' so vsi računali na to .da bi čim prej pobegnili in si potem v manjši skupini ali pa celo sami utirali dolgo pot proti cilju. Prve poizkuse posameznikov so preprečile skupine. Pri Nabrežini se je ločil Avstrijec, Lausche. Zasledovalci so šli v manjši skupini takoj Za njim in ga pustili za seboj. Do Opčin se je položaj prvih toliko razčistil, da smo videli Grajzerja, Rinaldija, Javornika, Poredskega, Schneiderja, Bertaza, Bisettija in Coljo v vodstvu. V Dolini se Colja utrga od skupine, Rinaldi ga dohiti in kmalu tudi cela, skupina. Prvi skupini so se pridružili še nekateri, katerim je uspelo ločiti se od druge skupine. Težka borba je bila na vzpetini do Grintovca. Prvi je prišel na cilj gorske etape Colja, takoj za, njim pa Strajn in
drugi.
Druga ostra borba se je razvila na vzpetini do Kaštela. Prvi je bil Avstrijec Schneider, nato Francoza Bisetti in Bertaz, tem so pa sledili Orajzer, Javornik, Poredski, Rinaldi Lauscha in drugi.
V Bujah sta t>ila prva Francoza Bisetti in Bertaz, Javornik je prišel tretji, Avstrijec Schneider pa Četrti. Nato je prišel v vodstvo Javornik, v Brtonigli ga Schneider prehiti. Proti Umagu je Lauscha imel prazno gumo, Javornik Pa je padel, v vodstvu pa sta ostala Francoza. Tik pred Portorožem se je Bisetti odtrgal od Betaza in Schneiderja* Ob koncu prve etape v Portorožu so prišli dirkači na cilj takole:
1) Bisetti Roger (Francija) v Sasu 4.11’28” s povprečno hitrostjo 35,026 kli na uro, 2) Schneider (Avstrija), 3) Bertaz (Francija), 4) Deutsch (Avstrija), 5) Fonta-ftot. Sledijo Se po vrstnem redu: Montanaro (Torino), Coretti
RAZNE VISTI
Tretje kolo prve jugoslovanske ?vezne lige je bilo zaradi prejšnjih 'Mednarodnih srečanj šele v nedeljo. Rezultati so bili naslednji: Partizan-prvena zvezda 2:1, Hajduk-Sarajevo 3;2, Naša krila-BSK 1:0, Lokomotiva-Spartak 1:1, Dinamo-Budučnost 1:0.
Rezultati italijanskega prvenstva 50 bili zadnjo nedeljo: Atalanta-Na-Doii 2:2, Fiorentina-Torino 3:3, In-*er - Como 4:2. Juventus - Triestina 2:2, Lucchesc-Pro Patria 0:0, Bolo-fina-Novara 2:1, Padova-Lazio 2:0, Ralermo-Roma 2:1, Milan-SampOoria 2:1, Udinese-Genoa 1:0.
Jugoslovanski boksarji bodo šli 'la gostovanje v Italijo.
Jugosi. tekmovalke v plavanju bodo fùt reprezentanca nastopila 24. sept. v Mi>anu in 27. sept. v Torinu. Repre-z-entanco sestavljajo naslednje plavalke — too m prosto Loparič, Grkl-Dzaganja, Kalčič, 400 m prosto: J°Parie,,Grkinič, Mardešič, 4x100 m: Pparič, Grkinič. Draganja, Kalčič, biatovič, 200 m prsno: Korpes, La-rjenčlč, Kuhar, 100 m hrbtno: Ligo,-Mo' Cipci> Pel3n- v petek so jugo-sPUtaSke tckmova!ke odpotovale iz
a *vropski rekord na 200 m je ize-N„ ' » 110 22 ,etih (Helmut Koernig, MM!"
Nov
DVA PRIZORA Z NEDELJSKE KOLESARSKE DIRKE
(Trst), Lonzarič (Koper) Strajn (Jugoslavija), Bortel (Avstrija), Grajzer (Jugoslavija), Cavana (Francija), Colja (Koper), Scllier (Koper), Zerial (Trst), Lauscha (Avstrija), Della Santa (Koper), Sclausero (Trst), Danieli (Koper), Grio (Koper), Perne (Jugoslavija), Rebula (Trst), Tutone (Atala).
V pričetku druge etape se je T-rcbil v vodstvo Colja in kljub padcu prišel prvi na cilj za tretjo gorsko etapo nad Piranom. Sele pri Škofijah so ga dohiteli Francozi. Bertaz je bil prvi na četrti gorski etapi na Ključu in si je obdržal prvo mesto prav do cilja.
Na cilj so prišli kolesarji v drugi etapi od Portoroža do Trsta v naslednjem vrstnem redu:
1) Bertaz (Francija), 2) Bisetti (Francija), 3) Fontanot (Trst), 4) Deutsch (Avstrija), 5) Strajn (Jugoslavija) in dalje Coretti, (Trst), Sclauzero (Trst), Della Santg (Koper), Cavana (Fr.), itd.
Po obeh etapah pa je postal zmagovalec Bisetti (Fraftcija), ki je pretekel 210 km v času 6.07’15”, 2) Bertaz (Francija), 6.11’10’!, 3) Deutsch (Avstrija) 6.20’35” 4) Fontanot (Velo Club Trst) 6.20’36”, 5) Strain (Jugoslavija 6.20’49”,	6)
Schneider (Avstrija) 6.2r25”, 7) Coretti (Lonjer) 6.22’40”, 8) Montanaro (Torino) 6.27’17”, 9) • Lonzarič (Koper) 6.27’20”, 10) Cavana (Francija) G.28’34'’. 11) Grajzer (Jugoslavija) 6.29’18”, 12) Sellier (Koper) 6.30’27’-\ 13) Della Santa (Koper) G.30’28”,	14) Sclausero
(Velo Club Trst) 6.30’47”, 15) Bortel (Avstrija) 6.31’11’!, 16) Lsuscha (Avstrija) 6.35’50”, 17) Grio (Proleter) 6.39’34”, 18) Perne (Jugoslavija) 6.41’43”, 19) Rebula (Velo Club Trst) 7.00’13”.
Po tem uspehu so nesli Francozi domov oba pokala, ki sta ga namenila najboljši skupini list «Trieste sport» in ZDTV.
KiKE
//fssv.
SPORED ODDAJ V TEDNU od 22.9.50. do 21.9.50.
Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah ob 7.30) 13.00, 19.3Ò. In 23.05.
vsak dan obl 7.15)	12.45,
dan ot;
IT ALI J X-JUGOSLAVI J A Q4:S4 V EAHKI ATLETIKI
JUGOSLAVIJA BI LAHKO DOSEGLA
DOSTI BOLJŠI REZULTAT
Odon Szebeni
češkoslovaški rekord v metu S'e za ženske je postavila Jun-8 °va z metom 43,26 m. nenJ,ambur*“ -ie dosegel najboljši gt i 1 zezultat sezone na 1000 m 'cJ:lnes s časom 2:28,8 in na 3000 m ehade z 8:22,0.
Na stekla železniškega voza so pričele padati redke kaplje dežja, ko smo s člani jugoslovanske lahkoatletske reprezentance In vodstvom • onstran Benetk sedeli v jedilnem vagonu pri večerji. Zavladala je zaskrbljenost: slabo vreme lahko popolnoma pok va ^ ri dvoboj. Toda v Milan smo prispeli že po dežju in sobota je bila že spet lepa, le nekoliko ohladilo se je.
Spored se je pričel točno ob 16 s prihodom obeh reprezentanc na areno. Glasovi jugoslovanske himne so se najbrž prvič razlegali preko stopnic milanske arene in lahen vetrič jih je odnašal še daleč preko obzidja. Občinstvo je s ploskanjem pozdravilo obojne tekmovalce, ki so kar kmalu nato pričeli s tekmovanjem'. Pred vsakim nastopom so se pred tribù* no postavili po štirje tekmovalci posamezne discipline, napovedovalec pri zvočniku jih je predstavil in vsak je stopil korak naprej, čim je bil Imenovan. Občinstvo je vsakega posebej pozdravilo s ploskanjem, ki je bilo seveda še bolj intenzivno, kadar je šlo za tekmovalce, k! so bolj znani ali so pred kratkim dosegli odlične uspehe. To velja zlasti za Filiputa, odkar se je vrnil iz Bruslja kot evropski prvak na 400 m z zaprekami. Tudi po posameznih točkah so predstavili zmagovalca in ostale kot je to navada na velikih mednarodnih prireditvah.
Dvoboj se je pričel s tekmovanjem v troskoku, kjer ni bilo videti kdo ve kaj niti pri Italijanih niti pri Jugoslovanih. Mogoče je tekmovalce nekoliko oviral nasprotni veter. Vendar smo obžalovali, da za Jugoslavijo ni nastopil Zagorc, ki bi mogoče le ki se je tukaj prvič javno pokazal, bolje opravil kot ostala dva tekmovalca.
Ce se lahko reče, da Jugoslavija nima odličnih sprinterjev, velja pa to še posebno za tekmovalce v tekih čez zapreke na 110 in 400 m. Zato so seveda v obeh teh tekmah Italijani zasedli prvi dve mesti. Gotovo čaka tu jugoslovansko lahkoatletiko še težka naloga. Treba je Imeti atlete, ki so sposobni teči ) 15 sekund in manj na 110 m; potem je možno ra= čunati v mednarodnih tekmah na uspeh. Podobno Je na 400 m z zaprekami, kjer je bil Filiput s svojimi 53 sekundami še daleč od svojega rezultata v Bruslju in kjer je Missoni
s sVbjinji normalnimi 54 sek, pustil dokaj za seboj prvega Jugoslovana, ki je s 55,1 postavil celo letošnji najboljši jugoslovanski rezultat.
Nismo mislili, da bo Sarčeviču in Vujačiču odšlo prvo mesto v metu kopja in krogle. Toda oba sta se Poškodovala In zlasti Sarčevič je skoraj popolnoma odpovedal, oziroma sploh ni mogel metati. Vse ostalo v teh dveh disciplinah ni bilo nič pomembnega, razen Mateuccijevega italijanskega rekorda v metu kopja. V mednarodnem merilu pa je ta rekord na skromni višini. Zanimivo je le, da je sicer ne več posebno mlad Mateuccl metal zelo sigurno In lepo.
V tekih na 100, 200 in 400 m se je samo na 100 m posrečilo Peclju vriniti se na drugo mesto, v ostalih dveh tekih pa sta pripadli prve dve mesti Italijanom. Poudariti je treba, da gre tu za tekmovalce Siddija in Lecceseja, ki spadata že v višji mednarodni razred in sta postavila odlič^ ne rezultate, predvsem Leccese na 100 in 200 m ter Siddi na 400. Jugoslovan Pecelj je precej dober v finišu, a ima še slab start. Sabolovič, ki je v soboto težko tekel na 400 m, se je v nedeljo revanžiral v štafeti 4 x 400 m.
Medtem ko je skok v višino prinesel obe prvi mesti Jugoslovanoma, pa sta pri skoku v daljino zasedla obe prvi mesti Italijana. Sploh Je značilno, da so Jugoslovani povsod, k j el so zmagali, zasedli tudi drugo mesto, kar kaže na veliko izenačenost jugoslovanske ekipe.
Dasi so italijanski rekordi na vseh dolgih progah boljši od jugoslovanskih, so vendar ti rekordi samo lep spomin — sedaj nima Italija niti enega dolgoprogaša. In lahko trdimo, da bi na teh progah zmagala Jugoslavija, tudi če ne bi bilo v Milanu ne Mihaliča in Stefanoviča, niti Ce-raja in Otenheimerja in niti Segedi-na, Pavloviča In Djuraškoviča. Kajti med tem ko ima Jugoslavija atletov za te proge na izbiro, Italija nima koga postaviti za nasprotnika. In tako sta lahko Mihalič in Stefanovič na 10.000 m prispela na cilj za cel krog pred Italijanoma, ne da bi se niti posebno potrudila. Dosti drugače ni bilo tudi na obeh krajših progah, kjer so z lahkoto opravili svoj posel Segedin in Pavlovič ter Ceraj In Otenheimer.
Brez posebnih rezultatov sta v sko-
ku s palico zmagala Jugoslovana, med tem ko je dvojna zmaga pripadla v metu diska Consoliniju in Tosiju, ki med Evropci prav za prav nimata še nevarnega konkurenta. Pa tudi italijanski prvak v metu kladiva Taddia se je z nedeljskim rekordnim metom 57,30 m odločno uvrstil med tekmovalce, ki jih je na svetu le majhno število. Njegova odlična forma in stil pa dajeta slutiti, da s tem rezulta-: tom še ni Izrekel zadnje besede.
Ce so Italijani skoraj z lahkoto; zmagali v štafeti 4x100 m, kjer sta za Jugoslavijo nastopila dva 400-metra-ša, pa se je Italijanski tehnični komisar Obervveger bridko zmotil, ko je mislil, da sme podcenjevati jugoslovanske tekače v štafeti 4x400 m In ni hotel postaviti italijanske najboljše zasedbe. Smatral je, da sta Filiput in Siddi že utrujena in da bodo z Jugoslovani že tudi .brez njiju opravili. In zdelo se je, da se bo to tudi res zgodilo, da ni Sabolovič Paterli-nija dohitel In ga celo pustil za seboj. Zmaga Jugoslovanov v tej štafeti kot zaključni točki dvoboja je bila za nas zelo razveseljiva, čeprav ni mogla bistveno spremeniti končnega rezultata,
Daši je končni rezultat dvoboja renomirano Italijo za Jugoslavijo Sc vedno časten, bi bil vendar lahko boljši, ako bi bolje Izpadle nekatere točke, ki bi prav za prav morale bolje izpasti; mislimo zlasti na kopje, kroglo, troskok, 800 m In deloma tudi na skok v daljino. Lahko se namreč zgodi, da bodo Italijani do prihodnjega srečanja z Jugoslavijo odkrili nove dolgoprogaše In tedaj bo stvar težja. Mogoče lahko govorimo o zamujeni priliki za še lepšo afirmacijo jugoslovanske lahke atletike.
Gotovo pa je, da pomenijo taki nastopi za medsebojno zbližanje med dlvema narodoma več, — kot je to poudaril pri sprejemu na milanski občini podžupan Milana — kakor pa morejo doseči zgolj normalni diplomatski odnosi. In na milanski areni se je videlo, da zna milanska športna publika ceniti športni uspeh, pa naj1 ga doseže domači atlet ali pa gost. In ko Je jugoslovanska štafeta na 4x400 m v lepi borbi zmagala, so italijanski novinarji spontano častitali juga-goslovanskim tovarišem, kakor je bil na areni Vujačič prvi, ki je objel in častjtal Mateucclju k njegovemu uspehu.	n. R,
Poročila v hrvaščini
6.45	(ob nedeljah ob 19.15 in 23.00.
Poročila v hrvaščini vsaM 18.45.
Petek 22.9.50.
12.00 Lahek glasbeni spored. 13.15) Poje sopranistka Slavica Batistuta.
13.45	Ljudska univerza: atomska ener-
gija v službi človeštva (slov.) 14. Domači napevi, pdjeta Miško in Božo, igra vaški sektet. 18.00. Športni pregled (ital.). 19.45 Sindikalna vprašanja ( ital.). 20.00 Uganite kaj igramo (ital.). 20.30 slušna igra (Ital.). 22.00 Nova Jugoslavija:	ljudsko posojilo
FLRJ (slov.). 22.10 Iz Mendelssohnom vih orkestralnih del. 22.40 Virtuozna
skladba
Sobota 23.9.50.
12.00 Opoldanski koncert, 13.15 Na harmoniko igra Kjuder, vmes veseli napevi, 13.45 Gospodarski pregled (ital.). 14.00 Zabaval vas bo veseli kvintet. 18.00 Pionirska ura (ital.), 18.30 Skladbe za mladino. 19.45 Pesmi borbe in dela. 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv.). 20.30 Pesmi jugoslovanskih narodov. 20.45 Politični pregled (slov.). 21.00 Veder sobotni večer (slov.). 22.00 Simfonične pesnitve,
Nedelja 24.9.50.
8.30 Kmetijska ura (slov.), 9.30 Kmetijska ura (ital.). 10.00 Folklorna glasba. 10.45 Oddaja za Bujščlno (hrv.). 11.15 Iz Chopinovih in Liszsto-vih del. 11.45 Našim ženam- volitve v odbore ASI2Z; vzgojna vsebina mladinskega pesništva (slov.). 12.00 Glasba po željah (slov.). 13.15 Pojo mladinski zbori. 13.30 Pionirska ura: ob pričetku šolskega leta (slov.). 14.00 Glasba po željah (ital.). 17.00 Oddaja za podeželje: pogovori - v narečju;
J. Jurčič: Domen; reportaža pred razstavo. 19.00 Kaj smo vam pripravili (ital.). 20.45 Politični pregled (ital.). 21.00 Iz opernega sveta. 22.00 Športni pregled (Ital.).
Ponedeljek 25.9.50.
12.00 Ruska orkestralna dela. 13.15 Vedre in resne skladbe velikih mojstrov. 14.00 Koncert violinista Alberta Dermelja in sopranistke Vande Gerlovič. 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.). 18.15 Arije iz svetovnih oper,
19.45	Veseli napevi iz domače zakladnice. 20.00 Johann Brahms: klavirski koncert v D-molu. 20.45 Iz tržaškega ozemlja: ob začetku šolskega leta (slov.). 21.00 Vesela ura (ital.). 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (hrv.). 22 15 Baletna glasba
Torek 26.9.50.
12.00 Zabaven glasbeni spored, 12.30 iz Beethovnivih orkestralni del. 13.45 Kulturni pregled (Ital.). 14.00 Operno arije, pojeta Janez Lipušček in Milica Polajnarjeva. 18.00 Ljudska univerza (ital.). 18.15 Iz slovanske komorne glasbe. 19.45 Kulturni pregled: Dubrovniški festival (slov.). 20.00 Opera,
Sreda 27.9.50.
12.00 Mozart: violinski koncert v A-duru. 13.15 Koncert baritonista Andreja Štruklja. 13.45 Gospodarski pregled (slov.). 14.00 Zabaval vas bo veseli kv. 18.00 Z našim ljudstvom (Ital.). 18.15 Giovanni Poisiello: 6 plesov. 20.00 Iz slovanskih oper. 20.30 Radijski obzornik (ital.). 21.00 Literarna oddaja: ob šestdeseti obletnici Franceta Bevka (slov.). 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.) 22.15 Iz klasičnih orkestralnih del.
Četrtek 20.9.50.
12.00 Iz jugoslovanske sodobne glasbe. 12.30 Skladbe Gerschvvina. 13.45 Našim ženam (ital.). 14.00 Blaž Arnič: ’ simfonična dela; Matej Bravničar; Slovenska plesna burleska. 18.00 Ruski samospevi. 19.45 Glasba po željah (ital.). 20.30 Poje tržaški Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca. 21.00 Radijski obzornik (slov.). 21.15 B. Smetana: Iz moje domovine; Janaček; Vlaški plesi. 22.00 Izbrane strani (ital.).
Udgovornt urednik KAVS FRANC Tiska a dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccht 6
Rokopisi se ne vračajo
L i u d s ki T ED NIK
KAJ PA TOPOVI,
TANKI...
Na eni strani boj proti atomski bombi — na drugi strani boj s topovi, tanki,puikaml.. Takšna Je borba komtnforml«
stov za mir.
juci
, Juca moja, kar na lepem nam je mrknilo poletje.
In tako čez nekaj tednov bomo silili o zavetje,
da se ognemo prepihu mrzle burjé. Hladna jesen bo nemara razkrojila ' že dokaj razvito plesen
ji glavah nekaterih mojstrov, ki iz dneva v dan čvekajo slabo le o svojem bližnjem, ker pometati ne znajo
pred domačim pragom. Takim, je popolnoma vseeno, če obrnejo narobe, kar je mišljeno pošteno.
Niti v športu, Juca moja, piti tam ne znajo biti nepristranski. Vedno divji, bedasti in srboriti
italijanski šovinisti zasmehujejo atlete tujih moštev, brez ozira na poraze in neštete
neuspehe laških športov zlasti v tem poslednjem letu. Toda kljub številnim «jiascom» so edini na tem svetu,
ki vse vejo in vse znajo.
Orti, vir vseh učenosti,
,, druge hočejo učiti, akoravno kljub modrosti
• lastni vedno so. propadli.
Pač tako, kot se dogaja često strgani ciganki, ki o sreči drugim baja,
a medtem okoli hodi sama lačna, golorita, ne da bi ji kdaj uspelo vsaj najesti se do sita.
: Ljuba Juca, draga znanka, ker že vse po 'svetu roma, nameravam drugi teden tudi sama nekam zdoma.
V Zagreb grem na velesejem. Menda bi ne bilo slabo, če se tudi ti odpraviš, kajti potovanje a tabo
General Jakob Dober
V začetku septembra so bili romarji z Goriškega sprejeti v Rimu pri papežu. Listi, so poročali, da je papež nagovorril Goričane v italijanščini in — y slovenščini.
Vest je vsekakor zanimiva; kajti slovenski govori y Vatikanu menda niso na dnevnem redu. Res le sicer, da je Kristus ukazal, naj apostoli učijo «v&e narode», to je, naj govorijo v njihovem jeziku. Toda ravno v tistem Času je spustil škof Santim v Ko-loseju svoje vzdihe po puljski areni in govoril o «fojbah», a isti papež le imenoval Istro italijanskim esulom «terra tribolata» — izmučena dežela.
Ta slovenščina y Vatikanu nas spominja na avstrijskega generala, ki je bil v prvi svetovni voj-n.j splošno znan pod imenom «general Jakob Dober». Njegova storija zasluži, da se jo zapiše.
Slaven je bil v avstrijski vojski polk «Kranjskih Janezov», t. j. polk št. 17, ki je imel svoje naborno okrožje na Kranjskem. Zaradi svoje priznane hrabrosti so bili kranjski Janezi na vseh bojiščih poslani na najkočljivejše točke hi v najhujže boje. Ko se jie leta 1917 začela fronta na Soči majati, so pošiljali kranjske Janeze od Tolmina do morja na razne točke, da so mašili nastale vrzeli in seveda puščali kri. Tedaj se je nek nemški general spomnil, da bi bilo treba kranjske Janeze nekoliko pohvaliti; kajti nevarnost je hila, da jiim to večno romanje vzdolž fronte ne postane preneumno.
Bistri general je takoj spoznal, da se ho Janezom močno priku-
hi bilo nadvse prijetno.
V Zagrebu bo prav gotovo mnogo tujcev, da prečiča se, kako z obnovo
ta država napreduje.
Torej, Juca, ne odlašaj! Naglo Se na pot odpravi in če kaj ne veš, povprašaj.
mene. Naglo se oglasi, ako se boš odločila, kajti zagrebško razstavo bi nerada zakasnita.
pil, če jih nagovori v slovenskem jeziku. Toda kako to storiti? Izgovoriti nekaj besed y tujem jeziku ni tako lahka stvar, kakor pošiljati polke y ogenj. Generalu1 so svetovali, naj junaško stopi pred: polk in reče vsaj tr dve besedi; «Jako dobro!» In da bo lahko' to obdržal y spominu, mu je iznajdljivi pobočnik svetoval, naj misij na ime «Jakob» in pa na začetek krajevnega imena, ki je bilo tedaj splošno znan0 in kjer so ravno tudi Janezi pošteno krvaveli, namreč «Doberdob».
Vse ie šlo imenitno; bila je krasna parada in general je poklical iz vrst najhrabrejše Janeze, vsakemu stisnil roko in pri tem dejal; Jakob Dober!» Kranjski Janezi so to hudomušno tolmačili, da se je general s tem predstavljal in povedal svoje ime. 'Ostalo mu je ime «General Jakob Dober».
To ime je postalo pregovor oziroma krilatica. Zdaj razumemo sprejem y Vatikanu, ki pomeni približno to-le; Dragi in preljub-Ijeni Goričani! Pojte mirno domov v svojo sončno Goriško! Tam vam bodo sicer «e zapirali šole, trdili bodo, da kdor je opti-ral, mora svojega otroka vpisati V italijansko šolo, odrekali vam bodo najenostavnejše državljanske pravice, zapirali vas bodo na podlagi sodb, ki jih je za časa fašizma izrekel zloglasni Tribunale speciale, skratka: slej ko prej boste državljani druge in tretje vrste. Naš blagoslov vas spremlja. Jakob Dober!
Le počasi!
Kakor vse svetovno časopisje, jle zadnjič tudi «LJUDSKI TEDNIK» prinesel kratko vest, da so v Angliji zgodovinarji dognali, da je odkril Portugalec Dualmo 5 let prej Ameriko, kot pa Kolumb.
Burja kliče: Le počasi! Počakajmo, kaj bo k temu rekel Rai dio Moskva! Kako si sploh kdo upa, da si pripisuje kako prvenstvo, preden vpraša za dovoljenje v Moskvi?
Zopet prvenstvo
Moskovska radijska postaja je te dni poročala, da so na podlagi rokopisov Iz 17. stoletja ugotovili naslednje dejstvo: Podze-
POBOŽNE SANJE
Na zborovanju ezulov dne IS. septembra na dvorišču demokršcanske palače Vivante je govoril tudi ibteči župan Bartoli, ki se je bil pravkar vrnil iz Rima s svetoletnega romanja. Med drugim Je ezulom dejal: «Bog Je z nami. Čutim, da bo prišla ura, ko bodo naši sinovi zopet nesli trUcoloro v zemljo
našib očetova.
LIMANICE
Pravijo, da je papež spregovoril goriš kim romarjem tudi po slovensko. Toda trik je star in to pot ne bo imel uspeba. Naj papež raje opombi De Gaspert-ja, da so Slovenci tudi v Beneški Sloveniji.
“TERRITORIO
APERTO „
Viđali je imel v nedeljo v Domu pri staniških delavcev konferenco, na kateri je govoril, «kako je treba rešiti Tržaško ozemlje». Zahtevaj je, da se to ožemlje proglasi za «odprto ozemlje».

Vioaii: «Le naprej, le vstopite moji dragi dolgoprlčakovani operjeni ber-saljerčkl! Nič stranu, vrata so na stežaj odprta!«
meljska vodovod, po katerem je Kremelj dobivaj vodo iz reke, so zgradili ruski gradbeniki med leti 156Q in 1613. Moskovski radio je zaključil: To delo je že zaradi tega tako slavno, kajti podobna dela so v drugih deželah gradili šele v 17. stoletju.
Mi dodamo: To dejstvo kaže, da so na pr. slovenski kmetje hodih že pred 300 let; v Moskvo na gospodarski pouk. Kajti njihove prastare greznice in podzemni odvodi za gnojnico so zvesto posnemanje slavnega vodovoda v Kremlju. A stari vodovodi, ki se razkazujejo po Italiji, Franciji in drugod kot delo Rimljanov, ao prosta potvorba in so bili postavljeni pozneje, da privlačujejo turiste. Asirski in babilonski vodovodi so pa enostavna bajka, ki v nobenem rokopisu ni potrjena.
Daj - dam!
Viđali:	Prav hvaležen sem ti,
dragi Rudi, da si mi povedal lepe pravljico o odredu 2000 jugoslovanskih vojakov, kj sq hoteli 15. septembra 1947 korakati skozi1 Trst v corno B. Ne vem sicer, kaj bi bilo posebnega na tej stvari, ampak na vsak način je bila nova in zanimiva.
Rudi Uršič: Ne ti, ampak jaz moram izraziti svojo zahvalo, 'dragi Viđali! S tem, da si moje ime javno izrekel, si me «pe* spravil nekoliko v promet. To je moja srčna potreba. Priporočam se Ti za prihodnjič. Bajk meni ne manjka. Sanjam celò včasih, da me hočejo ugrabiti, ker sem tako silno važen. A noi! dragi Viđali.