fflabirajie narocnikov %a naš mladinshi Hst tt* Maš dom"! ¦ ^»^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦al Dr. O. I.: 33 Crni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. Herbersteina je skrbela usoda njegove Agate, a nl bilo nobene možnosti, da bi mogel poslati kako poročilo. V trdnjavi je bilo dosti živil In tako bi se mogli oblegani še dolgo zoperstavljati sovražDiku. Toda vojakl so se že naveličali tega žlvIjenja, hoteli so se udati pod ugodnimi pogojl. Eastonj se je trudil poveljnlk Jurij Paradeiser Izbiti vojakom te mlsll iz glave, del Ogrov je preBel k sovražniku in mu izdal, kje je trdnjava najmanj zastražena. Tlsti Ogri, kl so ostali v trdnjavi, bo znali pregovoriti nemške čete, da so se Kačele tudi te puntatl. Jurlj Paradeiser je bll v vellki stlskl. Turki šo, izrabljajoč Izdajstvo, vedno hujše napadall trdnjavo. Ivan Herberstein Je ostal 8 svojim krdelom zvest svojemu poveljniku. Hrabro se je ^ojeval toper sovražnika, a ves boj je bll zastonj. l»o Itirllndvaj8etdnevni trudapolnl obrambi se Je poral poveljnik udati proti lzročitvi Tseh topov ^jk pjroatem odhodu i vaem ivojim premoženjem. Tako je postal Herberstein zopet prost. A 8e ni bilo konca vsega trpljenja. Ko so došli na Dunaj, bila so dolgotrajna zasliševanja pred vojnim sodiščem. Z veliko vnemo se je zavzemal Herberstein za nekrivdo svojega poveljnika, a vojno sodišče je obsodilo Jurija Paradeiserja, če tudl Je vse kazalo, da ni kriv; dne 19. oktobra 1601 je bil skupno s stotnikom Jurijem Kugler obglavljen. Potrt na telesu, a še bolj na duši je hitel grof Herberstein iz Dunaja v domovino. In vendar, kako je hrepenel videti zopet svoj dom, objeti svojo ljubljeno Agato ter bitl z njo srečen, saj zdaj ga ne bo oviralo niCesar, da jo vzame k sebi v grad In Če se tudi mati še tako protlvi. Bilo je začetkom meseca novembra leta 1601. Jesensko solnce je stalo 8e precej vlsoko na jasnem nebu. Od Juga sem je pihljal rahel Jug ter razširjal vonj po suhl travi. Zeleni vinogradl ln listnata drevesa so odložila svojo zeleno obleko in se odeli s svetlo rumenim, v rdeče prehajajočim plaščem, da so atopile temne smreke in borovci s svojim zelenjem v ozadje. Tu in tam se ]e še oglasil kak Crviček, ogrevajoč se ob gorkih žarkih zlatega solnca ter prepeval svoj Cirl-Ciri, kakor bl bil pozabll, da je trgatev že minula. Po cesti od Sv. Marjete so jezdili trije jezdeci. Sprednji je bil v plemiški opravi, zadnja ilva sta bila v navadni. Ponosno je sedel na vrancu plemeniti jezdec, konj pa je tudi čutil, koga nosi, veselo je hrskal in tekel po poti. — Bil je to Ivan Friderik Herberstein, ki se je vračal s svojima hlapcema domu. Bilo mu je videti, da je dosti trpel, kajti bil je bled in iz obraza brala se mu je tajna otožnost. Že je dospel na vrh, odkoder se odpre pogled na Hrastovec. Nehote je obstal pri križu, pozidanem v spomin nesrečne deklice. Oči so se mu upirale na sivotemni grad, obdani od visokih smrek ter mecesnov. Nehote je razpel svoje roke ter vzkliknil: Zopet te gledam, domači kraj — a *iaj mi pove? Že je hotcl pognati vranca v dir, ko prijezdi naproti Simon Mandech iz Zamarkove, ki je bil namenjen v vinograd v Gruševo. »Pozdravljeni, gospod graščak Friderik,« vzklikne plemič, skoči s konja, pristopi k Herbersteinu ter mu krepko stisne roko. Prijazen pozdrav je razveselil Herbersteina, svetlo so se mu zaiskrile oči. Urno zapusti konja, ga izroči hlapcu, da se more nemoteno nekoliko Dogovoriti s starim plemičem, ki ga je imel po- sebno rad že zaradi tega, ker je bil iskren prijatelj Agatinega očeta. »V veliko veselje mi je, da ste se zopet vrnili,« nadaljuje Mandech, »že smo vsi mlslili, da vas krije zemlja, kajti nobenega glasu nismo dobili od vas.« »Dosti smo trpeli, a minulo je vse, žal, da ni bilo uspeha.« Herberstein si potegne roko črez čelo, kakor bi hotel pregnati neprijetne misli na pretekle čase. »Pa sedaj ml rajši povejte, gospod plemič, kako je v Hrastovcu, kaj je z Agato, ali je zdrava, koliko hrepenim po njej, saj vam sedaj lahko povem, da je moja žena.« Herberstein vpre svoje lepe oči v plemiča, a ta je prebledel, ustnice so se mu tresle, s trepetajočo roko je prijel Herbersteinovo desnico in rekel s težkim srcem: »Gospod graščak, kakor sem se razveselil, da vas vidim, tako sem se ustrašil, ko pride trenutek, da slišim vprašanje, kakor ste ga ravnokar stavili.« Herberstein prebledi, hlastno prime plemlča za rame ter vpraša s tresočim glasom: »Vi govorite tako zagonetno, vaš pogled mi ne pove nič dobrega, moj Bog, kaj se je zgodilo, povejte vendar!« »Rad bi molčal, a vi zahtevate, da govorim, tedaj moram, če tudi mi je težko, a zvedeti morate vse, boljše prej kakor slej.« »O slutim nekaj strašnega, odkrijte mi vse!« Plemič Mandech je povedal v presledkih vse, kot bi hotel čakati, da se Herberstein ne zgrudi pod težo vsega tega, kar je moral slišati. Herberstein j6 stal kakor okamenel, ni mogel Bpregovoriti besede. Nemo je stisnil plemiču Mandechu roko, segel po konju, ga urno zasedel, ter zdirjal po poti proti Hrastovcu, da sta ga hlapca komaj dohajala. Mandech je gledal za graščakom, si potegnil roko črez sive lase ter vzdihnil: »Ubogi Herberstein, kako si se veselil, a kako lalostno je vse, kar sem ti povedal.« Stari vratar Pankracij je zatrobil v rog, kajti fcradu so se bllžali tirje jezdeci. Čakal je, da poVejo, kaj želijo, ker drucače jih ne sme pustiti v notranje prostore. A nl bilo treba. »Naš graščak Ivan Friderik je tukaj«, vzklikne ves vzradoščen ter odpre takoj široka vrata, Ba morejo jezdecl v grad. Prebivalci grada so Dostali vsled trobenti- nega glasu pozorni, hitro so prišli vsi skupaj na dvorišče. »0 naš gospod so prišli,« vzklikne eden za drugim ter se bližajo zaprašenemu jezdecu in mu poljubljajo roko. A Friderik Herberstein se bridko nasmehne, pogleda z otožnim pogledom po podložnikih, nato pa urno skoči s konja, katerega hitro prime najbližje stoječi hlapec. Friderik se obrne proti uslužbencem, zamahne z roko kakor bi se hotel zahvaliti za prijazen sprejem, a se hitro obrne ter stopa po stopnicah, takoj za njim vratar Pankracij, da odpre sobe, v katerib. je stanoval navadno mladi graščak. »Pa kako žalostni so naš gospod,« pravi prva dekla Klara proti velikemu hlapcu Blažu, »drugače so se vedno nasmejali, a danes so silno resni.« »Si pač že pozabila, kaj je bilo pred poldrugim letom, ali ne veš, da so jim usmrtili Agato iz Štraleka, ki je bila njih žena.« »Pa kdo bi jim to povedal, saj z nobenim niso govorili?« »Pojdi no, misliš, da vnmo to tukai samo mi, Bog ve, kako daleč se je zvedelo, kakšna krivica se je zgodila nedolžni Agati.« »Pač res, ubogi gospod, kako se mi smilijo, Agato sem tako rada imela, ko sem služila v Štraleku, boljše osebe ni bilo, kakor je bila ona.« — Graščak Herberstein je zdrsnil v naslonjač, podprl glavo z desno roko ter gledal skoz okno v smeri proti Štraleku. Stopili so mu pred oči vsi dogodki preteklih časov, zdelo se mu je, kakor bi bilo to pred nekaj dnevi — on srečen z Agato, ki mu je bila udana v ljubezni, sanjal je o veselju, kl ga Je Cakalo ob Btrani tako blagega bitja, a potem ločitev, bojl s sovražnikom, a vendar upanje, da vse mine ln ge vrne k njej, kjer najde tolažbo za vse, kar je prestal. A kaj je moral slišati! Mrtva j« Agata — obsojena Je bila kot čarovnlca, detomorilka, kaj je vse trpela, prej da jo je reSlla bleda smrt. In vse to zaradi ljubezni do njega, in kdo je kriv »—kdo? Njegova lastna mati s svojimi trdimi nazori In pomočnik Ji je bil Trenak — groznol Zakril si je obraz z rokanii, burno so se mu dvigale prsi, se naslonil na mizo in bridko zaIbtel. Graščakinja Herberstein je takoj zvedela. da se je vrnll njen sin. Spoznala ga je skozi okno, ko je prijezdll na dvorišče. Kakor bi jo sunil nekdo z nožem v srce, tako jo je pretresei pogled na sina. Sedaj se je vrnil, po trpljenju *e upal najti srefio v svojem domu in vendar to, 'tar j« on tako strastno ljubil, mu ]• sedaj uničeno, zavrgla je svojega sina, svojega edinega ljubljenca, &11 ]e ravnala prav, ali ni bila zaslepljena, kaj reCe slnu, 6e stopl pred njo? In tega trenutka se je najbolj bala. In bll je že tukaj. Po bodniku so se slišall težkl koraki, nekdo potrka, odpre durl, v dvorani graščaklnje Herberstein ]• stal njen sin Ivan Friderlk Herberateln. Graščakinja prebledi, se dvigne iz naslonjača, razprostre roke ter vzklikne: »Moj sin!« 2e napravl korak naprej, da objame svojega sina, a mladl graščak se zravna, stopi nazaj, dvigne roke kakor bi se branll objema, gleda srepo svojo mater ter reče z zamolklim glasom: »Graščakinja Margareta Herberstein nlma slna Friderika.« »O ne govori tako,« vzkllkne graščakinja, — »žalila sem te, ko si odšel, a —«