Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski} ima trdno vero v vsepcvračajočega osebnega Boga in v dušno prerojenje v zagrobndsti, onega naroda, ki je vsevdilj kazal nagnjenje, uravnavati vse svoje pozemeljsko dejanje in nehanje v zmislu te vere. A Turgenjev je živel večji del svojega življenja na zapadu in je pisal, ko se je bil pravkar povrnil z nekega obiska svoje domovine, dne 16. maja 1850. omenjeni svoji prijateljici: «Rusija bo čakala; ta neizmerna in mračna figura, ki je1 ne* premična in zagrnjena v tenčico ko sfinga Edipova. Požrla me bo enkrat pozneje. Zdi se mi, da vidim nje velike oči, neprestano uprte vame z mračno pozornostjo, kakcr se upirajo v človeka samo kamenite oči. Bedi mirna, sfinga, v nekaterem času se vrnem na tvoje stepi in ti me boš, ako ne rešim uganke, po svoji volji pogoltnila.« Turgenjev je bil izšel iz ruskih plemiških krogov, živel je vedno v urejenih razmerah, bil je uravnovešena natura. Ako se je zanimal za izboljšanje trde usode tlačanskega ruskega kmeta, je to delal kot gospod, napolnjen po svoji izobrazbi s plemenitimi, človekoljubnimi ideali svojega naziranja. Z ruskim preprostim ljudstvom se kakor noben ruski plemič ni nikdar čutil eno; vedno je gledal na kmeta navzdol z dobrohotnimi očmi, z očmi plemiča, ki se zaveda, da se je on mogel povzdigniti v takšne višine izc blaženosti s pomočjo kmetiških žuljev. Kmet mu je dobavljal hrano, da se je on izobraževal. Bil je Turgenjev — da upotrebim izraz kritika Mihajlovskega, ki ga je ta ustvaril za označbo vse te ruske plemiške pisateljske družine — tip «kesajočega se plemiča«. Q/*iv^Drugače Dostojevskij. Dostojevskij je bil «razncčinec», potomec brezimenskih in breztradicijskih rodovin, živeč vse svoje življenje v najtežjih gmotnih in moralnih razmerah, v bližini bednih ljudi, brodečih ^fT^ do kolen po življenjskem blatu, padajočih na vsakem koraku v /H-^-. mračnem labirintu temnih nagonov v greh in zločine in dviga* jočih se iz teh nižin v višave ob eni sami bilki, ob nezlomljivi veri v vstajenje, v odpuščanje, v prerojenje ter poveličanje vsaj po smrti pred vseprosvetljujočim obličjem vseharmonizujočega, edinega Boga. Tudi Dostojevskij je bival parkrat pc več mesecev na zapadu; a on ni niti za hip prenehal živeti v najožjem kontaktu s svojim preprostim ruskim ljudstvom. Vsaka žilica njegovega bitja je utripala v enem taktu z organizmom njegovega ljudstva. Njegov lastni duševni organizem je imel torej že po svojem poreklu takšne korenine, da je na deblo, vzraslo na teh koreninah, moral priti docela drugačen cepič, nego na debla ostalih ruskih velikih pisateljev, znamenitih realistcv=štiridesetletnikov. In res > 82 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] se je vcepila nanj svojevrstna mladika, in sicer, tedanjemu času primerno preinačen narastek nekdanjega «slavjanofilstva», tako? zvano «počveništvo», naziranje o potrebi ozke zveze ruske inteli? gence z domačo rusko «grudo» («poevo»), z domačim ljudstvom ter z vso njegovo miselnostjo in čuvstvenostjo. Ponavljam: Dostojevskega nadrealistična duševnest, smatra? joča za realnost ne samo vse izkustvene, empirične doznatke, marveč tudi vse komplicirane strogo čuvstvene slutnj.e in postu? late, ima svoje korenine v rodu in življenjskih okoliščinah, iz katerih je izšel ta veliki umetnik; dobila pa je še povrhu mnogo svojih narastkov iz kulturnepolitičnega ruskega pravca, h kate? remu je pripadal Dostojevskij obenem s kritikoma Strahovim in Apolonom Grigorjevim — iz «počveništva», svojevrstnega rokava «slavjancfilstva». Od prvega «slavjanofilstva» se je «poč? veništvo« razlikovalo zlasti v tem, da ni tako rezko odklanjalo zapadne kulture, zlasti ne Petrovih reform — dasi se mora reči, da je izpovedovalo primat vsega domačega nad vsem tujim -— od poznejših «slavjancfilskih» doktrin se je ta duševna smer ločila po tem, da ni nikdar padala v oboževanje bizantinizma. Glavno njeno stremljenje pa je šlo za tem, da ustvari Rusom kulturo in umetnost, vzraslo organsko iz ruskih tal. Muke, izvirajoče iz žive zavesti kolosalnega prepada med ljudstvom in inteligenco — kateri prepad ni bil do zadnjega časa nikjer tako globok kakor na Ruskem — niso kmalu koga tako mučile kaLor Dostojevskega. Na ta izvir «bogoiskateljstva» pri Dostojevskem, na ta, dejal bi, «nacionalistični» povod njegovega pristanja k ljudski veri v Boga je namignil ob svojem času že ruski publicist V. Rozanov y pred? govoru k Marxovi izdaji Dostojevskega zbranih spisov z nasled? njimi besedami: «Ideja nesmrtnosti človeške duše je seveda jasna nepreglednim ljudskim masam, razločna sama po sebi, neporuš? ljiva v njih srcu, ostaja pa težko dostopna za vse sloje človeštva, izgubivše s svojim ljudstvom zvezo, kar pa ne zadeva in tudi vnaprej ne rešuje vprašanja o tem, na kateri strani leži resnica.» Isti Rozanov se je mimogrede doteknil tudi vprašanja, zakaj je bil Dostojevskij že po vtiskih svojega življenja in milijeja, ki je v njem vzrastel, takorekoč predestiniran, položiti center svojega duševnega iskanja v nesmrtnost človeške duše in v vero v oseb? nega Boga. Za duha, ki je prehodil «prirodno» izobrazbo, pravi Rozanov, je ta ideja težka, a človek, ki je spoznal omejenost svojih prirodnih logičnih sil in prišel v izredno težke položaje življenja, to idejo dojame s čuvstvom. «K tem posebnim, izključ? nim, izrednim položajem spada tudi greh, zločin, o katerem je 6* 83 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij človek pri njega izvršitvi mislil, da ga je zagrešil samo zoper človeka, katerega pa po posebnostih, po nerazjasnjivih svojstvih svojih notranjih muk začenja razumevati, da je ž njim grešil še zoper nekoga drugega, zoper Boga; ne nahajajoč odpuščanja na zemlji, ga išče za grobom, zavedajoč se nesmrtnosti svoje duše.» Vero v osebnega Boga in v nesmrtnost duše je Dostojevskij sam vedno spravljal v zvezo s sebi lastnim verovanjem in za? upanjem v svoj ruski narod, kar govori tudi za to, da so v 7. oddelku 1. poglavja II. knjige njegovih «Besov». Tam pravi Satov, da «se še noben narod ni organiziral na znanstveni in razumni podlagi... Narode tvori in giblje druga sila, poveljujoča in gospodujoča, toda neznana in nedoumljiva; to je žeja neutešne želje, ki stremi priti do konca, katerega pa istočasno zanikuje. To je sila neprestane in neumorne afirmacije svojega bitja in negacije smrti... Cilj vsega narodnega gibanja je pri vsakem narodu in v sleherni dobi njegovega življenja edinole iskanje Boga, svojega, brezpogojno svojega Boga, in vera vanj kot v edinega pravega. Bog je sintetična osebnost vsega naroda, vzetega od njegovega začetka do konca. Nikoli še ni bilo tega, da bi imeli vsi ali mnogi narodi skupno enega boga, zmerom je imel vsak svojega posebnega... Čim silnejši je narod, tem bolj svojski je njegov bog. Nikoli še ni bilo naroda brez religije, to je, brez pojma o dobrem in zlem.» In ko Stavrogin Šatovu reče, da on s temi trditvami ponižuje Boga do atributa narodnosti, mu odvrne Satov: «Narobe, narcd dvigam do Boga... Narod je telo božje ... Ako velik narod ne veruje, da je v njem edinem resnica (res v njem samem in izključno v njem), ako ne veruje, da je on edini sposoben in poklican, s svojo resnico prebuditi in odrešiti vse ostale, petem se takoj izpremeni v narodopisno gradivo, ne pa v velik narod.. . Edini narod Jbogonosec' je ruski narod!» vzklika Šatov*Dostojevskij~v ekstazi. Stavrogin, vso zapadno kulturo prehodivši ruski plemič, ostaja blazirano miren in zastavlja Šatovu vprašanje: «Verujete vi sami v Boga ali ne?» -— «Jaz verujem v Rusijo, verujem v njeno pravoslavje ... verujem v telo Kristovo ... Verujem v nov prihod božji v Rusiji... Verujem . . .» ves zamaknjen in zanesen kopiči Satov besedo za besedo. —^ «Toda v Boga? V Boga?» sili vanj Stavrogin. In nate se Šatovu, silno značilno za Dostojevskega, iztrga iz duše odgovor: «Jaz... jaz bom veroval v Boga...» Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] V tem razgovoru in vzkliku svojega junaka je Dostojevskij po mojem mnenju razkril pot, po kateri je šlo njegovo «bogo= iskateljstvo». V trditvi Satova, da «bo veroval v Boga, zato ker veruje v ruski narcd», se zrcalijo vse muke dvomov onega Dosto* jevskega, o katerem vemo, kako strastno je Boga iskal, o katerem pa ne vemo, če ga je tudi našel. «Jaz bom veroval v Boga!...» je preznačilen vzklik ne samo Satova, ampak tudi Dostojevskega. — Lehko bi pa kdo mislil, da so te besede samo Šatovljeve in da ne izražajo mnenja samega Dostojevskega. Kdor bi tako mislil, , bi se mogel sklicevati na velikega prijatelja Dostojevskega, na ruskega filozofa Vladimirja Solovjova, ki je trdil, da Dostojevskij ni stremel po «ruskem bogu» iz nacionalističnih in narodoljubnih nagibov. Toda podobno, kakor tukaj Šatcv, govori Dostojevskij sam v svojem «Dnevniku pisatelja«, kjer se čitajo besede: «Vsak velik narod veruje, in rn^ra verovati, da je ravno v njem in zgolj v njem samem zapopadena rešitev sveta, da živi on v to svrho, da stepi na čelo narodov, da jih združi vse v sebi v enoto in jih povede v družnem zboru h končnemu cilju, namenjenemu njim vsem... Veliko samomnenje, vera v to, da hočeš in moreš povedati poslednjo besedo svetu, je poroštvo najvišjega življenja nacije.» Znano je, da se je Dostojevskij do zadnjega diha svojega življenja mučil z iskanjem Boga, ki je bil zanj postulat čuvstva ^pravičnosti v težkih okoliščinah življenja, obdajajočih ga od mladosti, iz katere ni mogel pozabiti spomina n. pr. na nekega » » * nedolžnega otreka, trpečega krivične muke, jokajočega «nekazno* t l » vane» solze in iztezajočega svoje ročice k «Bogcu». Dostojevskij ¦ se je mučil z iskanjem Boga, bitja, ki je tvorilo središčno idejo vse duševnosti ogremne večine njegovega naroda, onega elementa, s katerim se je naš pisatelj hotel zliti v eno, o katerem je vedel, da je ta njegov oboževani lik razklan po prepadu teizma in ateizma v dve polovici, in o katerem je zatrdno mislil, da s to razpoko v sebi ne zašije pred ostalimi naredi v oni impozantni veličini, ki mu gre. Odtod in iz poprej povedanega nam postane jasno, zakaj je Dostojevskij tako sovražil in pri vsaki priliki ironiziral ter bičal Hercena in Turgenjeva. Dostojevskij je bil «raznočinec», tip ruskega pisatelja, ki je nastopil in zavladal v ruski literaturi petem, ko so že bili svoj prapor razvili humanski realisti 40tih let, ruski «kesajoči se plemiči». Bil je Dostojevskij naravnost prototip onih pisateljev, o katerih je Mihajlovskij v marcu 1874. zapisal resnično trditev, ki se priklada malo komu tako točno kakor njemu: «Raznočinec se ni mcgel zadovoljiti z 85 Dr. Ivan Prijatelj / Dostojevskij občnimi kategorijami civilizacije, iz katerih so izhajali ljudje 40tih let. On je ocenjeval te kategorije samo po njih odnosih do naroda, in blaginja naroda je bila zanj ravno tak kriterij, kakršen so bile za ljudi 40tih let abstraktne kategorije civilizacije.« — Iz svojega ruskega plemena je Dostojevskij podedoval še druge črte, pred vsemi dve, ki ju je opazil na njegovih junakih že leta 1837. kritik Mihajlovskij.;2Erva izmed teh črt je vsako mero in mejo pre* stopajoča spozaba v vsem, navaljujoča na Rusa nenadoma in elementarno kakor povoden j. «To je potreba presezanja preko roba, potreba človeka, pristopiti v občutku, jemljočem dihanje, k prepadu in se nagniti vsaj na polovico života nadenj, pogledati naravnost v brezdno in se v izrednih slučajih tudi vreči v to brezdno kakor blaznik z glavo navzdol... neka peklenska naslada nad svojo lastno pogubo.^iDruga temeljna lastnost Dostojevskega, ki jo on sam proglaša za «najglavnejšo, najosnovnejšo lastnost ruskega naroda», je «potreba trpljenja, vednega in nepotolaž* ljivega, trpljenja vsikdar in v vsem». Ta lastnost obstoji v neke prav posebne vrste samobičanju za poprej imenovano predrznost in za greh, kateremu sledi kakor človeka osrečujoča pokora. Ali sta te dve svojstvi res bistveni črti vsega ruskega naroda, o tem bi se dalo debatirati; to pa je gotovo, da če sta te dve potezi v resnici osnovni potezi ruskega človeka, ju je s svojim plemenom v visoki meri delil vprav Dostojevskij, ta «kruti talent», kakor ga je nazval Mihajlovskij. V vsej svoji pojavi se Dostojevskij neprestano dvoji, cepi na dvoje: v elemente telesne in dušne, v življe zemeljske in nebeške. Njegova velika, brezprimerna realistična umetnost obstoji v tem, da z enako pronicavostjc, globokostjo in točnostjo ustvarja svoje nesmrtne like tu in tam, mudeč se vendar najrajši na periferijah predmetnosti, kamor posegajo že žarki čudovite onstranske glorije podzavestnega, slutenjskega in zagonetnega sijanja sproščene duševnosti. Za Dostojevskega je vsaka človeška duša svet zase, dcčim je za Tolstega vsak posameznik samo delce neizmernega sveta. Kakor Tolstoj v poldnevni konkretni jasnosti, tako se Dostojevskij najrajši kreče v somračnem ekvinokciju duševnega kaosa. Dostojevskij je realist sicer tudi fizičnih, a vendar pred? vsem duševnih pojavov. Ta črta, ki ga je delala tako modernega v dobi «modernizma», sestavlja bistvo njegovega nadrealizma, ki bi ga mogli imenovati tudi psihološki realizem. Naziva «psiholog» se je on sam branil, kakor se razvidi iz beležke v njegovi «Zapisni knjižici«, ki se glasi: «Mene nazivljajo psihologa: nisem; jaz sem 86 Janko Samec i Zibdlka samo realist v višjem zmislu; to se pravi, da prikazujem vse glo* bine človeške duše.» In ko je delal načrt za svoj veliki roman «Ateizem», načrt, ki ga je mnogo pozneje porabil za svoje «Brate Karamazove», je pisal Apolonu Majkovu dne 11. decembra 1868 iz Flc)rence: «Jaz imam docela drugačne pojme o resničnosti in realizmu, nego jih imajo naši realisti in kritiki. Moj idealizem je realnejši od njihovega. Moj Bog! Ako kdaj povem tako, da bo imelo glavo in noge, to, kar smo vsi mi Rusi preživeli v teku zadnjih desetih let v svojem duševnem razvoju — mar ne bodo zakričali realisti, da je to fantazija! Medtem pa je to pristni in pravi realizem! To je ravno realizem, samo globlji, de čim plava njihov plitvo... Ž njihovim realizmom ne pojasniš niti stotinke realnih, v resnici dogodivšjji se faktov. Jaz pa sem s svojim idea* lizmom prerokoval že bodoče dogodke. Dogodilo se je.» V umetnosti Dostojevskega se stikajo bregovi racionalnega in iracionalnega. Že kot sedemnajstletni mladenič je pisal dne 9. av* gusta 1838 svojemu bratu Mihajilu: «Človeku je usojeno v delež eno samo duševno stanje: atmosfera njegove duše sestoji iz zlitja neba z zemljo ... naš svet se mi zdi kot vice nebeških duhov, omračenih z grešno mislijo...» In res predstavlja Dostojevskega 52^^^živlisiije prave vice, polne bede, bolezni, trpljenja, muk in strašnih ognjev, gorečih v njem samem in zunaj njega. Zategadelj je pri malokaterem pisatelju v svrho razumevanja njegovih spisov tako potrebno poznanje njegove biografije kakor ravno pri Dosto* jevskem. (Dalje prihodnjič.) Janko Samec / Zibdlka ¦ Kaj da ni prišel še čas, čas, ki v akordih spoznanja globoko odseva? Kam smo vtopili obraz, da še od njega resnice nam luč ne odseva? — Težke so naše poti, kot da še brodili vsi pregloboko bi v blatu... V srcih dobrote še ni, da bi lepoti se bližala v zlatem ornatu — Kje si, o matere hram, s tisto prelepo, prečudno spleteno zibalko, ki darovala bo nam moža, ki pel bo resnico na zlato piščalko? — 87 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] «Vode, blagoslovljene vode!» je kričal Rok. «Ga že vidim!!» Zeba je hitro vzela škropivnik in posipala s prsti vodo po stenah. Marija je zrla v noč za oknom in srce so ji napolnile bridke bolečine. Mož ni videl, ni slišal njenega joka. Parkrat ga je še napadlo, da je kričal kot zblaznel: «Moram, moram vstati!« Danilo se je že, ko se je umiril in se je ves mehak ozrl vanjo. «Marija, moja žena, včasih sem ob tejle uri že vstajal. Ti veš vse... povej ... ali res ne bom več hodil?» Njo je zapeklo pri srcu. «Rok, vse se lahko zgodi!» «Marija, letos, letcs, boš videla v Dravljah, pri svetem Roku, tam mi bo dal roko moj patron. Tam ni hudiča!» Od utrujenosti se je zleknil nazaj in oba sta zasnula. (Dalje prihodnjič.) Dr. Ivan Prijatelj f Dostojevski] (Nadaljevanje) 1. Pred prognanstvom. — F j o dt> r Mihajlovič Dosto-j e v s ki j (1821—1881) se je rodil v Moskvi, kjer je bil ob času njegovega rojstva in njegovih otroških let njega oče zdravnik v ^2-Marijinski bolnici za uboge. Zgodovino njegovega rodu je šele po prevratu z nekaterimi podatki osvetlila njegova hči Ljubov, ki je dognala, da se je pc očetovih žilah pretakala kri različnih narodov. Njegov pr,a^led je bil litavskega pokolenja. Iz tega litav* skega porekla izvaja njegova hči nekatere svojevrstne poteze očetove nature: pozno spolno dozoritev, zaprto, nedružabno čud, nezlomljivost in energijo značaja, viteški odnos napram ženski, veliko privezanost k družini z vsemi njenimi interesi ter njegovo krepko izraženo solidarnost z načinom mišljenja in čuvstvovanja širše družinske tvorbe: rodu in naroda; opazuje pa se v njegovi naravi tudi Litavcem '¦ lastna neekonomičnost, razsipčnost in anarhična upornost. Mati Dostojevskega je bila Malorusinja, hči naroda, ki ga označujejo: živahnost, fantazija, zmisel za poezijo,. nagnjenje k sanjarstvu in religioznost. Oče Dostojevskega je bil alkoholik. Ko je postal lastnik male selške graščinice, je kot tiran vladal nad podložnimi tlačanskimi kmeti, katerih eden ga je tudi ubil leta 1839., dočim mu je bila mati umrla na tuberkulozi že dve leti poprej, ko ni imel Fjodor Mihajlovič niti polnih 16 let. Ugotovljeno je, da je zlasti alkoholizem hudo gospodaril tudi med pisateljevimi brati in sestrami ter njih otroki, katerih eden je v poznejših letih umrl od progresivne paralize. Dostojevskij 138 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski} sam je skoraj gotovo že kot dete trpel na halucinacijah in mogoče že tudi na božjasti. Kot otrok je Dostojevski j rastel v bolnicif-v kateri je oče služil in z družino vred tudi stanoval. Družina, ki je štela razen njega, očeta in matere še tri brate in štiri sestre, se je stiskala v tesnem stanovanju, obstoječem iz dveh sob s jpregrajeno pred* sobo, kakršna tolikokrat figurira v pisateljevih romanih. Pobožna ma|i ga je od mladih nog navajala k molitvi, dcčim ga je oče, vzdržujoč strog red v hiši, že kot štiriletnega dečka trdo posajal h knjigi. Vsak večer sta roditelja družini naglas čitala knjige, <¦ najpogosteje Karamzinovo «Zgodovino Rusije»; ko so se navadili citati otroci, so se oni vrstili pri tem čitanju. Kot_ deček je bil ~ Dostojevskij izredno žive narave, pogosto je prestopal ostre oče* tove zapovedi, zlasti rad se je pogovarjal na hodnikih in dvoriščih bolnice z bolniki, kar mu je oče strogo prepovedoval. Že v deški dcbi se je moral z Dostojevskim primeriti neki krut slučaj, ki je C?;bil najbrž vzrok njegovi epilepsiji, o čemer pa vsa družina še danes pietetno molči. Vobče pa si moramo misliti, da so njegove slike mučenihjojrok, nastopajočih tako pogoste v njegovih spisih, reminiscence, zajete po vsej priliki iz lastnih doživljajev. Ko je vm/V «—»»—¦' '—*ii .11 i. - '- ¦ •> -L J X ....---- I.........._i„r ¦ -II«......4.11 "t _ J Uf t „ L začel deček obenem z brati cbjskjojfajj^^ csjj^Se dečki, ki so ^norali stati pred očetom trdo kakor iz lesa, ponavljal latinščino, pri čemer se je kazal zelo nestrpnega in nervoznega. Zmerjal jih je, da so leni in neumni, ter neredko metal knjigo Xj«>t. Telesno kaznoval pa jih ni nikoli, ker je bil pri vsej svoji razdražljivosti srčno dober človek. ¦— Mati se odraža v ozadju Dostojevskega družine kot požrtvovalna, tiha silhueta, kot zen^^^^^^jO^oznjosti in zmisla za poezijo. A moralistična^/j^itecf€ pridigarja nista bila niti mati niti oče; o poslednjem se poroča samo to, da je dejanjsko strogo pazil na vedenje vsakega svejih -otrok in gledal, da nobeden izmed njih v pubertetni dobi ni bil mnogo sam. Glede našega pisatelja se strinjajo vsi biografi v tem, da je bil kot deček naglo razdražljivega, strastnega in ner* voznosbejestnega značaja. — Ko je imel Fedja 10 let, je oče kupil majhno posestvo, v tuljski guberniji, ležeče 150 verst od Moskve, in odtlej je družina bivala tukaj na deželi od zgodnje spomladi do_Dozne jeseni leto za letom. Na tem očetovem posestvu je prihajal deček v ožji stik tudi z ruskim kmetom. Iz teh časov in krajev nam je zapisal sam Dostojevskij v svojem «Dnevniku pisatelja« za februar 1876 čudovit prizor halucinacije, ki se je primeril ž njim. Dostojevskij piše, da se je kot deček nekoč sredi jasnega predjesenskega dne mudil na robu gozda in nepreglednih 139 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] polj, ko je mahoma zaslišal nad seboj glasan krik: «Volk gre!» Ves iz sebe in glasno ihteč od strahu se je zatekel v polje in planil pred slučajno tam orjočega, znanega mu kmeta Mareja, ki ga je začel tešiti z besedami: «Nu, molči vendar, Kristus s teboj, pokrižaj se!» In ko se deček ni mogel dotekniti čela in drhtečih svojih ustnic, je kmet «polahko iztegnil svoj debeli prst s črnim nohtom, zamazan od prsti, in se mehko doteknil trepetajočih dečkovih ustnic». Dostcjevskij je že zmladega mnogo čital, ponajveč domače zgodovinske romane Zagoskina in Lažečnikova, pa tudi potopise najrazličnejših ruskih in tujih pisateljev. Izmed knjig tedanje Evrope, na katero je že takrat zrl na način vseh Rusov kot na «zemljo čudežev», je rad prebiral ruske prevode romanov Wal* , terja Scotta. Verzov ni pisal in tudi pcsebno ne ljubil. Samo nTi—......" i '¦¦¦¦¦-¦ pzKpmK&irggg^ Puškina je ljubil in cenil vse dni svojega življenja nad vse pesnike sveta. Najbolj pa so mu bili pri srcu že v teh letih živ* jht^f ljenja v domači družini romani francoske pisateljice George Sandove. Tej pisateljici je posvetil Dostojevskij ob priliki njene ( smrti leta 1876. v svojem «Dnevniku pisatelja» daljši članek, v katerem je pisal med drugim: «Mislim, da mi je bilo šestnajst let, ko sem prvič prečital njeno povest — enega izmed najčarob* nejših njenih prvencev. Spominjam se, da sem bil potem v vročici vso noč.» To, kar je v spisih Sandove tako neizmerno opajalo in prevzemalo mladega Dostojevskega, je bil te pisateljice prvotno* krščanski revolucionarizem, docela nasproten znanim geslom velike francoske revolucije o «svobodi, bratstvu in enakosti», o katerih pravi sam, da jih je ta pisateljica prva spoznala in pro* glasila za fraze. V njenih spisih je s soglašanjem cd svoje strani čital tudi že nekatere socialno*religiozne misli, ki so tako zelo prijale njegovi rusko*altruistični naravi, n. pr. misel, da je čudno, kako se more kdo veseliti tudi en sam dan, zavedajoč se, da so na svetu nesrečni ljudje — to misel srečujemo tudi pri Bjelin* skem! — in pa misel, da je človek, ki je zanikal Boga, končal še vedno s samomorom. Leta 1835. je dal oče Fjodorja v moskovski srednješolski penzionat nekega Čermaka; v jeseni leta 1837. pa ga je odpeljal v vojaško inženjersko akademijo v Petrograd. Razposajeni in bučni svet mladih bodočih častnikov ni bil prikladna družba za zamišljenega samotarja, ki se je rajši nego z obdajajočimi ga «* tovariši v pismih pomenkoval z odsotnim bratom Mihajilom, služečim v Revelju v saperski kompaniji; in sicer si je ž njim 140 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] dopisoval najrajši o knjigah in literaturi sploh, o večnosti, o vse? miru in o telesu kot ječi človeškega hamletovskega duha. Tovariši so gajže takrat imenovali «mistika» in «idealista». V nekem pismu iz te dobe se Dostojevskij izpoveduje bratu z naslednjimi zanj značilnimi besedami: «Spoznavati prirodo, dušo, Boga, ljubezen... se da samo s srcem, ne pa z razumom.« Izmed pisateljev, ki jih je poznejši znameniti pisatelj čital v tem času, ko je že sam delal načrte za povesti, imenujejo njegovi življenjepisci na prvem mestu nemškega fantastičnega romantika E. T. A. Hoffmanna. Navduševal pa se je tudi za Schillerja kot glasnika svobode in humanitete, dočim njegovih ruskih sentimentalno?idealističnih posnemovateljev, literature, ki jo je pozneje krstil za «šilerov* ščino», kar trpeti ni mogel. Pod. vplivcm Schillerja je snoval celo neke dramske načrte («Marija Stuart», «Boris Godunov» itd.), ki pa se nam niso ohranili. Morebiti leže vprav v tem njegovem mladostnem zanimanju za drame zarodki krepkega, plastičnega, razgibanega in dramatično stopnjevanega dialoga, ki ga občudu* jemo v nekaterih njegovih poznejših povestih in romanih, oko* liščina, ki kar kliče po njih dramatizaciji. Hoffmannovo fantastiko je vzljubil najbrž pod vplivom člankov Bjelinskega, trdečega ravno na podlagi Hoffmanna, da je fantazija realnost, projicirana ¦ iz konkretnega izkustva v abstraktno višino. Iz Hoffmanna je po vsej verjetnosti črpal tudi idejo človeške visoke in plemenite osebnosti, sijajoče kakor luč v okviru najbednejšega milijeja, idejo svoje poznejše prve povesti, «Bednih ljudi». Razume se, da je v tem pravcu nanj vplival tudi Gcgolj, kateri je za svojo osebo istotako visoko cenil Hoffmanna. Leta 1843. je dobil Dostojevskij poMdovršeni vojni inženjerski akademiji svojo prvo službo kot risar v inženjerskem depar* Of«^ tementu v Petrogradu. A ta služba ga je kaj malo zanimala. Mnogo bolj ga je privlačila misel na literarno udejstovanje. Kot mlad uradnik je stanoval skupno s svojim bivšim součencem iz aka* demije, poznejšim romanopiscem Grigorovičem, v stanovanju, ki je imelo opremljeno eno samo sobo. Brez vsakega zmisla za ekonomično računanje in za urejenost je po navadi že od začetka , druge polovice meseca živel na dolg, na predujme svojih literarnih honorarjev, ki si jih je služil s prevodi iz francoskega leposlovja. Prevajal je takrat med drugimi Balzacov roman «Eugenie Gran= det», ki je tudi izšel v «Biblioteki za čitanje» leta 1844. V Balzacu je moral mlademu Dostojevskemu ugajati poleg realizma zlasti tega pisca zmisel za risanje zločinov, razuzdanosti in človeških slabosti splch. V trenotni zadregi za denar je Dostojevskij v tem m Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] času od družinskega jeroba, upravljajočega po očetovi smrti - rodbinsko imetje, zahteval, da mu je enkrat za vselej izplačal * majhen delež, s čimer je za skledo leče prodal vso svojo dediščino. V jeseni leta 1844. je Dostojevskij dovršil svoje prvo izvirno leposlovno delo, «Bedne ljudi», in se istočasno odpovedal službi, posvetivši se odslej docela literaturi. S tem se je pričela doba njegovega večnega denarnega pomanjkanja, iz katerega se ni iz* kopal ves svoj živi dan. V naslednjih 40*tih letih je dovršil in izdal še dva romana: «t)vojnik» in «Gospod Proharčin» (1846) ter na? slednje povesti: «Gospodinja» (1847), «Polzunkov», «Slabo srce», «Pošteni tat» ter «Bele noči« (1848), dočim mu je dovršitev romana «Netočka Nezvanova» (1849) preprečila njegova kazen* ska deportacija v Sibirijo. Pač pa je pisatelj v ječi še dovršil novelico «Mali junak» (1849). «B e d n i 1 j u d j e» so roman v pismih, ki si jih pišeta ubog kancelist Makar Djevuškin in istotako revna šivilja Varinjka Dobrosjolova, stanujoča vis*a*vis drug drugemu preko dvorišča, dokler se ne pojavi šiviljin prejšnji častivec Bykov, ki deklico vzame za ženo. Djevuškin je naiven, neizobražen, a dobrosrčen in požrtvovalen, čuvstveno*kcmičen junak, groteskno^simpatična figura, kateri je oeividno kumoval Akakij Akakijevič iz Gogo* « ljevega «Plašča». A razlika je med Gogoljem in Dostojevskim že tu, ko poslednji piše še docela pod vplivom prvega. De čim se v vseh delih Gogolja čuti protest zoper krivičnost, zlobnost in ne* umnost ljudi, je Dostojevskega prva povest ena sama visoka pesem v proslavo požrtvovalne ljubezni do bližnjega, tem bolj učinkujoča, ker je junak, ki to pesem poje in dejanjsko vrši, po razumu pravzaprav nebogljen duševni revček, zato pa po srcu sama dobrota. Ta Djevuškin je zarodek centralne figure Dosto* jeA^skega poznejših velikih romanov — njegovega znamenitega «idicta». — Dostojevskij je zanesel po nasvetu sostanovavca Gri* goroviča rokopis tega svojega romančka k pesniku Nekrasovu, uredniku almanaha «Peterburškega zbornika«. Kakor pripoveduje pisatelj sam v svojem «Dnevniku» za leto 1877., ni on nato vso noč zatisnil očesa, ampak je napravljen sedel cb odprtem oknu. Zjutraj pa sta nenadoma planila k njemu Grigorovič in Nekrasov in ga začela v navdušenju objemati. Z enakim entuziazmom je navdal rokopis «Bednih ljudi» velikega kritika Bjelinskega, kateri -je mlademu začetniku ob tej priliki prorokoval, da «postane velik pisatelj«. «Takc ni še nihče začenjal,« se je glasilo mnenje Bjelin* - skega. «Bedni ljudje« so nato izšli v imenovanem Nekrasovljevem 142 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij almanahu za leto 1846. in občinstvu jako ugajali s svojim toplo* čuvstvenim, preprosto?naivnim in komičnim junakom. Zanimivo pri tem vstopu Dostojevskega v rusko literaturo ob pohvali Bje? linskega je to, da se je skrivalo precejšnje nesporazumljenje med tem, kar je avtor z «Bednimi ljudmi» nameraval, in med tem, kar je Bjelinskij videl v njih. Dostojevskij je hotel v Djevuškinu proslaviti edinole pokornost in krotkost preprostega srca in toplo pcezjjo dobrote, Bjelinskij pa je v ubogem uradničku videl soeialno?politični protest proti ruski avtokratični birokraciji, ki ^ u^ico pretvarja najboljše ljudi v smešne karikature. Morebiti mu je že^juncA «, takrat Dostojevskij kaj izdal od svojega bistva, od one .svoje natijre, kateri ni bila umetnost nikdar sredstvo za kakšen zunaj umetnosti ležeč cilj, ampak nekako življenjsko?religiozno doživ? ljanje, v katerem se je s pomočjo umetnostnih postav, slik in prispodob izkušal reševati muk svojega notranjega in vnanjega življenja. In glavna njegova umetnostna postava je bila očrtana že tu: ubožec na duhu, katerega vse prezira, kateri pa tiho in pokorno nosi svoj križ, sredi dušnega in telesnega trpljenja, vsega osvetljenega:*od ljubezni. Z apoteozo trpljenja in proslavo indivi? dualnosti, navidez neznatne in izginjajoče sredi «ponižanih in raz? žaljenih» ter dbednih ljudi», v resnici pa silnih v svojem ljubezni polnem prenašanju svojih muk, je Dostojevskij pričel svoje umet? niško delovanje in tej ideji je ostal tudi zvest v nadaljnjem razvoju svojega talenta. Dostojevskij je ostal glasnik individual? „>- nosti in Bjelinskega brezmejna hvala ni napravila iž njega risarja družabnih tipov v zmislu tvoritve in pripravljanja nove societete. Vsako individualnost svojih umetniških del pa je ustvarjal Dosto? jevskij v veliki meri iz sebe, ne pa s pomočjo epskega opazovanja o^JCU^ drugih, kakor je to delal njegov veliki antipod Lev Tolstoj. Odtod /^ 7& njegova skoraj lirična strastnost in razgibanost dejanja, natrpa? nost misli in njegovo prekipevanje formalnih okvirov. V «D vo j n i k u», tej «petrograjski poemi»—osobje skoraj vseh del Dostojevskega je mestno — je narisal pisatelj psihopatološko figuro uradnička Goljadkina, karikaturo in simbol razdvojenega ruskega inteligenta svoje dobe, tip ruskega Hamleta z dvema polovicama nature, s privatno in javno, izmed katerih eni junak naprtuje vse svoje dobre in drugi vse svoje slabe čine, dokler ne konča v blaznici. Goljadkin je bil slika ruske razdvojene hiteli? gence in duševno razklane individualnosti. Bjelinskij je ta roman rahlo odklonil kot prespecialno, družabni realistiki nepotrebno «zdravniško» literaturo. — «G o s p o d P r o h a r č i n» je činov? niček, ki se boji, da bi mogel postati v uradu nepotreben. To 143 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij bojazen mu še povečujejo njegovi sostanovavci, češ, da je njegov urad sploh odveč, misel, ki junaka ubija in trapi, da štedi denar, nato zapravlja s pijančevanjem, nakar se zopet ves trese zbog svojih navidezno revolucionarnih besed,izgovorjenih v pijanosti,in končno v velikih duševnih mukah umrje.' Pod slamnjačo človeka, ki je pri življenju gladoval, se najde večja vsota denarja, ki si ga je ubožec od ust pritrgal za svojo svakinjo. Zopet tragedija ' nebogljene individualnosti, polna grotesknega humorja in skri* tega sočutja, sicer pa v tehničnem oziru osnovana še jako na anekdotičnih temeljih. — «G o s p o d i n j a» je bila prva povest Dostojevskega, ki je odločno razočarala Bjelinskega, kateri jo je ^ proglasil za «strašno aboto», za zmes Marlinskega, Hoffmanna in Gogolja, razočarano vzkliknivši: «Nasedli smo z genijem Dosto* jevskimb V tej povesti je uporabil Dostojevskij problem sugestije v času, ko se o nji še ni mnogo vedelo niti v znanstveni literaturi. Mlada, lepa žena Katarina živi proti svoji volji s starcem Muri* nom, kateri njeno slabotno individualnost drži pod svojo hipnozo v neprestanem robstvu. Teza, ki jo avtor zastopa v tej povesti, se glasi: «Slabotni človek ne zdrži sam! Le daj mu vse, in on sam pride in ti vse vrne, daj mu v oblast pel zemeljskega carstva, poizkusi — kaj misliš, da bo napravil? Pri tisti priči se ti zopet skrije v škarpetelj... Daj mu ljubo prostost, slabotnemu človeku, sam jo bo povezal in ti jo vrnil. Glupemu srcu celo svoboda ni v prid!» Razume se, zakaj je Bjelinskij, najvnetejši klicar po kmetiški osvoboditvi, imenoval to psihološko analizo človeka — «strašno aboto». — Kratka karikaturno^humoristična črtica «P o 1 * z u n k o v» je predstavljala sliko gubernijskega uradnička, dobiv* šega za to, ker ni izdal kompromitiranega svojega predstojnika, od tega najprej denarno nagrado in obljubljeno roko njegove hčerke Mašenjke, kar je pa potem po svoji naivni nerodnosti zapravil oboje in še službo povrhu. Torej vedno zopet isti nerodni duševni ubožček in šlapica, a v globinah duše najpoštenejši in najpleme* nitejši človek. —V novelici «S 1 a b o src e» imamo zopet študijo takega s stališča razuma okornega in naivnega, s stališča čuvstva mehkega in dobrega malega človeka v podobi uradnička Vasje Šumkova, kateri debi od svojega šefa v prepis neki večji akt, pa ga zaradi svoje ginljivo opisane zaroke zamudi v določenem roku dovršiti, nakar od fiksne ideje, da je prevaril svojega dobrotnika, izgubi pamet. — Črtica «P o š t e n i t a t» predstavlja fino psiho* loško sličico o pijancu Jemeljanu Iljiču, ki nabira milodare, da ima za pijačo, brez katere ne more živeti. Sicer pa je ta Jemeljanuška krotak, ljubezniv, uslužen človek, dasi tudi kaj malega ukrade, 144 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] da dobi za pijačo, čin, ki ga muči potem tja do njegove žalostne smrtne ure, cb kateri ponuja človeku, kateremu je bil nekaj iz* meknil, svojo ponošeno suknjo, češ, da ga v nji ni treba po* kopavati. Torej zopet povest o slabotnem, a v bistvu tako mehkem in dobrem srcu!... Leta 1848., kratko pred svoje smrtjo, se je kritik Bjelinskij nespravljivo spri z Dostojevskim. Bil je to spor strogo po razumu in korektno živečega človeka, spor racionalista z mladim, življenjsko razmahnjenim in vse prej nego redno žive? čim Dostojevskim, izpovedujočim s srcem, ne z umom svojega Kristusa, milostno odpuščajočega grešnici, spor z mladeničem preko ojnic uhajajočih čutev, z onim Dostojevskim, ki je ob tem času zagrešil tudi tako pikanterijo, kakršno predstavlja njegova pauldekockijada «T u j a žena in mož pod posteljo«. — V «B e 1 i h n o č e h» je Dostojevski j po dotedanjih svojih nega* tiivnih malih, smešnih in ubogih junakih poizkusil podati po* zitivnega junaka v mladem študentu, ki pri devojki, dozoreli za ljubezen, igra vlogo platoničnega zaljubljenca kot namestnik, do^ kler ne pride on, ki jo bo mogel trajno osrečiti. Dražest in blagodat iluzije z neskaljenimi užitki ljubezni, ki so večji v fantaziji nego v realnosti, sta v tej hoffmannijadi pedani z izredno delikateso. — «N e t o č k a N e z v a n o v a» je bil široko zasnovan roman o genijalnem, a propadlem goslarju Jefimovu, pripovedovan po nje* gevi pohčerjenki in umetnici Netočki. V oba značaja, tako v značaj Jefimova, divjega genija, neplodovitega, neobuzdanega, neredno živečega umetnika, zato posvečenega smrti, kakor tudi v značaj Netočke, ki ublažuje očmovo razbrzdanost, je položil avtor mnogo svojih avtobiografskih črt, v značaj Netočke še posebej doživljaje svoje mladosti. V Jefimovu je pisatelj v obilni meri objektiviral in naravnost ožigosal svoje «neomejeno samoljubje in svojo slavo* ^ hlepnost», katere se izpoveduje v tem času tudi v pismu svojemu ii C bratu. Drugi del rcmana je povest dekliške s čuvstvom in fantazijo obdarjene duše Netočke, katera se ne more uživeti v visoki družbi knežje družine, ki jo vanjo sprejmo. — Tudi «M a 1 i junak»r napisan že v ječi, poveličuje v glavnem junaku*mladeniču čisto, romantično*čuvstveno in viteško* ljubezen ter predstavlja z vsemi temi prvimi deli Dostojevskega enotne zaključeno vrsto umetnin, sicer še v marsikakem oziru še začetniških in zlasti v dialogih ne* naravno dolgoveznih, v ostalem pa takšnih, v kakršnih se je že določno izrazil Dostojevskega talent v podrobno psihološkem opi? sovanju človeške individualnosti, sposobne vsake žrtve na podlagi čuvstvenih, ne razumskih razlogov in nagibov, človeške osebnosti, obdarjene s požrtvovalno, plemenito fantazijo, katere v nji ne 145 Anton Novačan I Papiga more zatreti noben še tako beden in nizek milije, v kakršnem živi osobje skoraj vseh teh povesti. V teh začetnih svojih delih se Dostojevskij ne bavi tolikanj s splošnimi tipi, množičnimi prerezi normalnih in realno*običajnih ljudi, kolikor bolj z izrednimi indi* vidualitetami, čijih duševni organizem neprestano prepljuskava robove navadnega racionalnega človeka. Že v teh mladostnih delih si je poznejši veliki romanopisec ustvaril tip iracionalističnega posebneža, ki ga vsakdanja govorica imenuje «tepčka», tip, ki pa ima v svojem «idiotstvu», obžarjenem od dobrote in srčne kulture, neizmerno več zmisla za požrtvovalnost, nego vsi tipi treznega meščanstva, vzgojenega v takrat modernem pozitivizmu in rea* lizmu. To liberalno in trezno misleče meščanstvo žigosa Dosto* jevskij že v teh prvih svojih spisih na podoben način kakor George Sandova kot frazersko, egoistično in pravzaprav bolj smešno, nego so njegovi samo na videz komični, sicer pa naivno* dobri posebneži in «tepčki», katere avtor posebno rad slika ob* enem ž njemu istotako priljubljenimi junaškimi otroki — kot reprezentante romantične požrtvovalnosti in človečanskega so* čut j a. Tu ima svoj začetek ona divna mavrica tega velikega ruskega genija, katera se v poznejših njegovih velikih romanih vzpenja ter boči preko vse dolge dobe svetbvnega realizma, družeč vo/ca>visoki romantizem izza začetka stoletja z bujnim zatonom v dobi neoromantizma pod konec prejšnjega veka. Na opisan način se je bila izoblikovala Dostojevskega dušev* na fiziognomija tja do onega usodnega trenutka njegovega živ* ljenja, ko se je mladi pisatelj skoraj slučajno zapletel v afero, ki ga oči? -w< je spravila v ječo, nato na morišče in naposled v sibirsko prisilno v\^ddo — sami globoko pretresljivi doživljaji, iz katerih je končno izšel Dostojevskij njegovih poznejših velikih del. . . (Dalje prihodnjič.) Anton Novačan / Papiga (Konec) To poslednje je izgovoril Tonček Švigajev počasi zlog za zlogom, ob zadnjem pa se je zamaknjen zagledal pred sebe. Lice mu je kamenelo, oči izkcčile, roke se iztegnile, vse njegovo telo je rastlo, kakor da hoče poleteti. A ko mu je zacvetel krog ust usmev najvišje blaženosti, se je Tonček Švigajev sesul sam v sebi, točno, zlcnrilo se je v njem in padel je trdo na zofo. Namesto smeha so mu prišle pene na usta. Zdaj je Mark Antonij izginil daleč in popolnoma od njega. V kupe ju je zavladalo tiho 146 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski} ¦ '¦AvrfKec. V kamenitih telesih treh mater nocoj ni mogel nihče zaspati. V oni, samotni in oslepeli, je ležal Matija ter gledal obličje smrti, ki mu je danes prizanesla. Marijine žareče oči so poizkušale iz* brisati nad seboj Andrejev obraz. Srce je hotelo moliti, a ni moglo. Rok je strmel v svetnikovo podobo, a v duši sd je že oglašal strašni dvom. Tam onkraj ceste se je smehljal Andrej, zamaknjen v *>t. krasno Marijino postavo. Čudne misli so romale nocoj iz telesa ene matere v telo druge. (Dalje prih.) * Dr. Ivan Prijatelj / Dostojevskij (Nadaljevanje) 2. Kaznjenec. — Najznamenitejše kritično leto XIX. stoletja, leto 1848., kije pretreslo Evropo s francosko februarsko revolucijo in s srednjeevropskimi marčnimi revoltami, ni prineslo Rusiji sicer nikakih vstaj, pač pa je porodilo v nji mnogoštevilne za tedanjo rusko inteligenco značilne tajne x cirkle, imenovane «kružki», v katerih je mladina živahno pretresala evropske do* -godke in ideje. Skoraj slučajno je zašel v dva takšna krožka tudi oni Dostojevskij, ki se je bil že v osebnem občevanju s kritikom Bjelinskim v neposredno predidočih letih seznanil z glavno ideo* logijo, ki je najbolj razgrevala glave članom teh krožkov, namreč s francoskim začetnim socializmom. Dostojevskij sam piše v enem prvih poglavij svojega «Dnev* nika pisatelja» za leto 1873., da «se je bil takrat s strastjo oprijeta naukov Bjelinskega. O tem, kakšni so bili ti nauki, pripoveduje pisatelj naslednje: «Seznanil sem se z Bjelinskim, ko je bil že strasten socialist, in takoj je začel z menoj pri ateizmu... Inter* nacionalka je bila dve leti poprej pričela eno svojih proklamacij naravnost z znamenito izjavo: ,mi smo predvsem ateistično dru* štvo\ to se pravi, pričela je bila z najbistvenejšo točko. In z isto je začel tudi Bjelinskij. Ceneč razum, znanost in realizem nad vse, pa je on istočasno globlje nego vsi drugi umeval, da sam razum, znanost in realizem zgrade zgolj mravljišče, ne ustvarijo pa so* cialne ,harmonije', v kateri bi se mogel človek uživeti. On je vedel, da tvorijo osnovo vsega — nravstvena načela. V nova nravstvena načela socializma... je on veroval do brezumja in brez vsake refleksije... A kot socialist je moral Bjelinskij najprej detro* nizirati krščanstvo, zavedajoč se, da mora revolucija na vsak način začeti z ateizmom. Smatral je za potrebno, da mora odstaviti ono religijo, ki je dala nravstvene osnove oni družbi, katero je on 202 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij negiral. Družino, lastnino, nravstveno odgovornost osebnosti je Bjelinskij radikalno zanikoval... A tu je trčil na bleščečo oseb* nost samega Krista, s katero se je bilo najtežavneje boriti. Kot socialist je moral proglasiti Kristov nauk za lažnjivo in neizobra* ženo človekoljubje, obsojenoi po sodobni znanosti in po ekonom* skih principih. A,,navzlic vsemu temu je preostajal nad vse svetli lik Bogočloveka, njega nravstvena nedosežnost, njega čudovita in čudotvorna lepota ... ,Pa veste li vi/ je vzkrikal nekega večera... ,veste li vi, da ne gre naštevati človeku grehe in ga obremenjati z dolgovi in podstavljenimi lici, dokler je družba tako podlo ure* jena, da je človeku nemogoče, ne delati zločinov, dokler je človek ekonomsko prisiljen k zločinu, in da je absurdno in kruto, za* htevati od človeka to, česar on že po zakonih prirode ne more izpolniti, ako bi tudi hotel'...» Na nekem drugem mestu svojega «Dnevnika pisatelja« Dostojevskij sicer poroča, da je bil veliki kritik tudi njega samega zavzel za svoje ideje, pristavljajoč: «A takrat smo stvar razumeli še v najbolj rožnati in rajsko*nravstveni luči. Dejanjska resnica je, da se je porajajoči se socializem takrat, celo na usta nekaterih kolovodij, primerjal s krščanstvom in se j smatral zgolj za popravek in poboljšanje krščanstva soglasno z novo dobo in kulturo ... Jaz sem bil že leta 1846. po Bjelinskem posvečen v vso resnico tega prihajajočega ,obnovljenega sveta' in v vso svetost bodoče komunistične družbe.» Vendar pa ima* mo dokaze za to, da se je bodoči veliki bogoiskatelj že najmanj leto dni pred Bjelinskega smrtjo duševno razšel z velikim kritikom. «Zadnje leto pred njegovo smrtjo (Bjelinskij je umrl dne 26. maja 1848.) jaz že nisem več hodil k njemu. On me ni bil vzljubil,» pripoveduje sam Dostojevskij. Razločila pa je bila oba velika moža po vsej verjetnosti nravstveno vzvišena podoba Krista in pa ona George Sandova, glede katere se je Bjelinskij vedno bolj razočarjal, ker je v njegovih očeh otvarjala vrsto onih Francozov, katerih pot je šla zmerom bližje h Kristu, okoliščina, ki je med drugimi tako priljubljala to francosko pisateljico Dosto* jevskemu. Po Bjelinskem na «ta način uveden v nauke istodobnega začet* nega socializma je prišel Dostojevskij v tej burni dobi v stik z nekaterimi krožki tedanje petrograjske mladine. Prvi tak krožek se je zbiral okrog nekega Durova, drugi okrog uradnika v vnanjem ministrstvu, znanega Petraševskega, kateri si je samovoljno lastil nadzorstvo nad vsemi takimi krožki, želeč, da bi se jih osnovalo čim več po vsej Rusiji na tak način, da bi ne vedeli drug za drugega in da bi zanje vedel samo on. V enem in drugem krožku 203 Dr. Ivan Priiateli I Dostojevskij je ta ruska vročekrvna mladina debatirala seveda predvsem o takrat najbolj aktualnem ruskem vprašanju: o osvoboditvi ruskega tlačanskega kmeta, vrhutega se je ostro izrekala zoper skrajno strogo rusko cenzuro in posebno mnogo razpravljala o idejah takratnega francoskega utopističnega socializma, kakor jih je bil razvil v svojem evangeliju zlasti Fourier. V kompleksu prvih dveh vprašanj se je Dostojevskij po vsej verjetnosti strinjal z ostalimi debatanti, varujoč najbrž že takrat svoje slavjanofilsko pobarvano mnenje, «da ruski narod ne pojde po stopinjah evrop* skih revolucionarjev«. Jemljoč 1.1873. «nečajevce» pred olčitkom «blaznega fanatizma« v zaščito, je pisal najbrž tudi z ozirom na «petraševce»: «Ali more ruski mladenič ostati indiferenten na* sproti vplivu voditeljev evropske napredne misli___in posebno nasproti ruski strani njih naukov? Ta smešna beseda o ,ruski strani njih naukov' naj se mi blagovoljno oprosti, edino zategadelj, ker ta ruska stran njih naukov dejanjsko eksistira. Obstoji pa v onih zaključkih teh naukov v obliki najbolj neporušljivih aksiom mov, kakršni se delajo samo v Rusiji.» O teh zaključkih, ki jih je delal po vsej verjetnosti mladi Dostojevskij z nekaterimi svojimi tovariši «petraševci» že takrat, se je pisatelj 1. 1876. določneje iz* razil, češ, da so vodili naposled k «negaciji Evrope in njene kul* ture, tuje v mnogem in premnogem oziru ruski duši». Pravijo, da je mladi Dostojevskij že v teh krožkih poudarjal, da ruski narod ne_pojde po poti evropskega revolucionarnega socializma, čigar ideale bo mirnim potom udejstvil na podlagi svoje občine in svojih zadrug. Revolucionar torej Dostojevskij tudi kot «petraševec» ni bil. Samo enkrat, ko se je debata o osvoboditvi kmetov zaostrila ob vprašanju: «pa če bi ne bilo mogoče kmeta osvoboditi drugače kakor z vstajo?» pripoveduje Paljm, da je Dostojevskij v svojem temperamentu vzkliknil: «Pa magari tudi z vstajo!» Sploh je Do* stojevskij v teh socialističnih debatah zavzemal svoje posebno stališče, nazivajoč kolektivistične «fourieriste» sanjače, kar nam je umevno pri takem cenitelju človeške individualnosti, kakršen se nam je odkril v dotedanjih svojih delih. Ob neki taki debati se je baje izrazil, da bi rajši živel v sibirski «katorgi» (prisilnem delu) nego v komunističnih Fourierjevih «falansterijah». — V splošno oznako Dostojevskega kot debatanta v teh krožkih se mora reči, da je on po vsej verjetnosti takrat enako mrzil absolutizem Niko* laja L, zlasti zaradi kmetiškega tlačanstva in bedaste cenzure, ka* kor tudi vsako individualnost nivelirajočo diktaturo komunizma. Usodno zanj pa je bilo, da je v enem teh krožkov dobil v roke prepis znamenitega pisma, ki ga je bil pisal Bjelinskij dne 15. ju* 204 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] lija 1847. iz Salzbrunna Gogolju povodom poslednjega izdaje «Korespondence s prijatelji« in da je to pismo naglas čital v Du? rovljevem krožku ter ga vrhutega posojal tovarišem v svrho> pre? pisovanja. Kar je Dostojevskemu v tem pismu Bjelinskega moralo najbolj ugajati, je bila obsodba Gogoljevega soglasja z ruskim tlačanstvom. Dostojevskij sam je poleg tega menil, da mu je niko? lajevska policija štela v zlo tudi njegove besede, ki jih je izrekel v enem teh krožkov, izražajoč v njih misel, «da Rusija služi politiki Metternicha». Dne 23. aprila 1849. je policija ob 4. uri ponoči nenadoma vdrla k Dostojevskemu v stanovanje in ga odvedla v zapor v Petro? pavlovsko trdnjavo, kamor je bilo privedenih isto noč še 22 nje? govih tovarišev, članov imenovanih krožkov. Dostojevskij je bil obtožen, da je svobodoumno govoril in tovarišem naglas čital Bjelinskega pismo. Obtoženec je na zahtevo sodišča sestavil v preiskovalnem zaporu obširno «Izjavo», ki je v visoki meri zna? čilna za njegov značaj zategadelj, ker se v nji avtor samega sebe postavlja v nevarnost, dokazujoč glede očitka «svobodoumja», da ima kot polnopravni državljan ne samo pravico, marveč tudi dolžnost svobodno misliti: Ako se smatra že sama želja po uvedbi boljših razmer v državi za svobodoumje in liberalizem, potem pristoja naziv svobodoumnika vsakemu državljanu, ki želi svoji domovini dobro. Istočasno poizkuša Dostojevskij v tej svoji «Izjavi» opravičiti svoje soobtožence s tem, da jih slika kot «sanjače in zanesenjake». Vprašan, kaj misli o opasnosti Petrašev? skega za človeško^ družbo, odgovarja: «Petraševskij je fourierist... A fourierizem in ž njim vsak zapadni sistem je tako zelo ne? ploden za našo grudo («ppčyp»), tako neprimeren našim raz? meram, neskladen z značajem našega naroda, tako jako plod zapada... da je danes za nas, ko nimamo proletariata, neskončno smešen.«1 Na obdolžitev, da je razširjal francoske republi? 1 Iz teh besed se razvidi, da se je Dostojevskij najbrž že takrat zelo nagibal k nazorom onih ruskih «slavjanofilov», ki so trdili, da ima ruski narod v svojem zaupanju v carja, poživljajočega v kritičnih momentih svoj narod k posvetovanju, boljši parlamentarizem nego zapadni narodi in v svoji «občini» boljši tip kolektivizma nego oni evropski narodi, katerim so šele francoski utopistični socialisti začeli iskati nove formule kolektivistične lastnine. V nasprotju z Dostojevskim pa je stal popolnoma pod vplivom «fourieristov» oni Petraševskij, v čigar «Žep* nem slovarju tujih besed» se je razlagala «konstitucija» na naslednji način: «Ta, način vladanja v zapadnih državah je bil posledica silnega razvoja stanov... Zaščitniki konstitucije dokazujejo, da je ta princip osnovan na pravu vsakega člana družbe, udeleževati se uprave one celote, katere del je on; v praksi pa je to načelo neudejstljivo v večjih državah. Povsod sili potreba k omejevanju števila 205 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij kanske ideje, odgovarja Dostojevskij: «Ni mogoče! Za mene ni bilo nikoli nič neprimernejšega nego ideja republikanske vlade v Rusiji... Naša zemlja ni nastala na isti način kakor ona na za* padu.» Odkrito pa priznava obtoženec svoj srd na cenzuro, češ: «Brez literature ne more obstajati nobena kulturna družba, in jaz sem videl, da literatura ugaša, in ponavljam desetič, da me na* sprotje med literaturo in cenzuro ogorčuje.» Ta zagovor ni Dostojevskemu nič koristil, marveč saioa-ško? dav&l. Preiskava se je vlekla osem mesecev in se naposled končala e^Vc^/s smrtno obsodbo, ob kateri si je dovolila caristična policija z ob* sojenci brezsrčno*okrutno sceno. Ta scena se je uprizorila na javnem trgu v Petrogradu, v najhujšem zimskem mrazu ob asi* stenci avditor jev, zapovedujočega oficirja in vojakov, pripravljenih z nabitimi puškami, da na povelje sprožijo na obsojence. Tudi duhovnik je bil tu, ki je poživljal uboge žrtve k poljubu križa in k predsmrtni izpovedi. Dostojevskij je to neusmiljeno proceduro v kratkih besedah sam opisal v pismu na brata Mihajila z dne 22. de* cembra 1849. V tem pismu, ki se je v celoti objavilo šele po sve* tovni vojni, piše mož, kateri se je bil pravkar vrnil v ječo z mo* rišča, kjer je imel biti ustreljen: «Danes, dne 22. decembra, so nas odpeljali najšemjonovski trg. Tam so nam prečitali smrtno ob* sodbo, nam ukazali poklekniti pred križ, prelomili sablje nad na* širni glavami in nas oblekli v obleko na smrt obsojenih [v bele srajce]. Nato so tri izmed nas [Petraševskega, Mombellija in Gri* gor jeva] privezali ob kole v svrho izvršitve usmrčenja. Jaz sem stal v redu kot šesti; poživljali so po tri in tri k stebrom, torej sem imel priti v drugi partiji na vrsto. Samo še eno minuto mi je bilo živeti. Mislil sem nate, brat, in na vse tvoje. V zadnji minuti si mi bil ti, edini ti v mislih; takrat šele sem spoznal, kako zelo te ljubim, dobri moj brat. Objel sem Pleščejeva in Durova, ki sta stala poleg mene, in se poslovil od njiju. Naposled se je razdal signal. Ob stebre privezane tri so privedli nazaj in nam prečitali objavo, da nam Nj. Carsko Veličanstvo daruje življenje. Na to je sledila resnična naša obsodba.» — Ta resnična obsodba, izrečena že p r e d to barbarsko inscenirano komedijo, zamišljeno baje po samem /C/Carju, se je glede Dostojevskega glasila, da je obsojen na štiri leta oseb, imajočih pravico izbirati zastopnike provinc in stanov. Ker pa se povsod izbirajo zastopniki po tem, koliko imajo imetka, ni ta dosihmal hvalisani način vladanja nič drugega, nego aristokracija bogastva... Zaščitniki konstitucije pozabljajo, da človeški značaj ne obstoji v lastnini, marveč v osebnosti in da s priznavanjem politične oblasti bogatašev nad reveži ščitijo najsilnejši despotizem.» Tb 206 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij v sibirsko prisilno delo («katorgo>>) in potem še na štiri leta služben / ? v vojski kot prostak «zaradi udeležbe v zločinskih namerah, zaradi razširjanja pisma literata Bjelinskega, polnega nesramnih izrazov zoper pravoslavno cerkev in vrhovno oblast, in za poizkus, v družbi z ostalimi razširjati protivladna pisanja s pomočjo domače lito* grafije». — En^ajzrned_treh, ki so bili že privezani k stebrom, nekega Grigorjeva, so pripeljali nazaj v ječo — definitivnoL blaz* njeg.a. Vse kaznjence je po povratku v ječo preiskal zdravnik, če se niso prehladili, ker so stali pol ure v srajcah na mrazu 21°.^ ' *r*-^f «**3Tj Naselil se je v Tveri, potem, ko se je bil 6. marca 1857 oženil z f^™^*^ vdovo nekega Isajeva, Marjo Dmitrijevno, jetično, histerično, tiransko in pozneje varavo žensko, imajočo iz prejšnjega zakona dvanajstletnega sina Pavla, za katerega je Dostojevski j skrbel kot pravi oče. Ta zakon imenuje njegova hči Ljubov očetovo «afrikan? - . sko ljubezen«. V jeseni 1. 1859. se je smel naš pisatelj vrniti v" Petrograd. Zaradi prestane kazni se Dostojevskij ni nikdar pritoževal — nič mu ni bilo bolj neprijetno, kakor če je kdo gledal nanj kot na mučenika — nasprotno: vedno je trdil, da ga je Sibirija duševno o^ysjtila. Ko mu je neki njegov prijatelj ob priliki dejal, da je bila njegova kazen krivična, ga je Dostojevskij, kakor pripoveduje pesnik Majkov, kratko in odločno zavrnil: «Ne, ne, pravična je bila. Sicer bi nas bil obsodil ruski narod. To spoznanje mi je prišlo šele tam, v katorgi. In kaj veste, morebiti je bilo tam gori, t. j. samemu Najvišjemu potrebno, poslati me v prisilno delo, da bi v Sibiriji spoznal neko resnico, to se pravi, da bi spoznal najglavnejše, brez česar se ne da živeti, sicer bi se ljudje v svojem materijalnem razvoju drug drugega snedli. Bilo je potrebno, da sem tam spoznal najglavnejšo resnico, katera se dosedaj skriva samo v ljudstvu, čeprav je to ljudstvo gnusno, tatinsko, ubijalsko in pijansko. Bila je ta kazen potrebna v ta namen, da tam doumem to najglavnejše in nato povem tudi drugim, da ti drugi (čeprav ne vsi, čeprav jako maloštevilni) postanejo boljši vsaj za trohico, vsaj za spoznanje in uvidijo, da drve v brezdno. In že to je veliko. Tudi zaradi tega se je izplačalo iti na katorgo.» In pisatelju Vsevolodu Solovjovu je Dostojevskij nekoč dejal naslednje: «M^nje^e_^torgarešila... postal sem docela nov človek ... O, to je bila zame velika, sreča. Sibirija in katorga!... Tam sem se zavedel samega sebe, tam sem doumel Krista, doumel sem ruskega človeka, doumel sem, da sem tudi jaz Rus, eden iz ruskega naroda.» Vse svoje življenje je ostal Dostojevskij zagovornik samo* državja in častivec onega carja Nikolaja L, kateri ga je bil poslal v/ Sibirijo in katerega je n. pr. kak Hercen smatral svoj živi dan za glavnega svojega sovraga. Ivan Sergejevič Aksakov pripoveduje, kako je Dostojevskij prišel nekoč v Moskvi v njihovo slavjano? filsko družbo in «se z entuziazmom razgovoril o pokojnem vla* dar ju Nikolaju Pavloviču, poudarjajoč, kako se na ozadju prošlosti veličastno riše historična slika tega monarha, verujočega v svoje dostojanstvo in svoje pravo, in kako je njemu osebno ta slika 14 20 9 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski} simpatična«. Pri tem pogovoru slučajno navzoči angleški turist po Rusiji, Walles Mackenzv, ki je dobro razumel ruski jezik, se je po odhodu Dostojevskega začudil ter dejal: «Pravite, da je to Dosto* jevskij, avtor ,Mrtvega doma'?« Ko se mu je pritrdilo, se je Anglež še bolj začudil: «Kako more vendar on hvaliti človeka, ki ga je poslal na katorgo?« Moskovski slavjanofili so mu odgovorili: «Vam inozemcem je to težko umeti, a nam je to umevno kot docela naša nacionalna črta.» V istem zmislu poroča tudi Dostojevskega dolgoletni osebni prijatelj, kritik Strahov, kako so našega pisatelja pogosto ^zastonj prosili, da bi katerikrat v dobrodelne namene javno citat kakšno partijo iz svojih «Zapiskov iz mrtvega doma«. Vselej je imel za odgovor besede: «Ne maram; sicer bi utegnil kdo misliti, kakor da se pred občinstvom pritožujem, neprestano pri* tožujem — to ni lepo!« Prisilno delo y Sibiriji, zlasti pa tamoŠnje njegovo življenje med nesrečnimi bitji iz preprostega ljudstva, čeprav kaznjenciinT&do*: delci, je preosnovalo Dostojevskega duševnost do temeljev in ¦¦.¦¦ zapustilo v nji neizbrisne sledove. Vsi vtiski in nazori, ki jih je imel iz petrograjskih krožkov, so mu izpuhteli iz glave kakor pusti fantomi. Ako je bil poprej z Bjelinskim mnenja, da dela iz ljudi zločince — «milje» in da je to «okolje» krivo, ne pa zločinec, je sedaj prišel v dotiki s preprostimi ruskimi ljudmi, katerim je čital Kristov evangelij, do popolnoma drugačnega mišljenja. O tem pri? poveduje sam v svojem «Dnevniku pisatelja« za 1. 1873. naslednje: ccOkrog mene so živeli vprav oni ljudje, kateri po veri Bjelinskega niso mogli drugače, kakor delati zločine, torej bi iz tega sle? dilo, da so imeli prav in da so bili samo nesrečnejši nego ostali. Jaz sem vedel, da nas tudi vse rusko ljudstvo imenuje ,nesrečnike' in sem slišal ta naziv mnogokrat in iz mnogih ust. A tu je bilo nekaj drugega in docela ne ono, o čemer je govoril Bjelinskiji...» Ljud* stvo pravi: «VLste grešili in trpite, a tudi mi smo grešniki... S pokoro za vašef zločine ste vi vzeli nase križ za splošne grehe.» Tu se je porodila centralna ideja etičnega individualizma Dostojev* skega, nazor o «očiščujoeem trpljenju« in «vzajemni pokori«, nazi? ranje, kateremu je videl Dostojevskij korenine v svojem ljudstvu in vrh v Kristovi samožrtvi za človeštvo. Po mnenju Dostojevskega ljudstvo ne opravičuje zločincev s tem, da obdolžuje «milje», družbo, ampak priznava grešnost obeh delov in ima usmiljenje z «nesrečniki», ki so nastopili pot lastnega in kolektivnega trpljenja, katere pa njih same «tako zelo očišča in krepi«. Katorga je docela izpremenila našega pisatelja pogled na člo? veka s tem, da je ta njegov pogled razširila in poglobila. Večletno 210 Angelo Cerkvenik / V vrtincu sožitje z nesrečnimi kaznjenci ga je po njegovih lastnih besedah napravilo sposobnega, «pred svetom pričati, da se celo v najbolj neizobraženem, v najbolj ponižanem miljeju, med temi trpini od* krivajo črte najfinejših duševnih konstitucij... Misliš, da je to zver, ne pa človek... Mahoma slučajno nastopi minuta, v kateri njegova duša kakor nehote zašije na dan, in človek zagleda v nji takšno bogastvo: čuvstvo, srce, tako silno umevanje lastnega in tujega trpljenja, da se vam zdi, kakor bi se vam odprle oči, in prvi hip niti ne verujete temu, kar ste sami videli in slišali«. — Dosto? jevskij se je v Sibiriji docela prerpdil. Na to, kar je povzročilo ta njegov prerod, za katerega je bil, kakor smo videli, v marsičem že poprej predisponiran, je namignil pozneje sam, ko je 1.1873. o njem pisal. V osnovi tega preroda, pravi, da je ležal «neposredni dotik z ljudstvom, bratsko edinjenje ž njim v skupni nesreči, zavest, da je sam postal takšen, kakršno je ljudstvo, kateremu je bil priravnan in celo podravnan na njega najnižji stopnji«. «To se ni izvršilo tako naglo, marveč polagoma in po jako dolgem času. Od vseh mojih političnih tovarišev sem se jaz najlažje vrnil k ruski ideji, ker sem izhajal iz domoljubne in globoko pobožne družine,« /^V&jVsr*** /V^V^J © tatarskega jarma, ter nadaljuje: «Nas bodo rešili: križ, sveJ^t,er#^LW' vera in prestol... Mi nismo vere nikdar izgubili... S pomočjo vere^0^"* smo vstajali od mrtvih in od vere živi slovanski rod...» Rusija se je dvignila za enoverske brate, katerih cerkve ruši Turek; Francozi in Angleži pa ščitijo Mohamedance in gredo v boj zoper kristijane. A med temi je Gospod, ki je obljubil, da bo on med njimi, ako se zbero dva, trije v njegovem imenu: Milijoni iz nas čakajo Carjeve besede, in naposled je udarila tvoja ura, Gospod! Trobenta buči, v zraku se vije dvoglavi orel in se veličastno nese nad Carigrad.«1 V drugem letu svoje vojaške službe v Semipalatinsku se začenja Dostojevskij zopet intenzivneje baviti z literaturo. Dne 18. janu* arja 1856. piše staremu svojemu prijatelju, pesniku Apolonu Majkovu med drugim naslednje: «Pišete mi, da je prošlo mnogo časa, da se je marsikaj izpremenilo in marsikaj doživelo. Resnica je to. A eno je dobro, in sicer to, da se kot ljudje nismo izpremenili. Jaz sem zase porok... V urah, kadar nimam opravka, si to in ono zapisujem iz spominov mojega bivanja v katorgi... Verjetno je, da pisatelj v teh besedah namiguje na prve osnutke svojega poznejšega «Mrtvega doma». «Pravite, da ste mnogo doživeli in razmislili... Tudi jaz sem mnogo mislil in doživljal in bile so takšne okoliščine, takšni vplivi, da sem moral doživljati, razmišljati 1 Samo še eno svojo pesem omenja Dostojevskij, ko piše dne 13. aprila 1856. nekemu svojemu prijatelju o priliki kronanja Aleksandra II.: «Pišete mi, da vsi ljubijo Carja. Jaz ga obožujem.. j vsaj količkaj bi rad dosegel zase sedaj ob ^, q^q koronaciji. Najboljše in najzdravejŠe bi bilo, ako bi se mi izposlovala dovolitev tiskanja. Poslati vam mislim v bližnjem času privatnim potom svoje verze na koronacijo... Ali bi ne mogli govoriti z Gasfordom (generalnim gubernatorjem Sibirije), da bi on sam predložil moje stihe?» Pesem, ki o nji tu govori Dosto* jevskij, se do danes še ni našla. 18 273 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij ter prebavljati preveč takega, kar je presegalo moje sile... Ne mislite, da s temi besedami kakorkoli namigujem na ono, zbog česar sem prišel semkaj!... Ideje se menjajo, srce ostaja isto ... Rusija, dolžnost, čas — da, jaz sem bil vsigdar resnično ruski človek — govorim vam odkrito ... Docela moje je vaše patriotično čuvstvo nravstvene osvoboditve Slovanov. To je vloga Rusije, plemenite, velike Rusije, svete naše matere . .. Da, soglašam z ' vami glede ideje, da Evropo in njen poklic završi Rusija. Zame je bilo to zdavnaj jasno ... Zagotavljam vas, da sem se jaz n. pr. tako zelo zrastel z vsem ruskim, da me niti kaznjenci niso zbegali — to je bilo rusko ljudstvo, moji bratje po nesreči, in imel sem srečo odkriti neredko celo v duši razbojnika velikodušje, in sicer prav zategadelj, ker sem ga mogel razumeti; zakaj bil sem sam Rus. Nesreča moja ... mi je dala praktično spoznati tudi to, da sem bil vedno Rus po srcu. Človek se lehko moti v ideji, a ne more se motiti v srcu... V katorgi sem čital jako malo, nikakih knjig ni bilo. Sempatja mi je kakšna prišla v roko. Po prihodu semkaj v Semi* palatinsk sem začel citati več ... Ne morem vam povedati, koliko muk sem prestal zato, ker v prisilnem delu nisem mogel pisati. A notranje delo je vendar kipelo. Ena ali druga reč se mi je posrečila, to sem čutil. Ustvaril sem si tam v glavi večjo zaključeno svojo povest... Po prihodu iz katorge sem imel sicer v zasnutku vse gotovo, vendar nisem pisal. Nisem mogel... Žalost in gorje sta me posetila. Izgubil sem ono, kar je tvorilo zame vse: stotine verst so nas delile... Delal sem, a svoj glavni spis sem odložil. Zanj bi potreboval več duševnega miru. Za šalo sem pričel pisati kome* dijo ... in tako mi je ugajal moj junak, da sem zavrgel formo komedije... pišem komičen roman.» Dne 23. marca 1856. piše Dostojevskij ^baronu'Vrangelju: «Verujem, da se črez dve leti... ^ vrnem v Rusijo. Sedaj je zame najvažnejša stvar — denar. Dve stvari, članek in — roman, bosta gotovi do septembra. Formelno hočem prositi, da mi dovolijo tiskanje. Ako mi dovolijo, bom za vse življenje preskrbljen s kruhom. Sedaj nisem več tisti kakor nekdaj; toliko imam obdelanega, toliko premišljenega in takšno energijo za pisanje! Nadejam se napisati roman (do septembra), ki bo boljši od «Bednih ljudi». Saj, če mi dovolijo tiskanje, bojkar zašumelo, knjiga se bo razgrabila in mi vrgla novce, dala mi ime, obrnila name pozornost vlade, in vrnitev pride hitreje.» Dne 13. aprila 1856. piše Dostojevskij istemu adresatu nekaj podrobneje šega o članku, ki ga je imel takrat pod peresom. Pravi, da je bil to članek o Rusiji, ki pa je dobil «docela podobo političnega bojnega spisa». A v strahu, da bi mu vlada javalne dovolila ponovni vstop v 274 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] literaturo s tem političnim člankom («ne glede nato, da so v njem razvite najbolj patriotične ideje»), piše, da je začel sestavljati drugi članek pod naslovom «Pisma o umetnosti«. «Ta moj članek je plod desetletnega premišljevanja. Ves do poslednje besede je bil miselno predelan že v Omsku... V nekaterih poglavjih bodo cele strani iz mojega političnega spisa, in to zlasti glede pomena krščan* stva v umetnosti.» Dostojevskij, ki je bil takrat že zatrdno sklenil, da stopi v zakon z vdovo Marjo Dmitrijevno Isajevo, za kar je potreboval novcev, je posebno težko občutil, da vlada ni dovolila tiskanja njegovih spisov, med njimi niti nedolžnega «Malega junaka». Dne 1. decembra 1856. je pisal Vrangelju: «Pripravljenega imam za tisek več nego za tisoč rubljev honorarja... voljan sem tiskati četudi zazmerom brez podpisa ali pod psevdonimom.« — Šele leta 1857. se pisateljevim prijateljem posreči, dobiti od vlade dovoljenje za to, da izide v «Domovinskih zapiskih« Dosto* jevskega «Mali junak«. V naslednjem letu se Dostojevskij do* govori z urednikom «Ruskega vestnika«, Katkovim, da bo pisal za njegovo revijo. Dne 31. maja 1858. sporoča o tem bratu Mihajilu: «Sedaj sedim pri delu za «Ruski vestnik« (večja povest)... V «Rusko besedo« tudi nekaj pošljem še letos... A ne pošljem romana, nego povest. Spisovanje romana pa sem odložil do po* vratka v Rusijo. To sem moral neobhodno storiti. Roman ima dovolj srečno idejo, nov značaj, ki se ni obdeloval še nikjer. A ker je ta značaj po vsej verjetnosti sedaj na Ruskem zelo moderen v resničnem življenju, zlasti sedaj, kakor sodim po gibanjih in idejah, katerih so vsi polni, senvorverjen, da obogatim svoj roman z novimi opazovanji, ko se enkrat povrnem v Rusijo.« Glede brato* vega mnenja, da mora biti slika naslikana naenkrat v prvem zaletu inspiracije, odgovarja Dostojevskij: « Veruj, da je povsod potrebno delo in še ogromno ... Kar se mene tiče, si jaz zapisujem sceno takoj, ko se mi je prikazala, in sem je vesel; a potem jo predelujem cele mesece, celo leto, se oduševljavam ž njo ponekolikrat..." in večkrat k nji kaj dostavljam ali iž nje kaj črtam ... in veruj mi, <' hodnje še večje je napisal Dostojevskij krajše delo, novelo «V e č n i m o ž» (1870), dušeslovno študijo večno varanega zakon? skega moža. Pavel Pavlovič Trusockij je monoman, svojevrsten «človek iz podpodja», ki se v Veljčaninovim, varajočim ga ž njega prvo ženo, ne spusti v boj pri življenju žene. Takrat tudi še ničesar ne sluti o prijateljevem izdajstvu. Šele po ženini smrti rekonstruira v čudovitem psihološkem podoživi j anju vse momente prevare, nakar prične z dolgotrajno in rafinirano inkvizicijo mučiti Veljčaninova, katerega nenadoma, v hipu, ko je ta ves očaran od njegovega velikodušja, v spanju naskoči in mu z britvijo pre* reže vrat. Ta duševna tortura, katere je bil Dostojevskij veliki mojster, je popisana čudovito. Trusockij se potem vnovič oženi in vnovič nosi rogove, ker je rojen rogonosec. In celo na takem rojenem rogonoscu, ki je po svoji naturi samo atribut svoje žene, Dostojevskij dokazuje, kako se v njem vsaj v neki nenadni in hipni erupciji dvigne v vsej svoji rasti in mogočnosti pogažena in* dividualnost, kako se ojunači za dejanjski protest ona Človeška osebnost, v katero rezultirajo vsa miselna in čuvstvena iskanja Dostojevskega. V letih 1869. do 1870. je Dostojevskij deloma še v Dresdenu, deloma pa že doma v Petrogradu pisal prihodnji svoj roman «B e s e», ki so izhajali v Katkovljevem «Ruskem vestniku» (1871—1872). ^— «Besi», ta roman «velikega gneva», kakor jih je nazval ruski kritik Volvnskij, so bili oni roman, s katerim je Dostojevskij najbolj razburkal rusko družbo. Glavne osebe tega brezdvomno najzanimivejšega njegovega romana bi človek ime* noval nekake moderne Ciklope, duševne gigante, vzrastle iz osrčja ruske družbe pod Dostojevskega tvorno roko v vizionarno po* T, 385 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] Večane figure, metajoče v rusko družbo kakor v razburkano morje ogromne skale do skrajnosti dovedenih, takrat aktualnih ruskih vprašanj. V tej hipertrofiji realnosti se kaže tako, kakor se je kazal vedno v Dostojevskega nečuvenem umetniškem pro* diranju v najgloblje iracionalne duševne tajnosti, njegov brez* primerni nadrealizem. Povod za koncepcijo tega romana je dal Dostojevskemu tako* zvani «nečajevski proces» sedeminosemdesetih obtožencev, po ve* čini univerzitetnih dijakov, katere je organiziral v tajnem društvu v Moskvi idejni pristaš Bakunina in Hercena, Nečajev, izdajatelj lista «Narodnaja rasprava» v Ženevi (1869—1870). Ti dijaki so bili leta 1869. v nekem moskovskem parku umorili enega najagilnejših svojih tovarišev in sozarotnikov, študenta Ivanova, ko se je ta izjavil, da namerava izstopiti iž njihovega tajnega društva, in ko jim je nato Nečajev ukazal ga umoriti, da jih s tajno prelito krvjo zveze v tesnejšo družbo ter dobi v popolno oblast. Iz teh faktičnih dogodkov in nekaterih realnih oseb v avtorjevi mladosti dokaj običajnih «krožkovcev» so pod umetniško roko Dostojev* skega zrastli apokaliptični jezdeci idej, hipertrofiranih do strašnih dimenzij. Dostojevskij se je bil prvotno namenil, prikazati v značilnih upodobitvah vse «bolestne» zapadniške obsedenosti, vse «gnojne» tvore, miazme in nečednosti bacilov, izpodjedajočih zdravo telo njegove majke Rusije — vse to v ta namen, da bi jih tako poosebljene po načinu Krista izgnal na njih lastno prošnjo kot hudobne duhove («bese») v svinje, katere bi se nato same strmoglavile v vodo. Končno pa je stvar, izpadla tako, da je pisatelj v «Besih» naslikal nadzemsko velike like svojih lastnih apokaliptičnih, bogoiskateljskih vizij. — V tem romanu, v katerem se Dostojevskij še najbolj bavi z opisovanjem miljeja izjemoma provincijalnega — dočim je prizorišče večine njegovih del veliko* mestno — je realna ruska resničnost potencirana v sfere vse* mirnih horizontov, dotikajočih se v zagonetnem svetlikanju nadrealnih višin in globin. Dostojevskij je napisal ta veliki roman tako rekoč na en dušek! — s tako brzino more ustvarjati samo «veliki gnev» — dejanje tega romana se odigrava z besno brzino v teku nekolikih mesecev. Vrhutega je pisal pisatelj to znamenito svoje delo v bedi, po smrti svoje hčerke v Dresdenu, kamor se^y^ je bil zatekel pred upniki, v času najhujših vsakotedenskih božjastnih napadov, zažgavši po nekem takem napadu začetek,^ f&*¦¦-V; petnajstih pol. V pismu, ki ga je pisal dne 17. avgusta 1870. že imenovani gospe Hmirovi, je vzdihoval: «Ko bi vi vedeli, kako težko je biti pisatelj, to se pravi, nositi to usodo! Verujte mi: 386 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski} jaz zagotovo vem, da, ko bi imel odločena za to samo dve*tri leta kakor Turgenjev, Gončarov in Tolstoj, bi napisal takšno stvar, da bi o nji svet še sto let govoril... Ideja je krasna in pomeni toliko, da se sam pred njo klanjam. Ali kaj bo? Vem že naprej. Napisal bom roman v osmih ali devetih mesecih, ga zmašil in pokvaril.« — Dostojevskij se je zmotil. Ustvaril je roman, ki je šele danes po veliki katastrofi Rusije postal moder* nejši, nego je bil kdaj, roman, o katerem se je napisalo že nebroj študij, razprav in knjig in ki bo gibal in zanimal duhove še s|oletja. Glavni junak «Besov» je Nikolaj Vsevolodovič Stavrogin, apokaliptično potencirana zver nagonov in razuma, kralj kralje* stva od tega sveta, čigar nagonskemu izživljanju so dani v plen vsi človeški stvori kot poljubne žrtve in skozi čigar dialektični razumski mlin so šli vsi filozofemi in teoremi Rusije in zapada. Kot njegov vzgojitelj se slika stari Verhovenskij, kateri od svoje osebe pripoveduje ves roman, mož, v čigar figuri, ljubko* nebogljensko*humoristično podslikani, je upodobljeno vse lepo* umno*idealistično pokolenje ruskih štiridesetletnikov, katero dela Dostojevskij odgovorno, da je ono zaplodilo vse te «obsedence», vse ruske nihiliste in revolucionarje, ob tako lehkomiselno ne* zmožnih vladnih oblastnikih, kakršnih enega predstavlja guber* nator von Lembke s svojo pokroviteljsko ženo. Tej ženski stoji nasproti pristna ruska dvorjanska «barinja», Varvara Petrovna, mati Stavrogina. Na realnega Nečajeva spominja samo pomagač Stavrogina, tega zakulisnega, mitičnega kralja bodočega sociali* stičnega čarstva, spretni, lehkomiselni, fanatični, egoistični, ne* sramni in brezvestni vragomet, mladi Verhovenskij. Ostali «besi», kakor dolgouhi Šigaljov, ta doktrinami iznajditelj teorije o diktaturi izbrane desetine, ki naj neomejeno zavlada devetim desetinam človeštva, potem rahločutni Verginskij, skopuh in blebetavi intrigant Liputin, klownski žid Lamšin, poročnik Erkelj, Tolkačenko, nihilistična študentka — vsi ti predstavljajo revolucionarni drobiž, menažerijo, ki se gnete ob vsakem večjem pokretu, ne predstavljajoč pravih «besov», temveč same pomije nihilizma. V nebotične višine bogoiskateljstva, v grandiozne verske ter narodnopolitične koncepcije Dostojevskega lastnih idej pa se dvigata Kirilov in Satov, izmed katerih se je poslednji oddelil od svojega realnega modela, študenta Ivanova, in postal glasnik enega dela Dostojevskega lastnih ideologij. Specialno Kirilov pomeni prelomišče pisateljeve strme poti v pravcu individualizma. 387 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] Ta človek, ki ljubi življenje («vsak list, zeleni, svetli z žilicami, ga veseli»), ki je hvaležen pajku, da leze, ta mož, ki se z otroki igra žogo, preprost siromak, ki ima same lepe stvari, celo pištole, ta človek najgloblje pojmuje, da je življenje bolest, strah, nesreča. Kirilov, katerega kakor Dostojevskega «Bog vse življenje muči», hoče nazadnje sam postati Bog. Da ubije v sebi vsem ljudem prirojeni strah pred smrtjo, hoče postati «človekobog». Ob priliki takole modruje: «Komur bo vseeno, živeti ali ne živeti, ta bo dosegel višek osebnosti.» Ves etični individualizem je dotlej branil ter ščitil pravice in samostojnost osebnosti pred socialnimi skupinami, pred razredi, družbo in državo. Kirilov hoče te pravice zaščititi in poveličati celo pred Bogom. Preden gre, da se v zono vzbujajoči sceni — psihološko brezdvomno eni najsilnejših scen svetovne literature — samega sebe ustreli, premišljuje: «Bog je neobhoden, torej mora biti. Historija si ga je izmislila, da je mogla živeti. Jaz pa nočem biti sredstvo niti za Boga; svobodna osebnost hočem biti. Če se ustrelim,; dosežem najvišjo stopnjo svobodne volje in postanem človekobog.»^\ Kirilov tragično pogine in ne najde sinteze med neobhodnostjo, izvirajočo iz pogojev družabnega sožitja in med docela samo* voljno osebnostjo. Do te sinteze prihaja samo Satov, ta pro* povednik Dostojevskega najvišje ideje o «bogočloveku», ki že v razgovoru s Stavroginom, citiranem v uvodu te študije, razvija ideologijo pisateljevega lastnega etičnega individualizma, pro? povedujoč «rusko*narodnega» Krista. Ker pa Satov, prišedši do teh idejnih zaključkov, istočasno izstopi iz kroga zarotnikov, se ti zarote zoper njega in ga v razburljivi sceni v nekem parku umore. Tako torej tudi iz tega bivšega revolucionarja ne nastane Dostojevskega pozitivni lik. Ob zaključku romana se v svojem zatišju ustreli Stavrogin, ta «Ivan Carevič» in duševni oče vseh teh «besov», ki si konča življenje kot izživljen dekadent potem, ko je dokazal svoj fizični debakel pred histerično, vanj zaljub* ljeno, a končno od njega razočarano Lizo Nikolajevno. Roman izzveni v nado, da bo naposled našel Boga, pravega «ruskega» Krista, samo stari lepoumni romantik, Verhovenskij* oče. — Roman «Besi» je napisan z neko napetostjo, ki čitatelju naravnost sapo jemlje. Njegova tehnika, napovedujoča koncem vsakega poglavja vedno nove senzacije, je spretno prevzeta od kolportažnih romanov. Samo pripovedovanje v prvi osebi dela pripoved malce enolično. Dostojevskij je stal pri vsej svoji zamaknjenosti in poglob* ljenosti v kolosalne človeške like ves čas svojega življenja v ozkem ¦ 388 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij -kontaktu z neposrednimi dogodki svoje dobe, zavzemajoč svoje stališče k vsem važnim vprašanjem dneva. To svoje delo je vršil že kot urednik «Časa» in «Epohe». Zategadelj ni čudno, da je 1.1873. z veseljem prevzel po knezu Meščerskem predloženo mu ured* ništvo konservativne revije «Grajan». Dostojevski j pa se v tem listu ni omejeval na edino urejevanje, marveč se je v njem ži= vahno udejstvoval kot publicist s svojo posebno rubriko, naslov? Ijeno «Dnevnik pisatelja«. Članke, izhajajoče pod tem naslovom, je pozneje izpremenil v samostojno publikacijo, ki je izhajala med leti 1876. do 1881. in se prodajala v 2000 do 8000 izvodih. Vrhutega je napisal Dostojevskij 1.1875. še roman «Mladec» («Podrostok») in končal L 1880. prvi del svojega velikega romana «Bratje Kara-mazovi«. Vsa sedemdeseta leta je preživel v Petrogradu; samo pqletne mesece je zahajal skupaj z družino v Staro Rušo, kjer si je bil končno pri ugodnejših gmotnih razmerah, pri katerih ure* ditvi je imela največ zaslug njegova druga žena, kupil tudi lastno hišico. «D nevnik pisatelja« predstavlja zanimiv in za literar* nega historika neprecenljiv avtokomentar Dostojevskega k raz? nim njegovim idejam, zlasti pa k njegovim narodno?političnim nazorom, s katerimi je naš pisatelj vedno barval miselnost svojih visoko umetniško prikazanih človeških osebnosti, nastopajočih v njegovih povestih in romanih. «Dnevnik pisatelja« obseza feljtone, publicistične članke, v katerih njih avtor od meseca do meseca v osvetljavi svojih nazorov glosira aktualne dnevne dogodke v Rusiji in v inozemstvu, kakor n. pr. dogodke ter vprašanja litera? ture, politike, rusko?turško vojno leta 1877. (v času katere žago* varja pisec rusko osvojitev Carigrada), sodnijske slučaje, važne akte družabnega življenja, ženskega vprašanja, vzreje in odgoje otrok, vprašanja žurnalistike itd. itd. Sempatja vpleta pisatelj v ta svoj «Dnevnik» tudi kakšno povest (n. pr. «Bobek», izišel v juniju 1873., «Krotka», fantastična povest s krasno žensko glavico, izišla v novembru 1876. že v samostojnem «Dnevniku», in še druga «fantastična povest«, naslovljena «Sen smešnega človeka«, izišla v aprilu 1877.). Posebno zanimivost tvorijo v «Dnevniku» pogosti memoarni vpletljaji avtorjevi, pojasnila o postanku nekaterih njegovih del in avtorjeve ocene raznih važnejših tekočih pojavov ruske literature. V letih 1874. .do 1875., 1878. do 1879. Dostojevskij ni izdajal «Dnevnika». Leta 1880. je izdal samo eno obširnejšo številko, posvečeno Puškinu, objavivši v nji svoj znameniti ^«Govor o Puškinu«, ki ga je govoril dne 8. junija 1880. na pesnikovi proslavi v Moskvi. V* letu 1881., v letu svoje smrti, je >\y''; 389 Dr. Ivan Prijatelj / Dostojevski j izdal Dostojevskij istotako eno in edino in to poslednjo knjižico svojega «Dnevnika». Kot stalna, najosnovnejša nota zveni iz vseh teh njegovih «dnevniških» člankov njegova trdna vera v to, da edino pravoslavje, ohranivše pravo, neizkaljeno podobo Kristove vere, more prinesti rešitev ter resnico ne samo Rusiji, marveč tudi vsemu ostalemu svetu. Ta ruski mesijanizem v ekstatično vročem plamenu žehti tudi iž njegovega znamenitega govora o Puškinu.^ Samo široki ruski Človek, ki je sposoben sprejeti v svojo dušo kulturne pridobitve vsega sveta, jih spraviti v soglasje z lastnimi ljudskimi miselnimi in čuvstvenimi vrednotami — kakor je to po Dostojevskega ugotovitvi umel storiti v najvišji meri Puškin — samo ruski vseobjemajoči duh, je poklican, da prinese v evropske disonance harmonijo in omogoči porod bodočega «vsečloveka». To publicistično delovanje pa Dostojevskega ni oviralo, da bi dalje ne snoval načrtov za velike romane, izmed katerih pa je na žalost utegnil deloma izvesti samo še dva. Prvi roman, naslovljen «M 1 a d e c» (1875), ima obliko zapiskov, ki si jih zabeležuje med deškimi in mladeniškimi leti stoječi Arkadij Makarovič Dolgo* rukij, nekak «mali junak», prerajajoč se v velikega na podlagi svo* jih bolj srčnih nego razumskih razmišljanj o ljudeh. Dostojevskij je čutil po «Besih» svojevrstno moralično in logično potrebo napi* sati ta roman, ki je imel podati pozitivne družabne like potem, ko so bili v «Besih» prikazani in do strašnih prepadov dovedeni negativni produkti ruske societete. Tla, iz katerih je hotel pisatelj, da bi izrastli ti novi nositelji njegovih pozitivnih idej, je imela tvoriti obitelj, ruska družina. Dostojevskij je bil trdno preverjen, da ima samotarsko?pustolovno tavanje «nihilistov» svoj izvor v onih socialističnih doktrinah, ki hočejo otroka iztrgati iz toplih ^"oU^c^družinskih vezi ter ga odrejati v mehanizmu občnih odrejevališč; istotako pa se je zavedal, da prihaja ves ruski spor med «očetovi in sinovi» iz one ruske prakse, v kateri je družina le neko slučajno sožitje brez vsakih moralnih vezi med njenimi člani. Kakor piše sam avtor v «Dnevniku pisatelja«, je bil on s tem romanom za= mislil neke svoje «Očete in sinove», od katerih pa je, kakor sam izjavlja, napisal zgolj «prvi poizkus te svoje ideje». Okolje, iz katerega je pisec vzel očeta, je dvorjansko, o katerem izpoveduje avtor na koncu napisanega romana svoje uverjenje, da je «samo v tem tipu kulturnih ruskih ljudi možen vsaj videz lepega reda in lepega vtiska». Že Puškin da je hotel črpati snovi bodočih svojih romanov iz «tradicij ruske družine«. In tukaj, pravi pisec «Dnev? nika», je v resnici vse, kar je bilo dosedaj lepega v Rusiji. «Tu je vsaj vse, kar je bilo v Rusiji kolikor toliko završenega. Tu so 390 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij bile n. pr. že razvite oblike časti in dolžnosti, česar razen v dvor* janstvu nikjer na Ruskem ni bilo ne samo ničesar završenega, marveč nikjer celo niti nič začetega.» Kakšni sta bili ta čast in dolžnost, o tem Dostojevskij pravi, da neče razpravljati, njemu gre samo za završenost oblik in za kakršenkoli red, ne predpisan nego doživljen. «Bože, nam je predvsem potreben kakršenkoli, a naposled naš svojinski red!» Roman «Mladec» nam predvaja celo vrsto zanimivih oseb, v katerih ospredju stoji že imenovani Arkadij Makarovič, ne* zakonski sin očeta, selškega plemiča Versilova in njegove tlačanke, ki je bila ob času sinovega rojstva zakonska žena služabnika na Versilovljevem dvorcu, nekega Makara Dolgorukega, kateri je v romanu naslikan kot idealen tip staroruskega možaka iz pre* prostega ljudstva. Arkadij se vzgaja v nekem penzionatu in se spočetka razvija v smeri Raskoljnikovljevega skrajnega indivi* dualizma, stremečega po «osamljenem mirnem spoznanju svoje moči». In ta «volja po moči» gre «mladcu» Arkadiju višje nego želja po bogastvu. Toda v hipu, ko dobi Arkadij priliko, pokazati svojo moč, ker mu je padlo v roke neko pismo, kompromitirujoče njegovega pravega očeta Versilova, se začne oglašati v njem «srce», organ etičnega individualizma. Gre in izroči pismo Versi= lovu, s čimer izvrši dejanje, ki tudi v nezakonskem njegovem očetu povzroči moralni preokret. Med Versilovim in Arkadijem se razvije novo razmerje, konture «sluČajne» družine začno kopneti in obrisi nove, prave, duševno zvezane obitelji se rahlo rišejo na obzorju. Izpreobrnjeni Versilov prevzame vodstvo dejanja in sanja «sanje o jutru prvega dne evropskega človeka», kos umet* nine, ki se lehko meri z najlepšim, kar je kdaj napisal Dosto* jevskij. Ideja romana se dvigne od posameznega konkretnega slučaja v splošno^človeške višine, ožarjene z Dostojevskemu naj? priljubljenejšo lučjo, projicirano iz žarišča Kristove samožrtve: Kakor je bil Arkadiju potreben oče, da se je «mladec» moralno preobrazil, tako mora tudi človeštvo najti Očeta, da se iz osam* ljenostne «volje po moči» dvigne k ideji samožrtvovanja in najde očeta vsega človeštva — Boga. Že v tem nedokončanem romanu se kaže na firmamentu Dostojevskega miselnosti obris neke podnebesne duševne kupole, namesto cerkva formalistično^konfesionalnih «ateistov», namesto izrecnih ateistov, obožujočih prirodo brez Boga — nova cerkev «svobodne teokracije» — nebotična pesniška vizija, ki jo je Dosto* jevskij upodobil v svojem zadnjem, najobsežnejšem romanu, v «Bratih Karamazovih». :: . (Dalje prihodnjič.) 391 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] mramorni vrat in svoja široka, lepa pleča v dragocen, črn volnen šal. Ropni, mehkomačji hod mesojedne zveri ima. Pri dvajsetih letih je v polnem cvetu. Zgornja ustnica ji je tenka, spodnja dvakrat polnejša in kakor napeta. Sladak glas ima, in mehkoba, razlita ob polni spodnji ustnici, spi pozorno, zlo in roparsko. Nekaj pristno* ruskega in orientalskega, nekaj pasivno*prežečega, zasanjanega, celo lenega pri zmožnosti nenadnih vulkanskih iz* bruhov je v tej ruski ženski lepoti, o kateri pravi pisatelj, da jo nekateri ljubijo do blaznosti, dokler roji kot spolno dozorela eno* dnevnica. A za tem «enim dnevom« prevzamejo rusko žensko občutja, ki so nato stalni njeni atributi: vdanost, zvestoba, po* žrtvovalnost, daritvenost, dobrota. «Infernalna lepota» predstavlja v življenju ruske ženske samo kratek hip in pomeni razmah revoltnega elementa, egotičnega in bogofobskega. Potem je Ru* sinja ves svoj živi dan bogofilka. -V največji ekstazi, pirujoča z Mitjo v zamestni gostilni v Mokrem, Grušenjka nenadoma vzraste v čudovito višino: «Ko bi bila Bog, bi vsem ljudem odpustila. Mili moji grešnički, od današnjega dne dalje vam vsem odpuščam. Takšna zlodejka kot jaz hoče moliti! Mitja, naj plešejo, ne moti jih. Vsi ljudje na svetu so dobri — slabi in dobri vsi skupaj.» — In po tej Grušenjkini ekstazi pridejo in vklenejo njenega Mitjo. Grandiozna scena! Grušenjka postane mahoma vdana, veselospokojna, pripravljena na vsako pokoro. «Nekaka tihota» se razliva po vsem njenem bitju. — Podobna izprememba se isto* časno izvrši z Mitjo: kakor Raskoljnikov se hoče tudi on s pokoro očistiti vsega blata, s katerim ga je umazalo življenje. Zoper pomoto sodišča, obsodivšega po dolgih sodnih obtoževalnih in zagovornih govorih — pravih mojstrovinah forenzičnega govor* ništva! — Mitjo na podlagi indicij, češ, da je kriv očetomora, zoper to justično zablodo se mladi mož ne pritožuje. Rad in pokorno jemlje križ na svoje rame z ozirom na druge svoje grehe in hoče nastopiti težko pot v Sibirijo, s katere poti namerava pobegniti v družbi z Grušenjko v Ameriko. Odločno pa pristavlja: «A če me bodo po poti ali pa tam tepli, se ne bom pustil, ubil bom koga in ustrelili me bodo.» In ko ga bo enkrat pozneje prijelo nepremagljivo hrepenenje po Rusiji, se bo vrnil pod tujim imenom pod topli domači krov in umrl na rodni zemlji... Docela drugačen je Ivan, ta mnogo važnejši junak skrajnega filozofskega individualizmain pretiranega pozitivizma. Njegove umstvene ekskurzije in moralne krize razbijajo običajni okvir romana, tako da postaja delo, obenem z religiozno*filozof* skimi pogovori starca Zosime, nekak «kompendij človeške duše». 497 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski] Ivan je po svojem karamazovskem poreklu tudi sladostrastnik.toda finejši, kompliciranejši tip, čigar glavna črta je neka uravnovešena, zaprta, molčeče^trmoglava in sistematična ljubezen do konkret* nega, biološkega življenja. Ivan ni takšen kakor neposredno in elementarno izbruhaj oči Mitja. On je preračunljiv, razumen in molčeč. Samo ob eni priliki se vsega razodene v kolosalno raz* snovanem pogovoru z Aljošo* in pozneje še enkrat v svetovno znameniti monološki bogoborski sceni s hudičem. Ivan pričenja z Aljošo, nastopajočim v romanu kot oseba, kateri vsi odkrivajo svojo notranjost, razgovor o Bogu. Ivan ne taji eksistence Boga, o katerem sodi, da sploh ni stvar razuma, njegovega edinega du* ševnega organa. Ivan zanikuje, da bi svet vladala harmonija, mo* ralni red, on negira smotrenost stvarstva. V metafiziko se ne mara spuščati. «Jaz imam evklidski, zemski um in zategadelj, kako naj rešujem, kar ni od tega sveta?« On pravi, da ne more ljubiti bližnjega, ampak samo daljnjega. V abstraktnem zmislu je po njegovem mnenju še mogoče ljubiti bližnjega, dejanjsko pa je mogoče ljubiti kvečjemu od daleč, a od blizu skoraj nikdar... «Da bi vzljubil človeka, bi se mi ta moral skriti, a komaj mi pokaže svoj obraz — je že izginila ljubezen.« Berači bi po njega mnenju morali prosjačiti potom časnikov. Izmed vseh treh vrst ljubezni je še najprirodnejša ljubezen do otrok. A kakšne ne* maščevane krivice trpe vprav otroci od odraslih! V dobi tla* čanstva je neki znatni generakgraščak osemletnega tlačanskega dečka, ki je s kamenom v nogo ranil njegovega lovskega psa, vrgel najprej v temnico, potem ga dal sleči do nazega in nato pred očmi dečkove matere po zlih hrtih raztrgati v kosce. Ivanovo mnenje je, da «na krivicah obstoji svet in da bi se brez krivic v njem morebiti nič ne dogajalo«. Baje da bo> Bog vse zravnal na sodni dan, ko se ob jame jo mati, po psih raztrgani sin in njega mučitelj ter vzkliknejo: «Pravičen si ti, o Gospod!« Takrat da pride vserazsvetljenje spoznanja in se vse ob jasni. A tukaj ravno stoji za Ivana pomišljaj, tega on ne more sprejeti: «Dokler sem še na zemlji, brže bolje se hočem maščevati... Ne maram, da bi se mati objemala z mučiteljem sina, raztrganega po psih! Ne sme mu ona odpustiti! Kje je tukaj harmonija? Eksistira li na vsem svetu bitje, ki bi moglo imeti in tudi imelo pravico od* puščati? Ne maram harmonije, zaradi ljubezni do človeštva je nečem. Rajši ostanem sam z nemaščevanim trpljenjem... Pre= drago so nam zaračunali harmonijo, ni v silah našega žepa toliko plačevati za vstop v raj. In če sem poštenjak, je moja dolžnost, da svojo vstopnico čimpreje vrnem. In to tudi delam. Ne za* 498 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski} nikujem Boga, samo vstopnico Mu najspoštljiveje vračam.» In ko mu Aljoša pripomni, da je to upor in da je nad svetom bitje, ki more in sme oproščati vse in za vse, ker je ono dalo svojo nedolžno kri za vse in vsakogar, mu pravi Ivan: «Čuj, Aljoša, ne smejaj se, jaz sem nekoč, pred letom dni, zložil pesnitev. Ako hočeš z menoj izgubiti deset minut, ti jo povem.» In tu prične Ivan Aljoši pripovedovati «Legendo o Velikem Inkvizitorju», takšen prometejsko^plameneč in duhovit protest proti vsem pozitivnim in konfesionalnim veram, kakor ga ne pozna svetovna literatura, «legendo», katera predstavlja tudi po Dostojevskega lastni sodbi višek vsega, kar je ustvaril ta veliki mag ruske duše. To je kolosalna obtožba lažnive ljubezni do človeštva, zlorabljajoče božje ime in poslanstvo za svoje gospod? stvo, strahovita «šigaljovščina», sistem vladanja nekaterih nad vsemi v imenu najvišjega bitja. Dejanje «legende» se vrši na Španskem v dobi velike inkvizicije. Ker se greši in dela nasilje v imenu njegove blagovesti, se vnovič pojavi na svetu Krist, ki zopet uči in osrečuje vse ljudi, zgrinjajoče se okrog njega, dokler ga Veliki Inkvizitor ne vjame in ne vrže v ječo. In takrat se dogodi, da pride Inkvizitor ponoči h Kristu v njegovo jetniško celico na razgovor. «Ti si ob svojem času osvobodil človeka,» mu reče, «da se je ta mogel prosto odločiti za dela ljubezni, truda in sožitja.« Vprašanja želodca pa so človeka zopet vrgla v greh in zadolženost. Kriv si ti, ker nisi hotel po nasvetu in na zahtevo satana izpremeniti kamenja v kruh. Danes je temu satanovemu nasvetu sledila cerkev, nasilno pokorivša si ljudstvo, da je pod njenim vodstvom začelo samo pretvarjati kamen v kruh, ki ga ono pokorno prejema iz rok svojih gospodarjev... Tvoj pravi nauk ni za človeštvo, ampak samo za maloštevilne izbranike; tvoj nauk dela svobodnega onega človeka, ki nima nobene druge skrbi, kakor podvreči se svojemu gospodu. Ljudstvu ni treba svobode. Na svetu obstoje tri velike sile, katerim se človeštvo uklanja z veseljem: čudež, skrivnost in avtoriteta. Ti si od= pravil vse tri, ko na povelje satana v puščavi nisi hotel storiti čudeža, ne skočiti s strehe templja, ne stopiti s križa, ker si hotel, da človek veruje svobodno, ne zaradi čudeža, skrivnosti in avto* ritete. Človeška duša pa potrebuje vprav tega trojnega, zategadelj smo Tvojo vero popravili mi, oklenivši se tega trojnega sredstva. «Čemu si nas prišel motit?» vprašuje Inkvizitor in izjavlja, da on in njegovi niso ž njim, ampak z Antikristom. Krist da je z ogorčenjem odklonil poslednjo nagrado, ki mu jo je satan obljubil, pokazavši mu vsa zemska kraljestva. «Mi pa smo vzeli 32* 499 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski} od njega Rim in meč Cesarja in proglasili zgolj sebe za edine zemske kralje.» Česar nisi sprejel Ti, namreč ta tretji satanov nasvet, smo sprejeli mi in dali ljudem to, česar iščejo na zemlji, da vedo, «pred kom se imajo klanjati, komu zaupati vest in na kakšen način se naposled zediniti vsi v nesporno, občno in so* glasno mravljišče; zakaj potreba vsesvetskega zedinjenja je tretja in poslednja muka ljudi.» — Kristova svoboda ni bila za ljudi. Ljudje sami se odpovedujejo te svobode. «Svoboda, svobodni um in znanost jih nekoč zavedejo v takšne goščave, jih postavijo pred takšne čudeže in nerazrešljive skrivnosti, da se eni iž njih — nepokorni in divji — uničijo sami sebe, drugi — nepokorni in slabosilni — uničijo drug drugega, a tretji — slabo* silni in nesrečni — se priplazijo k našim nogam ter zavpijejo nam: ,Da, vi ste imeli prav, vi sami ste obvladovali Njega skriv* nost, in mi se vračamo k vam, rešite nas pred nami samimi.S> Mi pa bomo varovali svojo skrivnost, sami mi bomo nesrečni, a ljudem bomo prinesli srečo in priložnost dela, praznovanja, grešenja, kesanja, odpuščanja in upanja v to, da bodo enkrat mirno umrli in onkraj groba našli — «večno smrt». To bi bila kratka rekonstrukcija besed Velikega Inkvizitorja, vzklikajočega na koncu svojega razgovora s Kristom: «Naše kraljestvo se zida, Ponavljam Ti, da že jutri sam uvidiš to našo poslušno čredo, katera na moj prvi migljaj plane podtikat goreče ogorke pod Tvojo grmado, na kateri Te sežgem zato, ker si nas prišel motit.» — In konec te «legende» o Velikem Inkvizitorju, te strašne Do* stojevskega bilance splošne svetovne cerkvene morale brez Krista se glasi: Inkvizitor je utihnil ter čakal, kaj poreče Krist. Ta ga je poslušal molče, «pronicateljno in tiho zroč mu v oči in vidno ne želeč odgovarjati». Rajši nego ta molk bi imel inkvizitorski starec, da bi mu Krist rekel kaj trpkega, strašnega. «A On se je mahoma molče približal k starcu in ga tiho poljubil na brezkrvne, devetdesetletne ustnice.» Tega poljuba starec ni prenesel mirno, vstal je, pohitel k vratom, jih odprl in zakričal Kristu: «Pojdi in ne prihajaj več ... ne prihajaj sploh ... nikdar, nikdar!» Kam je merila Dostojevskega filozofsko*religiozna ter socialna misel, se razvidi deloma iz redkih besedi Aljoše, v tem delu romana še precej pasivnega junaka, najbolj pa iz propovedi in po* menkov meniškega starca Zosime. Zlasti Zosima izreka «novo besedo», ki jo po avtorjevem mnenju prinese šele Rusija vsemu svetu: namesto nasilne teokratije svobodno t e o k r a t i j o, ki bo pretvorila dosedanje socialne tvorbe narodov, države, v svobodnoteokratično cerkev, združbo narodov, osnovano na 500 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski} etičnem individualizmu samožrtvovanja enega za vse in vseh za enega s trdno vero v nesmrtnost človeške duše in z istotako trdno vero v harmonijo, ki jo uglaša in drži v svojih rokah Bog na tem in na onem svetu. Ta vera tudi tvori poslednji in najvišji triumf pisatelja samega nad vsemi njegovimi dvomi ter pobočnimi stremljenji, katerih nobenega vseobsežni Dostojevskij ni zatiral v sebi, ampak v najrazličnejših figurah svojih romanov vteleševal in dovajal do kolosalnih premerov in likov. Nadaljnje zgodbe Ivana Karamazova so notranje tako dra* matične, kakor so vnanje razgibane zgodbe Mitje. Ivanova nevera v neumrljivost človeške duše ga dovede naposled do hladno* logičnega egoizma ter prefinjenega epikureizma, čigar suverensko in stoično ravnotežje nepričakovano zmoti Smerdjakov z Ivanu samemu zaupanim priznanjem, da je bil on, Smerdjakov, tisti, ki je pod vplivom Ivanove doktrine, češ, da «je vse dovoljeno« — umoril starega Karamazova. Po tem svojem priznanju Smerd* jakov gre in se obesi. Ivan zapade strašnim halucinacijam, v katerih se v dvogovorih bori s samim hudičem — v mefistofelsko silnih scenah. Mitja in Aljoša se nadejata, da bo Ivan pri svoji cckrepki konstituciji« ozdravel. — Poleg teh glavnih oseb ima roman še vse polno krasnih figur, zlasti dečkov, soudeležnikov dražestne in genljive zgodbe o Iljušečki in o Kolji Krasotkinu. Prvi svoj nesporni in vseobčni triumf pred rusko čitajočo publiko je Dostojevskij, kateremu je ruska kritika zaradi nje? govega tesnega in odzivčnega kontakta z aktualnim življenjem bila pogosto nepravična, doživel šele v juniju 1880. v Moskvi, takrat, ko je znameniti romanopisec ob odkritju Puškinovega spomenika govoril svoj testamentni govor o Puškinu kot ruskem vsečloveku. Pol leta kesneje (dne 28. januarja 1881.) je Dosto* jevskij nanagloma umrl na pljučnem emfizemu, ne izpolnivši niti polnih 60 let. Tako veličastnega pogreba, kakor je bil njegov, ni priredila Rusija poprej nobenemu svojemu sinu ... Zaključek. — F(jbdbr Mihajlovič Dostojevskij je sekularni umetnik. Kot sin realistične dobe stoji na širokih, neposrednih tleh dejanjskega ruskega življenja in svetovnočloveškega social* nega vrveža. A njegov pogled ne drsi samo po površini ' objektivnega sveta, temveč prodira v najgloblje globine človeka. Dostojevskij je rudar človeške duše. Brodar nad strašnimi nje* nimi brezdni je. Nad krnicami človeške psihe brodari, upirajoč svoj pogled neprestano v kozmične višine. Z morišča, izpred namerjenih pušk je prišel, kjer je gledal smrti iz oči v oči. Njegov knez Mvškin pripoveduje o teh groznih doživljajih, o katerih pravi, 501 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski! da jih človek, ki jih je doživel, ne pozabi nikdar več v življenju. In njegov Lebedev moli za dušni mir one grofice Dubarrujeve, ki je pred giljotino prosila rablja za eno samo minuto živ* ljenja ... Iz revolucionarnih krožkov je izšel in kljub temu, da ni bil nikdar običajni revolucionar, je bil vendar v dnu svojega bistva človek revolte. Bil je sicer Večji del svojega življenja verni sluga samodržavnega carja, pa je končno prerokoval poslednjo svetovno revolucijo, namreč versko, glede katere j'e veroval, da bo nad vsemi, zanj efemernimi državnimi tvorbami sveta zgradila vsečloveško kraljestvo božje na zemlji. Kaos in čuvstveno, zgolj intuitivno organizirano anarhijo je smatral za slovanski element, ker je bil to njegov lastni duševni živelj. Lepo zaokroženega, plastično*objektivnega lepega videza on ne mara. Motnjavo in metež upornega duha ljubi z vsemi njegovimi elementarnimi ter vulkanskimi izbruhi. Kaos — ta topilnica duhov — je njemu najgloblje stanje duše in bolezen skoraj normalno stanje telesa. On sam svojih junakov ni imel za abnormalne ter bolne, ampak za takšne posebne ljudi, v katerih se stopnjuje in zgoščuje to, kar huška v običajnih ljudeh skozi dušo samo v redkih hipih, ko človek vsaj za moment neha biti nihalo mehaničnega kolesja, ko neha biti buržuj, «kateri si je preskrbel gotovih misli kakor drv za zimo». Sploh on sovraži «zdravega» filistra, ker je o njem mnenja, da tak človek v svoji ploskosti nima zmisla za dušo, marveč zgolj za vnanje ravnovesje telesa. Od realistov svojega časa se Dostojevskij najbolj razlikuje po tem, da on ne popisuje prereznih «tipov», ampak izredne individualnosti, kar znači, da je on v bistvu izšel iz romantike, ampak iz ruske romantike silnega razmaha in ruske «široke nature». Pri Dostojevskem se izredno mnogo mori in ubija, a vedno iz ideje. Vsak njegov človek nosi v sebi zarodek morivca in zločinca, obenem pa spo* komika in svetnika. Dočim uravnovešeni in lepotni realist Turgenjev take «podpodne» vzrive izbegava, dočim on beži iz razboljene in vulkansko eksplozivne Rusije, se Dostojevskij z naslado potaplja vprav v te in take brodeče toke in šoke ruske duše. Z lehkoto in za izglajeno' lepoto on ne piše, ampak tvori do* besedno v krvavem potu obraza. Verska iskanja mu gredo nad vse, okoliščina, ki ga tudi značilno razlikuje od malone vseh, versko indiierentnih realistov njegove dobe. Verske indiferent* nike Dostojevskij naravnost zaničuje, zato pa postavlja v osebah Kirilova, Satova in Velikega Inkvizitorja grandiozne spomenike ateistom, prišbdšim do tajenja Boga v trpljenju in v dušnih borbah, ker je šla tudi njegova lastna «hozana skozi ognjeno peč» 502 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevskij dvomov in bogotajstva. Socializem svoje dobe je Dostojevskij sovražil, ker je ta družabni red obetal ljudem raj na zemlji, stanje, ki ga je Dostojevskij zaničeval kot vsako plosko samozadovoljno udobnost. Kako je osmešil Lizo Nikolajevno, Stavroginovo ne* vesto, hotečo izdajati v skrajšani in priročni obliki iz ruskih časnikov nekako registracijo vseh važnejših dogodkov leta, da bi se čitatelju ne bilo treba mučiti s čitanjem časnikov — on sam je liki tiger prežal na vsak dogodek ruskega in svetovnega jav* nega življenja — kako je kruto karikiral v osebi Karmazinova Turgenjeva, baje trdečega, da on ne mara živeti v Rusiji, ki ima še toliko — lesenih hiš! Kako je mrzil in pri vsaki priliki žigosal advokate kot ljudi «z najeto vestjo», kateri človeku odvzemljejo krivdo z duše, kakor da bi «snemali klobuk z glave«! On, ki je najgloblje proučeval zločin in pravičnost in ki je trdno veroval v moralni prerod zločinca zgolj potom pokore in voljno sprejete kazni, je sovražil lehkoto sodnega oproščanja. Odklanjajoč za* padnih znanstvenikov trditve, da bi mogli kdaj zdravniki in sociologi s poboljšanimi higieničnimi napravami in socialnimi reformami ozdraviti družbo, je bil prepričan, «da se krije zlo v človeštvu globlje, nego menijo zdravniki*socialisti, da se v nobeni organizaciji družbe ne ognete zlu, da ostane človeška duša vedno ista, da izhajata nenormalnost in greh iž nje same, in da so naposled zakoni človeškega duha tako neznani, kajcor tudi ne* poznani znanstvu, tako neopredeljeni in tako skrivnostni, da jih ni in da jih za enkrat še ne more biti zdravnikov in tudi ne končnih sodnikov, marveč je samo On, ki govori: «Moje je maščevanje in jaz povrnem.» Dostojevskij se ni zgražal nad tem, da človek obsoja človeka, ampak nad tem, da ljudje, poklicani soditi, oproščajo ljudi, ko je vendar vsakdo poln teh ali drugih krivd. Kmetiški porotniki, ki obsodijo Dimitrija Karamazova, čeprav on ni ubil očeta, so mu ljubši nego zagovorniki, ki ga hočejo oprati vsake krivde. Dostojevskij gleda v dno človeške duše in je ves prevzet od zavesti človeške krivde. Temu slado* strastniku muke in trpljenja, ki pravi, da «človek do brezumja ljubi trpljenje«, temu Ivanu Groznemu ruske literature sta enako potrebna dobro in zlo, zločin in kesanje, kletev in molitev, Krist , in Antikrist. Skozi njegove spise hodita zločinec in spokornik z roko v roki, morivec Raskoljnikov in svetnica Sonja, ki je po* cestnica. Lepota je zanj v Madoni in v Sodomi... Dostojevskega umetnostna tehnika je docela svojevrstna. On ne pozna lepotne sorazmernosti. Kot brat teh «bratov Karama* zovih», kot somorivec teh svojih morivcev, kot «bes» med svojimi 503 Dr. Ivan Prijatelj I Dostojevski! «besi» gromadi dejanje, uprizarja vrtince nad brezdni, nasilno vlekoč čitatelja v te ponore. Nalašč ustvarja komplicirane kolizije med junaki in jih tako zaostruje, da kar vidiš, kako se gledajo nasprotniki (n. pr. Svidrigajlov in Dunja, Kirilov in Peter Verhovenskij, Satov in Stavrogin) premo in naravnost iz oči v oči, kakor iz revolverja v revolver. V enem samem dnevu se pri njem dogaja silno mnogo. Za dnem pa nastopa noč, polna mor in težkih sanj. Vročični tempo njegovega spešnega peresa išče in kopiči besede, zlasti pridevnike, spletajoč jih v neprodirno goščavo pi* ščevih kakor možgani skodranih stavkovih period. Vse v njegovih romanih nastopajoče osebe se zde človeku podobne neprestano in do skrajnosti napetim strunam. In na teh strunah žive samo duše, rastoč do nekih pošastnih psihičnih potenc. Duševni toplomer kaže pri njem vedno vrelišče. Kolo njegove natezalnice se pod njegovo roko zavrti pri največjem zatisku vedno še za nekaj zamahljajev trše. Njegovi junaki so v vednih razgovorih, dolgo* trajnih in pogosto preraztegnjenih pomenkih, v samih duševnih duelih, v katerih preže drug na drugega. To vam je detektiv duš. Dostojevskij ni psiholog mas, on je dušeslovec posameznega člo* veka. — V prirodi ne vidi pokrajine in lepega videza, ampak zgolj brezdna. Zemljo vzljubi šele takrat, kadar zagleda nad njo raz* peto nebo, kakor njegov Aljoša, ki s solzami radosti poljublja grudo v trejiotku, ko vidi nad njo poveznjeno* široko nebeško kupolo, polno tihih, bleščečih zvezd, in ko čuti, kakor da bi se zemska tišina zlivala z nebeško, zemska skrivnost dotikala «zvezd* ne». Življenje njegovih junakov je večna noč, na katere nebu se podobno redkim, milovidnim zvezdicam pojavljajo samo tu in tam kake ljubke glavice otrok, edinih bitij, ki jih Dostojevskij brezpogojno ljubi, izjavljajoč, da «se preko njih duša leči». Dostojevskij ni umetnik epsko*uravnovešene, mirne, objek* tivne ter sorazmerno vedre umetnosti kakor n. pr. Turgenjev ali Gončarov. Strašne disonance divjajo po njegovi duši, strasti, so* vraštva, fanatični bliski, osvetljujoči grozne prepade njegove lastne in pristnoruske ekskluzivnosti in nasprotovanja zoper vse, kar je tuje. In vendar se vse tuje dobro, resnično in lepo razplavlja v njem, in vendar on kakor pristni Rus misli vedno na vse človeštvo! Zdravih in tipično povprečnih ljudi ima Dostojevskij malo, tem več pa duševno in telesno bolnih, perverznih, kriminalnih, eksta* tičnih, devotnih, epileptičnih, kakor je bil božjasten tudi on sam, spadajoč po tej bolezni v družbo takšnih epileptičnih velikanov svetovne zgodovine, kakor so* bili Mohamed, Cromwell in Na* poleon. Vse osebe govore pri njem, ne vsaka svojega individual* 504 Tine Debeljak / Ljubavne nega jezika, marveč skoraj zgolj govorico pisateljeve lastne silne individualnosti. Dikcija stavkov in grupacija dejanja se pri njem gomili, čudovito zapleta. Beseda pri njem podi besedo in rije, vrta, koplje v strašne prepade ali pa se v opojnem poletu; vznaša v neznane duševne in kozmične višine. Ves njegov slog kaže, da je umetnik pisal naglo. Ali tudi on je mnogo delal ob svojem umetnostnem izrazu, ki je v vsej svoji zamotanosti in kaotičnosti čudovito adekvaten s preživljanji njega in človeških osebnosti, nastopajočih v njega delih. Dostojevskega leposlovje je neizmerno razširilo sfere umet* nosti. Tolikšne umetniške latitude ni svet poznal pred njim. Od najpreprostejših občutkov do najkompliciranejših duševnih pro* cesov, od elementarnih nagonov do demoničnih, mističnih, ekstaz tičnih, vizionarnih povečav, do najglobljih duševnih prepadov, do tja, kjer «mistični strah» diha v človeka, je prodrla Dostojevskega umetnost, od organskega, preko mehaničnega in racionalnega do podzavestnega. Vse, po> čemer je nedavni simbolizem programsko stremil, je ta ruski umetnik genijalno presumiral, pred Nietzsche? jem in Strindbergom ter Maeterlinckom. Najvišja in največja pa je in ostane njegova občudovanja vredna osebnost, ki je živela, v mukah trpela tisočere nagone, se vzpenjala nakvišku v stremlje* njih, iskanjih, tavanjih, slutnjah in mislih ter jih objektivirala v čudovitih likih, boreč se ž njimi kakor Bog z vragom — vse v svrho odrešitve človeka v znamenju človečanstva, bratstva in lju* bežni, v znamenju opravičbe dobrote in odpuščanja in blažilne pokore, v znamenju «vsečloveka», čigar najmogočnejšo vtelesitev predstavlja ta veliki Slovan. Tine Debeljak / Ljubavne Ti Kot skozi brušen kristal si ješ vame skozi noč: vse sanje so v mavričnih lučih. O, do jutra blestiš se mi v duši in noči živim le iz tebe, draga... A ti mi skopo meriš dan, kot ura peščena mi šteješ besede: padajo zrnca, zrnca svetla, iztečejo se ... in ure ne obrneš — še čezenj povezneš temno dlan. O, kot da si v duši ustavila čas: ne teče... ne čutim ga ... zame je umrl, draga... 505