šmiklavž pri Slovenjgradcu. 20 letnico maj3ke deklaracije smo v naši mali župniji sicer bolj akromno, ali ne manj navduSeno obhajali kakor v drugih krajih. Na predvečer smo zakurili tri kreaove, pri Jeaenjaku in Planšaku na Graškt gori in na župnijskem travniku v šmiklavžu. V nedeljo 30. maja po nedeljski božji službi so se zunaj cerkve zbrali vsi cerkveni obiskovalci. G. župnik je v daljšem govoru pojasnil pomen deklaracije in posebno poudarjal, kako se moramo veseliti, da smo v lastni narodni državi, ako pomislimo, kako so v narodnem oziru zatirani koroški in primorski Slovenci. Cerkvenl pevci so nato navduSeno zapeli narodno himno »Hej Slovenci«. Vrli mladenie Pranc Mirkac je nato zelo lepo in navdušeno deklamiral Gregorčičevo pesem >Naš čolnič otmimo«. Končno so pevcl zapeli zelo ginljivo >Gor čez izaro«, nakar so ss udeleženci navdušeni razšli. Marenberg. Letošnje cerkvene šloveanoati pri sv. Janezu Nepomučanu na Suhem vrhu so se obhajale v najlepSem vremenu Jn ob veliki udeležbi, zlasti na binkoštni ponedeljek je prišlo toliko ljudstva, kot že mnogo let ne. Ta dan so bile štiri sv. maše, na Janezovo nedeljo 23. maja ena in na lepo nedeljo 30. maja dve. Veliki oltar, ki je prava lepota, je bil zelo okusno ovenčan s avežimi cvetlicami in z zelenjem; smo ga fotografirali kakor tudi cerkev. Poaebno pohvalo zaslužijo fantje iz vaai, ki so tako lepo ubrano potrkavali ob Janezovem in na lepo nedeljo. Dne 17. maja ae je vršil po cerkvenem opravilu ahod JRZ za marenberški okraj na prostem pod lipo; navzoč j# bil tudi g. okrajni glavar Milač. O našem gospodarstvu je govoril g. Kugovnik iz Prevalj, o političnem vprašanju vuzenlški župan g. Peruš, oglasilo ae je pa še več govornikov. Na lepo nedeljo 30. maja pa amo tudi tukaj obhajali 20 letnico majniške deklaracije. Fantje so postavili visoke mlaje in je letoa prvič po tolikih letih bridkoati in velikih razočaranj na mlaju plapolala velika slovenska zaatava. Obletnica majniške deklaracije pa ima pri Sv. Janezu še svoj poseben pomen. V začetku leta 1918, ko se je vršil pri Sv. Janezu občni zbor mladeniške in dekliške zveze za Marenberg, se je tu podpisala majniaka deklaracije in izjava poslala na Dunaj državnemu zboru, odkoder je prišel odgovor, ki ga imamo spravljenega. Zelo lepo je takrat tukaj govoril blagopokojni g. Vladimir Pušenjak. 06. leta 1918, torej še v stari Avatriji, pa do danes ni bilo pri Sv. Janezu alovenske zastave. Dal Bog, da bi se ideali, ki smo jih takrat imeli, vaaj nekoliko ureaničili in da bi to, kar so nam govornikl zadnjiC razlagali, kmalu poatalo — dejstvo! Selnica ob Dravi. Na tukajšnji Telovi proceaijl je bila pomotoma zaatava starih veteranov, in sicer brez dovoljenja in vednoati cerkvene oblasti. Prepričani smo, da tudi tisti, ki je zakrivil, da Je prišla zaatava k procesiji, ni imel pri tem nltl najmanjšega slabega namena. Za nasprot- nike je pa bila seveda to mastna kost, ki so jo kot gladni volkovi pograbili in zafieli glodatl. Hinavsko so zavijali oči in hoteli napraviti iz tega celo aiero. človek se vpraša: odkod v teh krogih naenkrat to »sveto« navdušenje za narod in državo ? Ob 20 letnici majske deklaracije je n. pr, ni bilo v navedenem časopisju na/jtl niti sledu. In vendar Js obletnica majake deklaracije aajlepša prilika, dati duSka Cuatvom ljubezni do naroda in države. A nikjer nič. O, aaj se ptizna»10! JNS je zaveznica in zaščitnica nemškutarije po naših krajih. Ne ljubezen do naroda, nekaj drugega jih vodi! Tu Je pač cerkev vmes — in krasna priložnost, udariti po njej.., To in ni5 drugega! Liinbuš. Vrli lazniški fantje se učijo novo igro. >— Zadovoljstvo z novlm občinsklrfc odborom, kateremu je na čelu župan g. Javnik, je splosno. Pravičnoat in razumevanje za težnje posameznikov sta odlika dobrega goapodarja, desetkrat večja pa, ako poseduje iste predaednik občine. še o tem veselem dogodku: ženska, ki je že v letih, si je izbrala za stare dni moža. še pred poroko je to zvedel njen bivši častilec. Ves razburjen je javno grozil in se celo v cerkvi oglaail s protestom. Da se omogoči mirni potek poroke, so ga orožniki vtaknill v občinaki zapor, kjer je žagal drva, dokler se je umiril. Pobrežje pri Mariboru. V soboto 29. maja, na predvečer dvajsetletnice majniške deklaracije, je bila bakljada, pri kateri je sodelovala gasilska četa Pobrežje z naraščajem ter gasilska Ceta iz Zrkovc. častno je bila zaatopana tudi gasilska četa iz precej oddaljene Kamnice. Sledilo je tudi kolesarako društvo »Perun«. Veličasten vtis so napravile rakete in kreaa, ki ata bila vidna po vsej okolici Maribora. V spomin na majniško deklaracijo smo poatavili 24 m visok mlaj, ki je bil ponoči razsvetljen. Spominaki govor o dogodkih pred 20 leti je imel predsednik krajevne organizacije JRZ g. Maatinšek. V znak narodne zavednoati je Ijudatvo med bakljado in po govoru burno, vzklikalo iniciatorjem majniške deklaracije dr. Kreku in dr. Korošcu, knezu Pavlu in kraljevskemu domu. Prireditev je povzdlgniio pobreško pevsko društvo »Zarja«, ki Je zapelo nekaj narodnih pesmi in državno himno, za kar ji gre čast in priznanje. — Pobrežani pa si bomo zapomnili sledeče: Občinska uprava Pobrežje je poslala uredniatvoma »Mariborer Zeitung« in »Večernik« v objavo apel na občane, da razobesijo za ta narodni praznik zastave. »Mariborer Zeitung« je apel objavila, »Večernik« pa ne. In Se to: Krajevni odbor JRZ Pobrežje, ki je priredil proslavo majniške deklaracije, je tpoleg drugih. društev povabil na to proslavo tudi Rdeči križ. Predaednik Rdečega križa pa je kljub temu, da je društvo bilo vabljeno že štiri dni prej, sklical ravno za ta dan in ob iatem čaau odborovo sejo, oziroma na »majhen pomenek« za igro »Slaba vest«. Tudi Clanstvo Rdečega križa ni bilo od predsedatva o tej proslavi obveščeno. Dopianiku nekega mariborskega popoldnevnika gotovo ni bilo prav, da je proslava majniške deklaracije na Pobrežju tako lepo uspela, Obžalujemo, da je med bakljado padel za tako proalavo neumesten vzklik, ki pa ni bil izraz toliko političnega, kakor osebnega nasprotstva. Ugotavljamo pa, da je bil dotičnik od vodstva proslave takoj opozorjen, da naj a takimi vzkllki preneha. Od dotičnega lista pa bi pričakovali toliko vljudnoBti, da bl tudi svoje ljudi opozoril na razne vzklike, k! so ob priliki neke proslave padali od njegovih Ijudi, katerih pa mora biti sram vsakega zavednega Slovenca. Dopisnik s Pobrežja nikakor ne bo predrugaCil aplošnega mnenja na Pobrežju, da Se take proalave pri nas ni bilo. Sllvnlea prl Marlboru. Praznik presv. Rešnjega Telesa smo obhajali sloveano. Godbe nismo imeli, amo pa zato bolj pobožno molili. Zanimalo nas je dejatvo, da je bila požarna bramba Hotinja vaa prva na mestu. Upamo, da se bo isto zgodilo tudi o priliki blagoslovitve vaške kapele v Hotinji vasi. Slovenska Bistrica. Misel ,ki je že dolgo bdela med nami, je dozorela: pozidali bomo »Slomčekov farni dom«. Delo se je že začelo; sploh se kaže veliko navdušenje med vsemi dobrimi farani, ki brez posebne prošnje dovažajo stavbni materijal in pomagajo pri delu. Vsi se zavedamo, da je tako podvzetje v čaau gospodarake stiske in velike zapoalenosti na travnikih in poIju dovolj smelo, toda če pomislimo na pekočo potrebo takega doma, ne moremo mirovati. Pri vaem tem mora stavba biti zaradi mesta tudi na zunaj mogočna In reprezentativna, kar bo kajpak močno povečalo stroške. Toda če bodo — ln da bodo, o tem ne dvomimo — vsi farani pomagali po svojih močeh, bodisi z delom in vožnjami, bodisi z denarjem, pa bomo dosegli cilj, ki smo ai ga zastavili. In kakor moramo biti ponosni sedaj na naše cerkve, tako bomo lahko ponosni tudi še na naš »Slomšekov farni dom«! šmartno na Pohorju. Letos obhajamo pri av. Arehu na Pohorju »Antonovo« v ponedeljek, dne 14. junija. Vai čaatilci sv. Antona in Areha prav iakreno vabljeni! Iz vseh aosednih župnij, iz Maribora, iz Slovenskih goric, zlasti tudi Jurjevčani, ki ste od nekdaj že tako radi pohiteli v častnem številu k sv. Arehu, ki je ena najlepših pohorskih točk! Sv. Lenart v Slov. goricab. Proalave, kakršna je bila ob 20 letnici majske deklaracije pri naa, Sv. Lenart in z njim vse Slovenske gorice še ne pomnijo. Kako teano je ime dr. Korošca in dr. Kreka in z njima majska deklaracija povezano z ljudstvom, to je sijajno dokazala proslava v soboto zvečer. Po šmarnicah in že prej so se zgrinjale množice mož in fantov, žena in deklet ter mladine na določen proator pri Narodnem domu, odkoder se je točno ob 21 začela impozantna bakljada, katere se je udeležilo preko 700 Ijudi, število, ki ga Sv. Lenart ob erakih prilikah še ni videl. V popolnem miru, z Izjemo par nasprotnih prenapetežev, ln ob kraano razsvetljenem in z zastavami okrašenem trgu se je dostojanstveno razvil ogromen sprevod ob navdušenem vzklikanju dr. Korošcu in kraljevemu domu. Po zakljufiku bakljade je pred Narodnim domom spregovoril spominsko besedo dr. Kramberger, nakar smo zapeli »Hej Slovenci« in državno himno. Sprevod se je nato podal k mo-  spomin velikega dr, Kreka, Ob spušCanju raket se Je zopet uredil sprevod, krenil nazaj v trg, kjer ja bil razhod. Veličastna proalava je bUa kondana. V njeno dopolnitev se je v nedeljo dopoldne vršilo v Narodnem domu ob lepem številu prisotnih slavnostno zborovanje s petjem, deklaniacijami In alavnostnim govorom, zaključilo pa se je s »Hej Slovenci« in z živio-klici dr. Korošcu. Križevci pri Ljutomeru. 30. maja je bil za Mursko polje dan slave in veselja, ko se je obhajala proslava majnižke deklaracije. Na predvečer so zagoreli kresovi, oznanjajoči pomemben dan. Zjutraj je zaigrala godba, gasilci, križevski mladci in mladenke v narodnih nošah so ob zvokih godbe prikorakalt v cerkev in po sv. maži šli v mimohodu pred okrajnim načelnikom. Slomšekova dvorana ne pomni zlepa toliko ljudi. Po pevskih točkah je nastopila žena iz ljudatva, g. Trezika Koren, posestnica v Borecih, ki je v svojem jedrnatem govoru zbudila živahno navdušenje. G. Snoj nam je orisal potek in začetek Jugoalavije. Ob tej priliki je g. okrajni načelnik izročil našemu zaslužnemu možu in voditelju, banskemu svetniku g. štuhecu red sv. Save. Proslava je naredila na vse najboljši vtla. Veržej. Naša narodna šola je proslavila svojo stoletnico obstoja! Skromna je bila ta proslava, akoro preveč, in Sola se niti pomladila ni! — Bolj navdušeno amo obhajali 20 letnico majniške deklaracije, ko amo se ob zvokih domače godbe zbrali na trgu in poslušali močne beaede g. Snoja iz Gornje Radgone, ki nas je navdušil za delo naroda in države! Ljutomer. Tudi naš Ljutomer bo obhajal spomin majniške deklaracije. Ta spomin hočemb združiti s 13. junijem, z onim dnem, ko obhaja god naš voditelj dr. Anton Korošec, notranji tniniater in glasnik slovenskega naroda. Spored proslave bo aledeč: v soboto 12. junija zagore v mraku kresovi po naših obronkih Slovenakih goric. V nedeljo okoli pol osmih zjutraj zbiranje ljudatva pred Katoliakim domom, odkoder krene sprevod v cerkev k sv. maši, ki bo ob oamih. Po sv. maši ae razvije obhod po mestu v Katoliški dom. Na čelu konjeniki, za njimi koleaarji, zastavonoše, ljutomerska godba, odbor JRZ, zastopniki oblasti, odbor meatne, okoliške in sosednjih občin, narodne noše, združeni fantovaki odaeki proavetnih društev, ostala društva, združene gasilske čete, občinatvo. V KatoliSkem domu se bo vršila proalava v sledečem redu: godba zaigra državno himno, deklamacija »Naša beseda«, moški zbor zapoje Hudovernikovo »Naša zvezda«, o spominu na majniško deklaracijo govori g. žebot, podžupan meata Maribora, po govoru zapoje mešani zbor Fleišmanovo pesem »Triglav«, sledi deklamacija »Naš narodni dom« in na koncu zapoje vsa dvorana »Hej Slovenci«. — Ljutomer, dvigni se iz mlakuž izkoreninjencev ter pokaži tisti dan ob apominu na majniško deklaracijo avoje sodelovanje! Dotični odbori in društva, ki ao prejeli pred kratkim okrožnico, naj začno takoj z delom in s čim večjo udeležbo pokažejo uJanost njemu, ki je uresničil želje naših pradedov in nam priboril svobodo! ¦"olenšak pri Ptuju. 20 letnico majniške deklaracije, združeno z jubilejem 65 letnice življenja g. dr. Antona Korošca, notranjega ministra, smo tudi mi Polenšani proslavili na lep in dostojen način. V soboto zvečer so zagoreli lepi kresovi po naših hribih. Posebno velik in viden daleč naokoli je bil na prostoru pri cerkvi, katerega je še povzdignilo par mogočnih strelov v opozorilo na to proalavo. Drugi dan po sveti maši ae je zbralo v mežnariji lepo število zveatih in pre- gočnemu kresu, kjer je bil razložen pomen kre-1 lzkušenih pristašev dr. Korošca, kjer se je pod sovanja in kjer so udeleženci z enominutnim  I okriljem krajevne organizacije JRZ vršila jubimolkom in s trikratnim »Slava mu!« počastilii  I lejna proslava. Pomen majniške deklaracije ln življenjepia dr. Korožca nam je v jedrnatih besedah orisal domači gospod župnik Poplatnik JoŽef ob gromkem vzklikanju naši lepi Jugoslaviji in dr. Korošcu vaeh navzočih. Cerkveni pevci so pred in po govoru zapeli dve narodni pesmi. — Dne 31. maja je stopil pred Marijin oltar naše krasne cerkve mlad par, ki si je v zakramentu sv. zakona obljubil večno zveatobo in ljubezen, Ozebek Ozvald na Folenšaku in Kolarič Micka iz Polenec. 2enin je bil svojčaa Man Orla, sedaj pa zveat član Kat. prosv. društva, trden in neomajen pristaš JRZ; neveata pa pridna članica dekliške Marijine družbe. Na goatiji se je nabralo na veaeli licitaciji 145 Din za popravilo naših orgel. Vsem darovalcem priarčna zahvala. Zeninu pa želimo kot novemu gospodarju na lepem, dobro urejenem nevestinem domu, kamor se je preselil, vao srečo in božjega blagoslova z mlado ženko do viaoke atarosti. Sv. Marko niže Ptuja. Na povabilo Ptujčanov smo se na predvefier 20 letnice majniške deklaracije udeležili bakljade v Ptuju, in aicer gasilci v uniformah, godba in 40 članov fantovskega odseka, vai v belih arajcah in modrih kravatah na lepo okraSenih kolesih. Na bakljadi so zlaati fantje dali pravega duška svojemu veselju nad velikim dnevom osvoboditve slovenskega naroda ter kakor en mož Iz vaeh grl vzklikali borcem za slovenako svobodo dr. Kreku, dr. Korošcu in škofu dr. Jegliču. Ko smo se zvečer vrnili z bakIjade, smo skupno odkorakali k velikemu kresu ki so ga spravili skupaj naši vrli fantje, — Nadvae veličastno pa je bilo veliko manifestacijsko zborovanje v nedeljo zjutraj po rani sv. maši na prostem pred cerkvijo. Zborovanja 80 se udeležile gasilske Cete župnije z zastavami, posebno čedno pa so se obnesll fantje našega fantovskega odseka v svoji uniformi, 80 po stevilu, s svojo zastavo na čelu. TJvodne besede Je apregovoril župan g. Veršič, godba je zaigrala »Hej Slovenci«, sledila je deklamacija g. Ciglarja »Na§ narodni dom«, slavnoatno besedo pa je govoril g. kaplan Rojht. Ob navdušenih vzklikih so se potem, ko je godba odigrala državno himno in po mimohodu naših strumnih fantov ln gasilcev, zborovalci navdušeni razšli. Središče ob Dravl. V nedeljo 13. junija bodo cečernice v šalovcih pri Brumnovi kapeli. Po večernicah sprejem otrok v Marijln vrtec. Vsled tega večcrnice v župni cerkvi odpadejo. Vsi častilci preav. Srca Jezusovega, tudi iz okolice, vljudno vabljeni! Trniče. Mesec maj je za nami. Ne moremo »ozabiti teh lepih verskih svečanoati, ki so se rršile pretečeni mesec v naši vaški kapeli. Vsak večer je donel spev iz otroško nedolžnih src preko razsvetljenega oltarja Kraljice majnika. Zadržali bi bili radi te rajskolepe majniSke večere! Zdi se nam, da smo jih preživeli v enem samem trenutku. Zadnji vefier majniške pobožnosti smo se zatekli k Mariji s prošnjo, da naj naa varuje. V vseh je bila prošnja: O Marija, ti naa ohrani! Ti ai naša ln mi smo Tvoji, zato bo ostal majnik že v bodoče v naših arcih! Loče pri Poljčanah. Cas mineva. Bežno izginjajo pred nami dogodki. Le oni, po takem ali takem svojstvu posebni, nam ostanejo bolj živo v apominu. Tako mineva tekom meseca junija leto, kar je nekatere dele naše občine, zlasti vaa Suhodol ter dele Kraberka, Klokočovnika, Vel. Lipoglava in dr. upoatošila kataatrofalna toča, ki je bila najhujSa prvič dne 13. junija 1936. Zelo hudi in upostošujoči sta bili tudi toči dne 22. junija in 13. avgusta iatega Ieta. Zadnja zlasti radi tega, ker je uničila razne vmesne in naknadne aadeže poljsklh kultur. Ni naš namen danea ponovno opisovati, kako atrašno je bilo unlčenje. To je bilo objavljeno že ob sami nezgodi. Poaledic grozne elementarne nezgode ob sami nearefi še niamo Cutili tako moCno kot pozneje v zimski in pomladni dobi. Prebivalstvo prizadete občine že na jesen, ko bi moralo spraviti polne shrambe in tako uživatl sadove svojega trdega dela, ni imelo živil, sredstev za njih nabavo pa še manj. Mnogo hujše in strašnejše so pa postale razmere pozimi in apomladi, ko oškodovanci niso imeli aredstev za prehrano. So družine, ki so bile izpoatavljene stradanju. Vpričo takih obupnih razmer avojih občanov ae je obfiina pač morala obrniti na merodajne faktorje, proseč jih nujne pomoči. Kr. banako upravo se je zaprosilo za podporo v živilih in semenskem blagu, zaprosilo se je pa tudi za javna dela, da bi oškodovanci dobili nekaj zaalužka. Prošnje niso bile brezuspešne. G. ban dr. Natlačen je na osebno prošnjo župana g. Zidanšeka odobril večji kredit za napravo ceate LoCe—Suhodol in nekaterih manjših javnih del v Ločah. Z zaslužkom pri teh delih so si mogli prizadeti nabaviti potrebna aredstva za prehrano. Dela s temi krediti ao 8e deloma že, deloma se še bodo vršila. Kr. banska uprava je nadalje za jeaensko setev podelila prizadetim brezplačno ajdo, pšenico in ječmen, za pomladanako setev pa krompir. Pripominja se, da bi bili oškodovanci, ako bi jim banska uprava ne bila podelila te podpore, ostali brez aredstev tudi v prihodnje, ker niso imeli semenskega blaga niti sredstev za njih nabavo ter bi radi tega svoja polja ne mogli zasejati. Za obnovo uniCenih vinogradov je bilo oškodovancem razdeljeno trsje brezplačno, a za obnovo aadonosnikov pa sadna drevesa po znižani ceni. Za škropljenje: uničeijih in prizadetih vinogradov je bila od banske uprave za Ł*bavo galiee odobrena večja podpora. Pa tudi k nabavi umetnih gnojil je bilo oškodovancem prispevano. Ljubno. Pod vodstvom JRZ organizacije na Ljubnem so se združila vsa ljubenska kulturna društva: proavetno, njega fantovski odsek, gasilska četa, pevsko društvo »Raduha«, Sokol, Tujsko-prometno dru5tvo itd. in z združer.imi močmi priredila prav prijetno domače, prav nič kričečo proalavo 20 letnice majske deklaracije 29. maja zvečer. V prvem mraku so po vrhovih naših planin zažareli številni kresovi. Ob devetih zvečer pa ae je razvila od Gasilskega doma po vsem trgu mogočna povorka, ki so jo tvorili tako rekoč vsi Ljubenci od otrok do starčkov. Med obhodom je bila bakljada (lampijončki), streljanje s topiči, spuščanje raket, godba, petje narodnih pesmi. Ves obhod se je zaključil na trgu pred spominsko lipo, kjer je domača godba zaigrala eno pesem, »Raduha« zapela pesem »Na dan Slovan«, nakar nam je g. šolski upravitelj Kolar podal v avojem kratkem in jedrnatem ter izkleaanem svečanostnem govoru razvoj in postanek majake deklaracije, nje pomen za Slovence in Jugoalovane aploh ter pel hvalo in Cast njim, ki so jo pripravljali in izvedli, posebno našemu velikemu narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Po govoru je zadonela v tiho noč peaem »Slovenec, Srb, Hrvat«, nakar je iz gil vaeh Ljubencev, tržanov in oko- liCanov, med spremljanjem godbe mogočno zaorila pesem »Hej Slovenci«. Vse slavje je zaključila godba z državno himno. Proalava jasno dokazuje, da so vse Ljubno, ne oziraje se na politično mišljenje, živo zaveda, koliko delo je vršila in izvršila v onih burnih, krvavih letih svetovne vojne naša slavna slovenska trojica: dr. Jeglič, dr. Krek in dr. Korošec za vea slovenski narod, za kar smo jim hvaležni vsi! Da pa je vsa proslava izpadla tako priarčno, hkrati pa tako slovesno, gre zahvala predsednikom tukajšnjih društev, zlasti pa predaedniku tukajšnje JRZ organizacije g. Tovorniku. Rogaška Slatiua. Lepo slovesnoat smo doživell v našem zdravilišču z odkritjem spominske plošče škofu A. M. Slomšeku. Ploščo je oakrbela mariborska »Slomšekova družina« pod. predsedstvom g. monsignora Vrežeta. Sloveanost odkritja je pričela ob 9 dopoldne s sv. mašo, katero je daroval v kapeli sv. Ane svetokriški g. nadžupnik I. Vajda. Pri službi božji je prepeval kapeličin pevski zbor pod vodstvom gospe ravnateljeve Cilke Gračnerjeve. Po sv. maši se je vršilo odkritje ob navzočnosti številnega občinstva ir. po39bno še mladine. Pred poalopjem atare direkcije je bil pripravijen slavnostni oder. Pred slavnostnim govorom g. Vrežeta je zapel pevsk! zbor »Slomšekovega društva« pri Sv. Križu nekaj znanih Slomšekovih pesmi. Nato je nagovoril številne zbrane in osobito še slatinsko in avetokriško mladino g. monaignor Vreže, kl je tudi odkril belo marmornato spominako ploščo, katera je vzidana na pročelju hiše, v kateri je tolikokrat bival svetniški škof Slomšek. PlošCa nosi napis: »V tej hisi je preblval kot gost A. M. Slomšek, knezoškof lavantinski, umrl 1862.« Po odkritju je g. govornik naproail zdraviliščnega ravnatelja g. Gračnerja, naj prevzame ploščo v varatvo. G. ravnatelj in banski svetnik Gračner je obljubil in se je zahvalil za poverjeno mu nalogo. Sledila je še topla zahvala svetokriškega g. nadžupnika g. monaignoru Vrežetu in ostalim navzočim članom »Slomšekove družine« iz Maribora. Lepo sloveanoat je zaključil pevaki zbor svetokriške in slatinske Solske mladine, ki je ubrano zapel »Preljubo veaelje.. .< in je zdraviliška godba še zaigrala državno himno. Svetina nad Celjem. Usodepolna nesreča je zadela Majtijšekovo hišo na Svetini. Gospodar Jurkošek Janez je šel 31. maja v gozd podirat veliko amreko; pomagal mu je njegov brat Rudolf. Odžagano drevo ae je pri padanju v vejah zapletlo v drugo drevje, deblo je vsled tega odskočilo in z vso silo udarilo na tleh zraven klečečega gospodarja ter mu atrahovito zmrcvarilo hrbtenico. Z veliko težavo so ga rešili izpod drevesa ter ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico; njegovo stanje je zelo opaano. Mlada žena a tremi malimi otroci v atrahu drhti za življenje hišnega gospodarja in moža. — Pomagaj si sam, in pomagal tl bo Bog! Tega pravila so ae na Svetini oklenili občinski možje ter začeli z vellko vnemo a proatovoljno tlako popravljati nepopisno težavne in razdrapane občinake ceste, zlaati čez Pečovnik. Ko bi vsi uvidevni gospodarji hoteli posnemati te pametne svetinske može, koliko koristi bi imeli celi okraji! Saj ve vsak razsoden človek, da so današnje občine ta>B obremenjene z vsemi mogofiimi izdatki, da ne itiorejo oskrbeti vseh občinskih ceat; eamo pametno izvedena tlaka bl tu izdatno pomagala! Bog daj naSim ljudem spoznati, da so dobre ceste za vsakega kmetskega gospodarja žlvljenjake važnO' sti, prvlfi; drugič pa, da sl moramo saml poraagati! Sv. Rok ob Sotli. V nedeljo 30. maja je obiskal našo župnijo tukajSnji rojak, veleC. g. Jože Potočnik, župnik od Sv. Barbare prl Vurbergu, v spremstvu 35 župljanov. Imel je pozno av. opravilo, prl katerem je pridigal preč. g. duhovni svetnik p. Ladialav iz Celja, ki se je ravno mudil tia tretjeredniškl vlzitaciji. Govorll je tako ganIjivo o Materl božji, da ae je maraikatero oko zasolzilo. Po kratkem okrepfiilu so odbrzeli barbarški romarji z avtom proti Rogaški Slatini in Slovenaki Blstrlci. želimo, da še večkrat obiščejo Sv. Roka. —¦ Majnlško deklaracijo smo proslavili z vefijo alavnostjo.