an



‘^COt^ß
'&»#k e. /0.
‘S’?:
Naročit!
M dllL,
■rent )l„-------,J%.. v,iv ieio lou «in- Inse-
Ntt all oznanila se zaračunajo p o dogovoru J ari večkratnem Inseriranju primeren popust. Upravniètvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacile.
^ V Pl V'
to/? ètrOXO
STeodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotoflnt
more govoriti vsaki dan samo 12. ure.	Rokopisi se ne vračalo.
Nezaprte reklamacije so poitnine proste. Telefon lnierurban £1113.
13. številka.
MARIBOR, dre IB marca 1925.
Letnik I.
Volitve v mariborskem	j
okrožju.	j
Na zadnji seji verifikacijskega odbora je posla- j nec dr. H o h n j e c takole pobijal pritožbe demokratov j ter razkrinkal nepostavno agitacijo vladnih organov:	:
»Pritožba SDS zoper neštevilne nepravilnosti pri ] volitvah v okrožju Maribor—Celje je take vrste, da slu- j ži bolj v zabavo, kakor pa v resno razmotrivanje. Za- |; foavna je po svoji argumentaciji, kako tudi po intenciji, ? ki jo ima ta pritožba. Namen SDS je, kar 25.000 oddanih glasov razveljaviti in s to matematično operacijo oro- | pati SLS enajstega mandata ter dr. Pivku sfabrieirati | drugi mandat, česar samostojno-demokratska gospoda ni mogla doseči na volišču, k temu ji naj pripomore j priprosta matematična operacija v verifikacijskem od- i boru, ozir. v narodni skupščini. Ni dvoma, da je taka intencija samostojnih demokratov zelo zabavna. Na čelu njihovih dokazovanj stoji agitacija katoliške duhov- I ščme o priliki bogoslužnih dejanj. V pritožbi niso na- § vedli nobenega slučaja, nobenega duhovnika, nobenega 1 kraja, nobenega bogoslužnega dejanja. Kateri duhovnik J je tako agitiral, o tem ni nobenega podatka. Zato pa se J mora to prvo in poslednje dokazovanze zavrniti po zna- | ni prislovici: Kar se brez dokazov trdi, še brez dokazov' !j iaiiKo zavrne.	|
Res je, da slovenska duhovščina-ni izrabljala cer- j kve, temveč vobče ni skoro nič posegla v agitacijo. Je f pa draga stvar. Samostojni demokrati so se sami po- | dali na tisto pot, ki jo očitajo »klerikalcem«. Izdali so jj letake, v katerih razglašajo naredbo s podpisom kardi- | naia Gasparija, s čimer naj bi bil ta zabrani! kandidi- I ranje slovenskim duhovnikom. Enostavno so potvorili j naredbo kardinala Gasparija ter zlorabili tako cerkev J in vero.	jj;
Ravno tako je lažnjivo drugo dokazovanje, češ, da | so voditelji SLS agitirali z razširjenjem »plemenske« mržnje in da so uspevali v krajih ob državni meji, kjer se še ljudje niso iznebili pogubnih vplivov avstrijsko-nemškega pritiska. Te besede so denuncijacija slovenskega ljudstva ob meji. To ljudstvo je -v najtežjih éa>- I sih stalo na braniku slovenstva in grda nehvaležnost je, '| če ga Skušajo samostojni demokratje pokazati v proti- j narodni in protidržavni luči.
Nasprotno j« res, da so samostojni demokratje agi- j tirali in vzbujali »plemensko« mržnjo. Neki učitelj v obmejni župniji, pristaš SDS, je prišel na zborovanje naše stranke ter ga hotel razbiti, hujskajoč: »Dr. Ko-rošeč je prodal Slovence Srbom«. Neki drugi mož, ki je bil okrajni kandidat SDS, je v nekem kraju blizu drž. meje izrekel iste očitke zoper dr. Korošca. Ako pa se pomisli, kako samostojni .demokratje v Beogradu nastopajo servilno napram celokupni viadi in parlamentu, -moramo tako hujskaško agitacijo imenovati perfidno I in hudobijo prve vrste.	J
Samostojno-demokratski pritožbarji se razen k pod J ihn denuncijacijom o zlorabi cerkve In vere ter plemenske mržnje ravnotako zatekajo k nesramnemu dokazovanju o uporabi nepravilnih volilnih imenikov. Iz tega se vidi, kako slaba so np.-ova dokazovanja, da morejo v tako velikem okrožju, kakor je Maribor—Celje,
M voli 15 poslancev, navesti samo en slučaj, to je občino 'Savci blizu Ormoža. To je mala občina s 140 volitai, ki so pristaši SLS. Župan je prinesel na volišče res nekoliko starejši volilni imenik, ker je pred kratkim izmenjani žup .n novejšega nekam založil. Predsednik volilnega odbora je bil neki demokratski odvetniški kandidat, ki je pa imenik odobril in nekateri volitai, ki niso bili v volilnem knenku, .so bili zavrnjeni. Popoldne so našli novejši imenik in pokazalo se je, da so vsi volii-ci, ki so volili, vpisani tudi v novejšem imeniku. Kar je bilo zavrnjenih so pristaši SLS.
Na drugih voliščih, tudi na onih, ki jih navaja pritožba z meglenimi nami gavan ji o nekakih nepravilnostih, so uporabljali potrjene stalne volilne imenike, Ako bi bilo na kakem volišču drugače, bi marala pritožba natančno navesti te nepravilnosti. Ker pa tega ne stori, dokazuje s tem le, da nepravilnosti sploh ni bilo. Mesto dokazovanj se poslužuje pretveze, da glavnemu : volilnemu odboru niso bili dostavljeni stalni volilni imeniki, marveč abecedni. Ponekod so bili poslani okrožnemu sodišču in od njega potrjeni volilni'imeniki spisani v abecednem redu, kar ni protizakonito. — j Predsedniki volilnih odborov, ki so prinesli volilne re- ! zultate, so izjavili glavnemu volilnemu odboru, da so j za podlago stalni volilni imeniki. Župani so bili mnen- ! ja, da bi stare volilne imenike obdržali, ker jih je treba \ deset dni po volitvah uradno popraviti.
Na tem »solidnem dokazovanju«, ki popolnoma j spada v okvir samostojno-demekratske politike, pri- f ha ja jo samostojni demokratje z zahteve, da se morajo 1 Uničiti vsi oddani glasovi, kar pomeni uničiti 16.614 : glasov. Ti glasovi naj bi se uničili radi tega, ker se volitve niso vršile na podlagi stalnih volilnih imenikov, am- j
pak radi tega, ker nekatere občine glavnemu volilnemu odboru niso pravočasno poslale stalnih volilnih imenikov, češ, da jih morajo poslati v Beograd.
Če bi se verificiranje mandatov vršilo v Abderi, ki je znana po svoji posebni brihtnosti, bi se samostojni demokratje s takimi razlogi takoj prikopali do mandata. .Istre vrednosti je pritožba samostojnih demokratov zoper napake, ki jih nahajamo v nekaterih zapisnikih volilnih odborov. Te napake so malenkostne in ne morejo imeti nobenega vpliva na ugotovitev votivnega izida, ker so samo formalnega značaja. Še bolj kakor tako postopanje samostojno-demokratske gospode nas pa more iznenaditi njihova zahteva, ki izhaja iz po bistvu malenkostne napake, da se morajo uničiti vsi glasovi, oddani na voliščih, katerih zapisniki volilnih odborov izkazujejo malenkostne napake. Tako bi bilo uničenih 10.762 glasov.
To je drugi način uničevanja oddanih glasov, ki ga predlagajo samostojni demokratje.
Tretji način pa obstoji v združitvi obeh načinov, vsled česar bi se popolnoma uničilo 35.080 glasov. Tako abotna in neumna je ta zahteva, da moramo reci: »Risum teneatis, amici!«, tako strašno smešna je zahteva SDS po mandatu, ki jim ga slovensko ljudstvo ni dalo.
Sedaj mi je govoriti o drugi pritožbi, kije bolj nesnega značaja. Pritožba zahteva, da naj se uniči dr. Pivkov mandat, ker so se vršile velike nezakonitosti in po zakonu prepovedane stvari, prepovedane po uradniškem' zakonu.
Poslanec dr. Hohnjec našteva posamezne člene zakona in pravi, da se je v'Sloveniji ves uradniški aparat
od velikega župana pa do poslednjega sluge postavil v službo SDS in njene volilne agitacije. Dr. Pirkmajer je prononsiran pristaš SDS. Njegova ljubezen do samostojnih demokratov ni samo platonske narave, ampak tudi praktične, ki se je v volilni borbi dobro izkazala. V tem oziru je značilen predlog za razvrstitev volišč. Po njegovem predlogu bi se moralo kasirati veliko število starih volišč. Ljudje bi morali 2—3 ure daleč na volišče. Veliki župan je med volilnimi pripravami prirejal razne ankete in sestanke, pri katerih je razvija? veliko agilnost. Na teh sestankih je delal obljube, kaj vse bo naredila sedanja vlada, ako ostane na krmilu. S tem je bil agitator za vladno stranko, ki pa je po volitvah izpolnitev teh obljub odložila »ad Kalendas grae-cas«. Veliki župan je pred volitvami pokazal veliko skrb za posamezne občine, posebno v Prekmurju. Namen teh podpor je očividen, posebno, zakaj so se delila pred volitvami odlikovanja. Veliki župan je obračal veliko pozornost na to, kakšne so šanse posameznih strank ter si je dal poročati, koliko upanja imata »naeijonalni blok« in SLS. Klical je može iz posameznih krajev ter jim naročil, naj pridobe za naeijonalni blok vsaj par glasov. Kakor je protežira! pristaše SDS, tako je s svojo oblastjo zatiral pristaše SLS. Plenil je njeno časopisje in ga ustavljal. Tako je ustavil »Slovenskega Gospodarja« in »Stražo«, ki sta neprimerno mnogo storila za napredek ljudstva.
SDS je pred volitvami izdala poročilo, da je edino državotvorna stranka, vse druge pa nimajo državotvornega značaja, ne izvzemši Narodno radikalno stranko. Taki agitaciji in zlorabam se imajo samostojni demokrati zahvaliti za svoj mandat.
61 hrvatskih mandatov razveljavljenih’
'fa vladnega kroga so se precej časa 'širile vesti, da se' bodo mandati TLrvatlke zajednice drugače obravnavah, kot pa mandati HRSS. Na nedeljski seji verifikacijskega odbora pa vlada še ni pokazala barve kljub 'večkratnim pozivom opozicije, naj vendar stori, kar na-onerava.' Radikali so samo dolgo in široko »dokazovali«, Itako Je treba zakon o zaščiti države uporabiti 'proti Radičevi-, stranki. Dr. llrumbič je v dolgem govoru pobijal posamezne točke obtožbe proti Radiču in njegovi stranki. Protestiral je najenergičnejše, da se tako nastopa proti hrvatskemu narodu in da se mu s to namero jemlje možnost javnega udejstvovanja. Dokazuje, da so ukrepi, ki jih nameravajo proti poslancem HRSS, morajo ravno tako uporabiti proti poslancem HZ, ki so izvoljeni na listah Radičeve stranke. HZ dela v soglasju HRSS, -zato se ne sme delati razlike med poslanci ene ali druge stranke. Na strani hrvatskega naroda, ki je pokazal toliko odpornega duha, je moralna zmaga. Vlada je izdala obznano in pogazila vse .pravice in zakone. Vlada beži pred sodiščem, pred legalnim bojem. Radi tega izjavlja, da je vladna namera nezakonita in da se bo hrvatski narod znal na svoj način boriti za svoje pravice.
Med odmori je skušala vladna večina pridobiti opozicij onaine poslance za razne kompromise, kar je opozicija v svesti svojih pravic odbila. Za pondeljek popoldne so ostali nerešeni samo še mandati Slovenije, Zagreba, Beograda, okrožje Brega Ini ca in vsi mandati HRSS.
Po govoru poslanca dr. Holm jeca je večina sklenila, da se verifikacija mandatov Maribor—Celje odloži, potrdijo se pa mandati za mesto Ljubljana in za okrožje Ljubljana—-Novo mesto.
Nato je podal poslanec Pečic v imenu opozicije sledečo izjavo: Verifikacijski odbor je povodom vprašanja mandatov za. okrožje Maribor—Celje storil sklep, ki ne soglaša niti ne odgovarja pravnemu čutu, ne pojmovanju nikogar. Sklenjeno je, da se skliče anketa o aktih, ki jih ima v rokah verifikacijski odbor in o katerih je sklepal, dočim se tam, kjer so se vršile nezakonitosti in nasilja, kjer so se izvršili poboji, kjer so se potvarjali protokoli, verifikacijski odbor ni niti zmenil za zahtevo, da se skliče anketa.
Iz takega delovanja vidimo, da se bo na isti način sklepalo o bregalniških mandatih in mandatih HRSS, V takem aktu gledamo akt nasilja in nezakonitosti iz osebnih razlogov. Zato je nemogoče, da bi še nadalje sodelovali v postopanju verifikacijskega odbora;«
Po tej izjavi so opozicijonalni člani verifikacijskega odbora zapustili sejno dvorano. V dvorani so ostali sami radikali in samostojni demokrati. Odločen nastop opozicije jih je zelo iznenadi!. V prvem trenutku sami niso vedeli ali naj nadaljujejo sejo ali ne. Po kratkem odmoru, med katerim so se radikalni prvaki dogovorili z vlado, so sejo nadaljevali ter sklenili ponovne volitve za bregalniško okrožje ter razveljaviienie mandatov HRSS.	'
Po določilih poslovnika morajo biti poročila o delovanju in poslovanju verifikacijskega odbora dobska -na tekom 3 dni in tekom 24 ur razdeljena poslancem, nakar mora biti seja skupščine tekom 24 ur sklicana’ Tako bo seja narodne skupščine sklicana najbrž za petek.

Prvi nastop dr. Pivka-
Beograd, 17. marca. ,
Deviški govor poslanca dr. Pivka v verifikacijskem j 'odboru v pondeljek, 16. marca je bil značilen. Komaj je | Žerjavov varovanec stopil v parlament, že je skušal de- j nunciraii Slovence. Na stvarna in mirna izvajanja dr. ! Hohn jeca je odgovarjal Pivko tako nizkotno, da so se njegova izvajanja gabila celo Srbom.
Pritožbo Špindler-Kocksmanove družbe proti volitvam v mariborskem volilnem okrožju Pivko ni mogel utemeljiti niti z enim dokazom. Ne ena njegova trditev <5i držala. Dr. Hohnjecu je očital, da je njegov govor bil jezmitizem. Glavni argument Pivkov je bil: Katoliški duhovniki so na prižnici, v spovednici in celo pred oltarjem (?!) silili ljudi, da morajo glasovati za SLS, Naši župani so baje tako potvarjali volilne imenike, da je na tisoče Pivkovih volilcev prišlo ob volilno pravico. (Naši župani bodo g. Pivkotu še že dali primeren odgovor za to neosnovano denuncijacijo.)
Višek je pa dosegel Pivko v svojem deviškem govora, ko je govoril o zaplembi in ustavitvi »Straže« in »Slovenskega Gospodarja«. Očital je, da ima SLS av-stnjakante in antidržavne ljudi. Med vrstami je hotel
Pivko reči vladni večini: Kakor Hrvati, tako spadajo tudi Slovenci, ki so pristaši SLS pod obznano in jim je treba vzeti mandate. Ko je izrekel Pivko svoje denuncijacije nad Slovenci, so naši poslanci dr. Hohnjec, že-bot in Smodej skočili kvišku in tako energično protestirali, da je Pivko moral prenehati.
Dr. Hohnjec je udaril ob klop in s povzdignjenim glasom zaklical Pivku: Sram Vas bodi. Vi denuncirate tu svoj narod! Prva beseda, ki jo izgovorite v parlamentu, je že denuncijacija našega slovenskega ljudstva! To si bomo zapomnili.
Poslanec Žebot se bliža Pivku, ki je stal bled kakor stena v sredi med radikali, udari z vso silo ob poslansko klop in zavpije: »Tako govorijo lopovi! Ali Vam ni znano, koliko pristašev SLS je bilo ob začetku aretiranih radi svojega slovenskega mišljenja! Vaši pristaši so se pa skrivali. Na slovenske pozdrave še odgovoriti niso upali. Sram Vas naj bo, da črnite pošteni slovenski rod. Vi bi radi, da bi nas streljali, zapirati.« Pivko se odmiče in dregeta.
Poslanec Smodej: Pristaši SLS smo tisočkrat več
storili za nacijonalno prpbudo slovenskega naroda. Slovenska duhovščina in slovenski kmet sta na naši se-
verni mej r edina ostala v težkih časih zvesta svojemu redu. Kje so' Bili Vaši sedanji kričači?«
Ko je Pivko hotel nadaljevati svoj govor, so vsi trije naši poslanci zopet skočili po konci, in na najbolj energičen način klicali Pivku: Vi ne boste sramotili in denuncirali poštenih Slovencev. Pivko ne sme govoriti. Ven ž njim! Žebot zopet skoči pred Pivkovo govornico in mu zakliče: Vi tu tako govorite, a Vaš Robnik je na državni meji govoril, da je. Korošec Slovence prodal Srbom. Ali boste tajili svojega Robnika? Dr. Hohnjec: In radenski Zemljič je na isti način agitiral. Zakaj pa tega ne poveste, da so Vaši agitatorji na državni meji hujskali proti Srbom, da bi ujeli vsaj nekaj nemšku-tarskih glasov. Sram Vas bodil Kdo pa je za časa nemškega nasilja branil slovenstvo na meji/ Kdo nam je ohranil Št. Ilj, Slovenske gorice, Kozjak? Naši možje in mladeniči! Žebot: Vaša stranka je kupovala glasove pri Madžarih in protestantih v Prekmurju. Protestali tom in Madžarom v Križevcih v Prekmurju niso dali samo 15.000 D, ampak ste jim obljubili celo 60.000 D, če glasujejo za Vas. Thum—Taxisovi, Esterhazijevi novci, koroški svinec, delnice Trboveljske družbe so zmagale, a ne Vi! Le glejte v tla gospod Pivko!
Pivko je popolnoma obmolknil. Poštenejši radikali so se odmikali od Pivka in strme zasledovali protest slovenskih poslancev. Pivku so samo pomagali čudni elementi, kakor je bosanski Kobasica itd. Predsednik dr. Srskič je bil pod utisom nastopa naših zastopnikov primoran prekiniti sejo. Tako smo obračunali s Pivkom in mu zamašili usta, da si ni upal več denuncirati . . .
Ko se je po preteku pol ure seja nadaljevala., je bil Pivko ves zbegan in je nekako prekliceval svoje očitke, češ, da ni hotel osebno komu očitati antidržavnosti in avstrijakantstva. Značilno je, da Pivko ni doprinesel ne enega dokaza, da bi bila SLS pri volitvah izvajala teror. Njegovi dokazi so bili: »Neki župnik je govoril, neki kaplan je v spovednici grozil itd. Imen pa ni vedel povedati. Dr. Hohnjec je Pivka opetovano spravil v zagato.
Omenjam še, da v verifikacijskem odboru večina sploh ni respektirala nobenih poslovnih pravil. Iv seji so prihajali ljudje, ki ne spadajo tje, so smeli tam govoriti in celo glasovati. Pivko na primer ni niti član odbora. Samostalne demokrate je v odboru zastopal Brankovič. In obadva sta istočasno govorila in stavila predloge.
V ritornici se je pojavil tudi Žerjav. Sključen je hodit po dvorani. Žerjav je grozil vladi, da izstopi, ako bi verifikacijski odbor potrdil naše mandate na Štajerskem. Dr. Lipoldu je obljubil, da mu na vsak način preskrbi mandat.	.
Take so razmere v Beogradu. Prihodnje dni zboruje plenum skupščine. Gotovo bo prišlo zopet do burnih prizorov.
Beležke.
Svetozar Markovič in radikalk Pred enim tednom je v beograjski javnosti čisto neopaženo prošla 50 letnica smrti Svetozara Markoviča, idealnega začetnika srbskega narodnega gibanja. Iz dedščine tega idealnega in neustrašenega btìritelja za svobodo in pravico se je leta 1881 osnovala radikalna stranka, a na dan 50 letnice smrti tega velikega Srba ni imelo glavno radikalno glasilo »Samouprava« zanj niti ene 'besede. Samo eden se je našel v celem beograjskem parlamentu, in to je bil opozicijonalec — Hrvat — poslanec dr. Basariček, ki je zaklical: »Slava Svetozarju Markoviču!« — Ta klic je bil dobra in lepa poanta, ki je pa ni razumela današnja Srbija! Radikali, razpaljeni v svojih oblastniških željah in naklepih se gotovo niso niti spomnili, zakaj opozicijonalec kliče: Slava Svetozarju Markoviču! —* in k Čemu ta klic opominja.
Kdo je Ljuba Živkovič. Živkovič se že par mescev imenuje v ospredju radikalne stranke. Pašič ga je nekega lepega dne porinil v ospredje ter je imel pri tem gotovo tudi posebne namene. V zanimivih pismih iz Beograda, ki jih priobčuje zagrebški »Hrvat«, je o novem radikalnem prvaku mnogo povedano. — Genijalni režišer Nikola Pašič je segel v bogato garderobo radikalne stranke, izvlekel iz nje lutko ter pobrisal najprej z nje prah 20 letnega pozabljenja. Ta lutka, ta nova kreacija Pašiča je Ljuba Živkovič. O njem se je čulo v Srbiji prvič leta 1889, a to ne radi velike sposobnosti, ampak za to, ker je bil že tedaj zelo bogat ter se je rad kazal kot velik kavalir. Na nekem balu v Beogradu pri »Kolarcu« je dal kot vstopnino 1000 dinarjev več kot kralj Milan in ker kralj ni bil priljubljen, je poslal Živkovič s to svojo gesto junak dneva in vzor tedanje srbske omladine. Ko se je vodila ostra opozicija proti kralju Aleksandru Obrenoviču, je stal živkovič v ospred ju. Delali in ostre članke so pisali sicer drugi, on pa je znal delati lepe in odločne, geste pred omladino. Ko so šli zarotniki proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi na krvavi posel, so Živkoviča hoteli meti seboj, mož se je pa skril ter je prišel na svetlo, ko so na dvoru že ležali mrliči. Kot lepoglasnega govornika so ga zarotniki porabili, da je Beograjčane obvestil o dogodim, živkovič je tedaj pripovedoval, da so se na dvoru sami med seboj pobili in da ni bilo zarote.--V prvi revo-
lucionarni vladi je bil minister pravde. Kmalu se je pa začel pričkati s PašiČetn ter «e je mòral umakniti v popolno ozadje; od koder ga po 20 letih Pašič zopet rine v ospredje, da ima za vsak slučaj protiutež proti Ljubi Jovanoviču, ki se je že večkrat stavil po robu. Da je Ljuba živkovič namenjen proti Ljubi Jovanoviču to se splošno sodi v Beogradu, za druge in posebne na-
; mene pa zna seveda sam »Baja«. Ljuba Živkovič je po-; zér, igralec, in sicer eden od onih praznih igralcev, ki se \ postavljajo samo s svojo Zunanjostjo.
Po svetu.	j
Konec španskega direktorija. Po pisanju inozemskega ; časopisja o položaju v Španiji je razvidno, da se direkte- J riju Primo de Rivere bliža konec. Kralj, je namreč uvidel, I da ga je oslanjanje na Primo de Rivero samo med svojim ! ■ljudstvom obsovražilo: Da se napravi zopet bolj popularnega, je pozval v svojo bližino zopet bivše ministre, pred vsem Romanesa. V Španiji je sedaj mirno ter ne preti nobena nevarnost revolucije. Mnogi seveda smatrajo ta'mir kot tišino pred nevihto, ki kaj lahko izbruhne v politično razburkani Španiji.
Pol ska in Gdansko. Poleg ženevskega protokola tvori vprašanje ureditve odnošajev med: Poljsko in svobodnim mestom Gdansko najvažnejšo točko, o kateri razpravlja te dni Društvo narodov v Ženevi. Med Poljsko in šovinistično nemško gospodo, ki vlada v Gdanskem, vladajo že dolgo pTecej napeti odnošaji. Poljski je Gdansko neobhodno potrebno, dokler nima lastnega dobrega pristanišča, Gdan-! sko pa je brez Poljske obsojeno na gospodarsko smrt Pa kljub temu se obe državi ne gledate prijateljsko. Gdansko skuša na vsak način obraniti svojo vsaj navidezno neodvisnost ter se na vse kriplje upira poljski ekspanzivnosti,
■ki bo slej ali prej mesto preplavila. Poljaki se skušajo Gdanskemu maščevati tako, da grade v bližini novo moderno trgovsko pristanišče, ki bo zgrajeno na domačem teritoriju ter bo napravilo Poljsko neodvisna od Gdanskega
Vstaja v Kurdistanu. Iz bojev v Kurdistanu je razvidno, da igrajo uporni Kurdi in njihovi gospodarji Turki le stranske vloge. Pravi boj se bije pravzaprav med dvema najmočnejšima rivaloma za premoč v Aziji, med Anglijo in Rusijo. Prvotno je Anglija naščuvala Kurde, da se naj i ■uprejo Turkom, hoteč na ta način prisiliti Turčijo, da po- j pusti v vprašanju posesti petrolejskih vrelcev okrog Mo- I sula in v Iraku. Vmešavanje Angležev v Mali Aziji je pa j ■opazila Rusija in začela podpirati Turčijo. Sovjeti obetajo i Turkom tudi vojaško pomoč v slučaju, da bi se spoprijeli s samimi Angleži. Če se Turkom posreči nadvladati Kurde, se bo njihov položaj v Mali Aziji znatno poboljšal, ker bodo za dolgo časa vami pred novimi upori in nemiri Rusija, ki že dolgo časa z nemirom opazuje1 prodiranje An- | gležev v Perzijo in v Malo Azijo, privošči Turkom zmago i ter jih bo podpirala, samo da oslabi s tem angleške pozi- j rije. Iz poteka samih bojev je razvidno, da je uper pone- ] srečen. Turčija je odredila splošno mobilizacijo ter upo- 1 rablja proti ustašem najmodernejša vojna sredstva. Turš- | kim četam zapoveduje bivši poslanik v Berlinu Kemal-Edin paša. Trajalo bo pa še sigurAo par mesecev, predno bo upor v goratih krajih zadušen.
Rusija.
V Beogradu se včasih le zmislijo na Rusijo. Te dni sta bila v največjem beograjskem dnevniku »Politika« kar dva članka o Rusijo, in sicer je prvi posnetek tega, kar je bivši angleški premier Lloyd George nazadnje pi-
Isal o Rusiji v neki angleški reviji, drugi članek je pa od ruskega begunca Ksjunina. Članka sta različna, kar jj je čisto naravno, ko piše prvega Lloyd George, ki ni več j na odgovornem mestu britanskega imperija, ki svoja [ > mnenja lahko prosto izraža in ko je celo vesel, da lahko ! I slika skrbi, ki tarejo Evropo sploh, njegove vladne na- j slednike v Angliji še pa posebej, drugega pa ruski be- j j gunec, ki druži s svojo nado tudi vero ter ima vse pol- j no interesov predstavljati Rusijo tako, da ne bo v ško- 1 do vprašanja ruskih beguncev po raznih evropskih i državah.
Pri vsej različnosti pa v enem le šoglašata oba I članka, in sicer v tem, da poročata, kako v Rusiji pazljivo zasledujejo dogodke v Evropi ter da imajo natančno v evidenci vse nedoslednosti in neiskrenosti v delu za mir in vse, kàr se godi proti načelom ali pretvezam mirovnih pogodb: samoodločbi narodov, svobodi itd. Ko Rusija vse to tako natančno proučuje, pa računa seveda tudi z gotovostjo bodoče velike vojne ter ima za vsak slučaj tudi moderno in izborno vojsko, ki še prednjači pred nekdanjo carsko.
Lloyd George in ruski begunec Ksjunin sta si edina glede velikanske sile te vojske, samo da prvi trdi, da bi sedaj vodili ruske vojake ideali in ne samo slepa pokorščina in disciplina kakor pod carizmom, dočim j meni drugi, da bi ruski kmet prav lahko odrekel tudi j v sedanji vojski in da bi Znala biti mnogomilijonska I sila danšnje Rusije samo na papirju. Begunec Ksjunin j črpa svoje prepričanje in mnenje iz raznih poročil listov I o nezadovoljstvu kmetov s sovjetsko upravo, gotovo je j pa, da so bili nekdaj konflikti med carsko rusko vla-j do in med ljudstvom veliko večji, da razne neprilike ra-I stejo na veliko v nadah, fantazijah in sovraštvu do sov-j jetov pri ruskih beguncih, dočim se ne da utajiti, da se j današnji ruski oblastniki mnogo brigajo za zahteve j kmetskega ljudtsva ter da vse po možnosti hitro po- j j pravljajo. •
Ksjunin ima prav, ko pravi, da se proti volji Ijudst-I va in to predvsem proti kmetom nobena sila ne more j uspešno boriti, moti se pa, če misli, da bo svet iz nje-i govega razlaganja sporov med sovjetsko oblastjo in med j ruskimi kmeti sklepal, da bo sedanji ruski režim vsled j kmetskega odpora propadel ter «e umaknil carizmu ali i kaki drugi, temu podobni državni ureditvi. Saj sam pri- j , znava, da spori niso tako ostri in da se sovjetska vlada ] j trudi, jih mirno poravnati. Države, ki so stopile v stik j
z Rusijo, so gotovo to storile še le potem, ko so videle, da sovjetov še ne bo konec, ali vsaj, da se Rusija ne bo preuredila po tujih željah. V Parizu in Londonu se še polaga mnogo važnosti na rama senzacijonelna in popačena poročila iz Rusije, v Nemčiji, kjer že od nekdaj prav dobro poznajo ruske razmere, pa očividno ne mislijo na prevrate v Rusiji in zato pošilja Nemčija v Rusijo brez strahu svoje izdelke, svoj kapital in svoje delovne sile.
Ljudem nemškega gospodarskega in trgovskega sveta, treznim in hladnokrvnim, ki se ne vdajajo fantazijam o kakem ruskem preobratu, daje Lloyd George prav ter pravi, da si bo Rusija z orožjem pridobila veljavo, če se kmalu v pravem miru in brez vseh predsodkov ne bodo uredile evropske razmere, öe se današnja Rusija poda na oborožen pohod, bo raznesla v prah svoje sovražnike, najprej pa nove, z mirovnimi pogodbami nastale države, ki kažejo toliko pohlepnosti po tuji lastnini ter se niti malo ne ozirajo na samoodločbo narodov, ki bi jim morala biti še posebno sveta.
Težko onim, pravi Lloyd George, ki so Rusijo žalili in napadali, blagor pa onim, ki so bili njeni prijatelji. Noben prijatelj Rusije in ruskega naroda ne more želeti v Rusiji naglih izprememb ali pa celo prispevati kakorkoli v to svrho. Rusija se kreta počasi, a sigurno^ Ruski narod je velik etičen narod, ki zna oprostiti zaslepljenim, a ne bo oprostil slabim in nevrednim. Nova Rusija je videla, kako so se proti nji obnašali oni, ki so po zaslugi njene krvi razširili svoje meje. Rusija ve, da pride pravo prijateljstvo od zadovoljnih narodov, ki spoštujejo tujo svobodo kakor svojo.
Dnevne novice.
Volücem Narodnega bloka v premišljevanje. Med. voltici, ki so pripomogli dr. Pivku do mandata, razlikujemo tri vrste. V prvi vrsti so podkupljena, ki so prejeli denen in volili Narodni blok, večina bivši1 socijalni demokrati, katere je dirigiral dr. Korun. V drugi vrsti stoje volile^
: katere so z grožnjami', kakor n. pr. v Rušah itd., prisildi,
! da so se morali izneveriti svojemu političnemu prepričanju. V tretji vrsti so pa volilci, ki so — nasedli laži-demokrat-skim obljubam. Žerjavova tajništva v Celju in Ljubljani so obljubovala kmetom na Pohorju in v Savinjski doling kateri so pod agrarno reformo,..da se jih bo rešilo agrarne reforme. Povejte, g. propadli kandidat Podlesnik, ali ste Vi in drugi kmetje rešeni agrarne refOrmel Socijalncde-! mokratsko-republikansko navdušeni plačani agitator Peter ; Tlaker je že delil graščinska posestva v okraju Gornjigrad,
! Vsi onf, ki ste mu verjeli in velili Narodni blok, zahtevajte ; od Petra Tlakerja, da Vas pelje na sodnijo v Gornjigrad in dà prepisati obljubljena grajščinska posestva v zemljiški knjigi na Vaše ime. Naj obljubo drži, saj je Še vedno na vladi dr. Žerjav. Davke bomo znižali, katere so »klerikalci« povišali, so lagali brezvestni liberalni učitelji, akoravno je vsakemu političnemu otroku znano, da so se edino poslanci SLS borili proti pretiranim davkom in glasovali proti proračunu. Narodni blok je že pet mesecev na vladi — Davidovičeva vlada je trajala le tri mesece —, a davki se niso prav nič znižali, nasprotno1 se zvišujejo, sestavljene so že nove dvanajstine, za katere bodeta glasovala dr. Pivko in dr. Žerjav, po katerih se bodo davčne krivice podaljšale še za nadaljnje mesce, predložila se bo zahtev« za odobrenje, med volitvah potrošenih štirih milijard, za katere kredite bodeta glasovala dr. Pivko in dr. Žerjav, akoravno nt dobilo mariborsko gledališče ničesar, ako ravno se nt ne uradnikom, ne penzijonistom izplačala razlika, alte ravno se ni dala poso jilnicam, bivšim članicam Verbanda, podpora, akoravno se nobena nujna potreba Slovenije ni upoštevala. Zapomnite si to, volilci, da bodete ; v bodoče pravilno presojali — obljube laži-demekratov : Žerjavovcev!
Kdo je glavni referent za šolstvo v mariborski oblasti?
■ G. Špindler je ona imenitna oseba, ki velikemu županu j stavi predloge glede nastavljanja in prestavljanja učitelj-j siva. On sovraži tudi učitelje, člane URI, ako živijo % 1 ljudstvom v slogi in sodelujejo pri gospodarskih organtza-j cijah. Kljub temu, da so veledemokrati Lesničar, dr. Ko-j derman, Prekoršek, Špindler, dr. Kukovec, Jug itd. dolga j leta, nekateri celo 7 let, uživali dobrote dijaškega seme-; nišča, se danes preganja učitelje, ki se potegujejo zato,
5 da bi sinovi bili sprejeti v semenišče in mogli študirati. I Čudimo se, da učitelji, organizirani v demokratski stranki, I ne odklonijo referenta Špindlerja; naj poslane referent za književnost, osobito poezijo, za šoltsvo naj bodo referenti nadzorniki.	1
Kdo je kriv, da pri zadnjih volitvah mnogo naših pristašev ni imelo volilne pravice? Z ozirom na »Jutrove« ■izmišljotine o volilnih sleparijah moramo resnici na ljubo ugotoviti, da ni bilo več tisoč naših, pristašev vpisanih v volilne imenike, čeravno so se pravočasno pri občinskem uradu javili in bi; se jih moralo uradno vpisati v volilni imenik. Gospodje demokrati, zapomnite si, da se je to zgodilo povsed tam, kjer so tajniki liberalni učitelji. Za vzgled navajamo za enkrat občine Kokarje, Mozirje in Velenje. Čas je, da si občine Kokarje in Velenje preskrbe druge tajnike. Mozirje nima več učitelja za tajnika^ Ker so liberalni učitelji tako postopali, so pa po pisavi »Jutra« »klerikalni« župani sleparili
Afera Thum—Taxis. V razvoju afere Thum—Taxis smo poročali, da jej jé posvetil, posebno pažnjo sam stari Pašič. Na dveh sejah ministrskega sveta je izjavil, da zadeve ne pusti na dnevni red, ker zbira tozadevno potrebni materijal. Vsi radikali čistih rok so afero ostro obsojali in zahtevali, da se tira radi te korupcije vse prizadete na odgovor. Sedaj po uničenju Radičevih mandatov pa so došla iz Beograda poročila, da je Pašič pristal na to, da v tej celi, nad vse umazani in
državmeriiti imetju milijonsko škodljivi zadevi podpira satooštojttč dèihokfate, ki so ravno s to afero z blatom korupciji oštro totali celo polioajdeiriokratsko stranko in pred vsem pa njeno vodstvo. Kot pogoj, da je Pašič položil svojo zaščitno roko glede te afere na samostojne demokrate, zahteva, da še imetje Thum in Taxis odreče po dvigu sekvestra'vsaki naknadni škodi. Iz imetja se mora izločiti kompleks od 15.000 oralov. Konečno je še zahteval Pašič za likvidacijo te umazanije, da se odrečejo samostojni dem okra tj e v predstojeći rekonstrukciji vlade vseh onih ministrskih portfeljev, ki se nanašajo na ministrstva, kjer se lahko uganja korupcija in prigoljufa postranski zaslužek — predvsem pa se morajo odreči ministrstvu pravde. Pašič je dobesedno ; rekel: »Jer se oni u tim stvarima lahko pokolebajo« — j (omajajo). V imenu samostojnih demokratov je prosja- j čil za milost pri Pašiču dr. Žerjav. Pravosodni minister : dr. Lukinič in njegovi tovariši so dvignili iz dviga sekvestra z imetja Thunr—Taxs 8 mlijonov dinarjev. — Poročajo, da je ostali zaslužek iz te afere naložen pri upravi Fondov v Beogradu in preide v last države. Kaka last države je uprava Fondov, so nam že več nego . dovolj pokazale zadn je volitve. Ragno uprava Fondov je ; bila glavni volilni vir pri volitvah za radikalne korup- j cijoniste m teroriste. Značilno je tudi, kar poroča po 1 milostnem pardonu Pašiča o likvidaciji zadeve Thurn— j Taxis zagrebški »Večer«, ko piše: Kakor hitro je Pa- j šič izrekel »pardon« nad samostojno demokratsko stran j ko, je samostojni demokrat J. K. v imenu samostojno- ; demokratskega konzorcija odšel v Zagreb in dvignil: j pri zagrebški Srbski banki in pri državnih uradih ves denar s konta sekvestra Thum—-Taxis. Isto je napravil , tudi v Sisku. Tako je omenjeni konzorcij prišel v last i ;8 milijonov dinarjev. Tako so se torej pobotali v tej to- j likanj obsežni in za državo milijonsko škodljivi aferi < med seboj še vladni bratje: radikali in samostojni de- j mokra tj e!	j
'Režim in režimski tisk. Godijo se stvari, ki niso samo j «usodne napake, ampak v mnogih slučajih tudi silna, sr a- j mota. Listi, ki zagovarjajo činitelje in krivce vsega tega, i se pa obnašajo enkrat kot hdftevci, drugič kot zaslepljenci, j *retjič pa celo kot glasnili ivsničnega in upravičenega ; ogorčenja. Glede osnutka novega tiskovnega zakona še je to posebno dobro videlo. Dolgo časa so mnogi vladni listi o tem osnutku molčali, potem so prišli eni s kratkimi in \ nejasnimi poročili, drugi so pa celo, kakor n. pr. zagrebška \ »Piječ«, zavzeli stališče proti osnutku. Nekateri radikalski : listi streljajo puščice na svoje zaveznike samostojne demo- ! krate, drugi molčijo, tretji prinašajo najrazličnejše izjave ; v očividnem namenu, odvrniti javnost od pravega pogleda j v celo zadevo, dočim samostojno-demokratski listi enkrat prinašajo izjavo dr. Lukiniča, da ni kriv, drugič pa izjavo Pribičeviča, da bo vsak, ki je kriv, nosil odgovornost, pa naj bi bil tudi eden od najbližjih. To je, najmiiejše rečeno,, navadno slepomišenje, vzeti se pa mora na vsak način > kct prostaško zasmehovanje ljudstva. Če vladni list vsako j delo svojah gospodarjev na vse pretege hvali, je jasno, da ; ima čitatelje za popolnoma neumne in zaslepljene, če pa .j ‘to ali ono malo pograja, je pa gotovo, da smatra čitatelje i za tako -zabite, da ne vedo, kje tiči glavna krivda in da so : tako nerazsodni, da bodo v listu še vedno gledali svoje j glasilo in ne orodje protiljudskih politikov, ki ljudstvo že j Sz načela omalovažujejo,	j
Preganjanje opozicijskega tiska. V Mostaru je bil pred i nekaj dnevi obsojen na tri dni zapora pater Dore Zubac, i odgovorni urednik »Narodne Slobode.« Par dni kasneje je j bil obse jen zopet novi urednik imenovanega lista in sicer > na ,20 dni zapora in 500 din. globe, baje radi volilnih ; vesti. Odgovorni urednik glasila hrvatske pučke stranke j »Narodne straže« v Šibeniku je obsojen na 1000 din. glo- j be ali 20 dni zapora radi napadov na nekatere ministre. : Odgovorni urednik splitskega glasila »Jadran« VodanoviČ je obsojen radi »tendencijeznega« pisanja na 500 din. ali 10 «dni zapora	j
Velenjske novice. Ker se v »Jutru« neopravičeno napadajo naši pošteni domačini!, — kujejo se ti dopisi v Je-žovnikovi gostilni — treba malo bližje ogledati može, ki * se hvalijo, kaiko napredujejo v naši občini. Prvi zvonec med našimi liberalci nosijo nekateri učitelji in učiteljice, ki so smatrali za najpotrebnejše, da so odpravili krščanski pozdrav in upeljali pozdrave »Zdravo« in »Klanjam se.« Posebno goreča je neka učiteljica iz Slovenjgradca> katera doma prav pridno nemškutar! in katere najbližnji sorodniki sc še danes pristaši in volilo nemške stranke. Vodja naše šole, ki je bil v Št. liju kot učitelj priljubljen, ker je tako postopal, kakor se spođebi odgojitelju krščanskih otrok, se je temeljito spremenil, odkar je prišel v Velenje. Ali je temu kriv velenjski zrak ali voda ali celo, kar trde hudobni jeziki, ženski vplivi, se ne ve.- Gospod vodia šole je vsestransko zaposlen-človek, ki se osobito zanima za našo občino. Cele dneve je »nadzoroval« našega občinskega tajnika in dosegel, da so prišli vsi liberalci v volilni imenik, »klerikale:« pa so prišli na volišče, a niso imeli volilne pravice. Drugi voditelj stranke treh tucatov je naš zdravnik, kateremu je nujno svetovati, da se naj briga za rudarje-bolnike, da ne bodo rudarji tako nezadovoljni Vodstvo rudnika lahko izve od rudarjev, da je najsrčnejša želja rudarjev, da zapusti dr. Žižek rudnik in se popolnoma posveti vodstvu mnogobrojne liberalne stranke v Velenju. Ah bo treba še več dopisov v »Pravici« in protestnih shodov zoper postopanje rudniškega zdravnika? Tudi naš g. postajenačelnik se smatra za velikega liberalnega politika in hoče komandirati s Stoparjem in Žižekom. Odlikuje se po tem, da je mnogokrat zelo navdušen, da mu pa govorica mnogokrat ne teče tako gladko, kakor se spodobi za vodilnega politika. Železničarji pravijo, kar pa seveda ni res, da presedi g. postajenačelnik več po gostilnah kakor doroa in v urad«, ker postajenačelnik le obiskuje znance in prijatelje in se trudi na vse načine, da se iztoči mnogo
vina in pripomore naši občini do lepih dohodkov. Na vsak dopis v »Jutru« bodete dobili zaslužen odgovor, gradiva imamo dovolj, le korajžno naprej, pa ne pošiljajte dopisov preko — Maribora!
Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani
je na svojem občnem zboru dne 15. februarja t. 1, sklenilo sledeče spremembe: Od 1. aprila 19(25 nadalje plača vsak član mesečno članarino 3.50 din. Od 1. maja 1925 do preklica bo društvo za vsak smrten slučaj pravnim naslednikom izplačalo povišano denarno podporo v znesku din. 3000. Tozadevne informacije se poizve pri društvu; pri gg. zaupnikih in na letnem poročilu, nalepljenem na vseh postajah.
Priporočljiv zdravnik. V okolici Sombora v Bački živi nek ruski begunec, ki se je izdajal za zdravnika. Za malo odškodnino je dajal kmetom razna zdravila, ki so pa malo pomagala. Neki delavec iz vasi Liliomis je zbolel ter iskal pomoči pri tem zdravniku. Dobil je zdravila, toda po njihovem zavžitku je v strašnih mukah umrl. Truplo so dale oblasti raztelesiti in izkazalo se je, da mu je zdravnik dal mesto, zdravila hud strup, ki je povzročil smrt ubogega delavca. Brezvestnega mazača je policija po daljšem iskanju izsledila v neki vasi ter ga aretirala.
Težka avtomobilska nesreča v Hrvatskem Zagorju. V nedeljo so se peljali iz Zagreba v Varaždin z avtomobilom italijanski državljani. Pietro Isoldi, trgovec, Vittorio Fossetti in Tacconi, lastnika igralnice »Pistolet« in lastnik avtomobila Ivan Rucker. Ko je zavezi! avto v bližini Lepo-glave v oster ovinek, ga je vrglo s ceste in prevrnil se je v globok jarek. Na mestu sta ostala mrtva Isoldi in Fossatti, dočim sta ostala dva obležala težkoranjena. Trupla so kmetje prepeljali na pokopališče, ranjena pa v Varaždin v bolnico.
Zopet justifikacija v Osijeku. Malo časa po justifika-ciji Č&ruge se je v Osijeku zopet mudil krvnik Mausner, ki je prišel obesit roparskega morilca Mile Latinoviča. Obešeni je svoj čas ubil svojega sorodnika v gozdu ter ga oropal. Odvzel mu je celo imovino — 150 dinarjev, od umorjenčeve rodbine pa je še izmamil 450 din. Dolgo časa niso mogli storilca izslediti. Naposled je pa vendar v roke pravice, roparskega umora pa ni hotel priznati. Radi težkih dokazov sodišče njegovih izjav ni upoštevalo in obsojen je bil na smrt. Prošnja za pomilostitev je bila Latinoviču odbita in dne 17 ,t. m. so obsojencu naznanili, da bo drugi dan obešen. To naznanilo ga je strahovito potrlo, ker je pričakoval, da bo pomiloščen. Drugo jutro je napolnilo številno občinstvo dvorišče sodišča. Latino-vič je šel pogumno v smrt. Krvnik Mausner, katerega niso hoteli nikjer sprejeti na prenočišče ter je moral spati na sodišču, je po justifikaciji napravil dobro kupčijo z vrvjo. Majhne koščeke je prodajal po 50 din. in ljudje so mu njegovo robo kar hitro odkupili.
»Naš Dom«, 3. štev. je izšel. Vsebina je sledeča: Dr. K. C. Naselitev južnih 'Slovanov; M. /«.: Moč je v slogi; Višavska: Tudi Ipelin (pesem). Pohorski fant: Divjaki; A. Boštele: Tiho padajo snežinke (pesem). V bosanskih hanih. Novodobni apostoli. A. Boštele: Kralj noči. Vsebina te številke je zelo bogata. Sedaj si je privzel »Naš Dom« podnaslov: »List za prosveto, gospodarstvo in politiko« in bo prinašal članke te vsebine. Članek »Novodobni apostoli« je prav primeren, kjer pravi, da bi naj katoliška založništva knjige lepše opremila in pa, da bi izobraževalna društva razširjala dobre knjige. Želeti bi bilo tudi, da bi tudi kranjska društva naročala ta list za svoje čitalnice in knjižnice. — Stane samo 12.50 D na leto.	N.
PRIREDITVE.
Sv. Peter pri Mariboru. Tukajšnji orliški krožek priredi dne 25. marca t. L, popoldne po večernicah, zanimivo in podučn oiigro »Pod božjim varstvom.« Ta igra je nekaj popolnoma novega in nobenemu ne bo žal, če jo bo prišel gledat. Prijatelji orliške organizacije! Vsikdar ste se polnoštevilno odzvali, pridite in poglejte, kaj dela Vaša mladina v društvu. Bog živi!
Pevsko društvo »Slavček« v Ptuju ima redni letni občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m., ob pol treh popoldne v stanovanju g. A. Ferleža, Prešernova ulica 27. Občnega izbora se naj udeležijo vsi člani in naj pridejo točno, — Odbor. ,	>	,
j DijašM protesti.
V Mariboru so protestirali dijaki radi krivice, ki se je ! zgodila priljubljenemu profesorju Ribariču. Dijaški protesti so bili in bodo, ker mladina samostojno misli in je močno občutljiva za razne napake in krivice. Dijaki zasledujejo nacijonalne, socijalne, gospodarske, politične in druge dnevne dogodke ter se v njih po svoje udejstvujejo in če se to udejstvovanje na videz tudi često krije s to ali ono smerjo, je vendar v bistvu nekaj samostojnega.
To je treba priznati in upoštevati ter ostro obsoditi vsako krivo tolmačenje razumljivih dijaških protestov. Ker pri nas v zadnjem času že ne bo večjega mesta brez kar kega dijaškega protesta, je za trezno in pošteno mislečega človeka jasno, da marsikaj ni v redu in da dijaštvo za svoje proteste od zunaj ne rabi nobenih navodil in vspodbud. Saj dijaki pri vseh drugih napakah mirujejo ter nastopijo šele tedaj, ko se začnejo kršiti stare pravice in svoboščine, ki zadenejo tudi šolsko in dijaško življenje.
Podtikanje »klerikalnega hujskanja« v mariborskem-dijaškem štrajku ni samo navadna politična lopovščina, ampak tudi 'grdo podcenjevanje dijaštva. Ali dijaki ne vidijo sami velike krivice, ki se godi zaslužnemu in priljubljenemu profesorju? Ali ne bi mogel radi tega protestirati tudi dijak, ki ima najlepše misli in nade o PP politiki, ko je vendar jasno, da krivica ne izhaja naravnost cd Pašiča;
Pribičeviča in drugih v Beogradu, katerim je vseeno, kje je profesor Ribarič, ampak od lokalnih tirančičev, nizkih in zlobnih? Dijaki končno primerjajo jugoslovanstvo prof. Ribariča z »jugoslovanstvom« kričavih in terorističnih »in-tegralcev« in ko imajo sami več kot dovolj prilike za to primerjavo; je gotovo, da ne rabijo prav nobenega hujskanja za protest proti krivici, ki jo zagrizeni in nizkotni strankarji prizadevajo poštenjaku in idealistu.
Dijaki berejo tudi glasila političnih teroristov in ko se tako krivično napada prof. Ribariča ter cinično vpraša: Zakaj pa ne bi šel v Srbijo, ko je za sporazum? — se vprašujejo tudi dijaki; zakaj ne gredo tja širokoustni »integral-ci«, zakaj sedijo sami doma, zakaj so taki ignoranti v pogledu bratskega srbskega in hrvatskega pravega bistva, slovstva in zgodovine in zakaj pošiljajo v Srbijo svoje nasprotnike in vse druge, iki se jim ne klanjajo, kot pregnance v kazensko kolonijo.
Nad teroristi se v polni meri in z vsemi; konsekvencami izpolnjujejo Masarykove besede: Ne smemo delati razlike med politiko in nravnostjo. Kakoršno maralo im» kdo, tako politiko izvaja! — Od tod in radi tega so vsi protesti.
--uti urinu imi-ninnili mtmnmmwm - n -mriT-iirrBmniiiiiinnrni—■iiw
Iz Maribora.
Seja zaupnikov in članov okrajnih odborov SLS za ■ mesto Maribor se vrši jutri na praznik sv. Jožefa ob 9. uri v društveni sobi. Koroška cesta I. Med drugim poroča poslanec Franjo Žebot o položaju.
Proti zakonu in pravici Preganjanje profesorja Ribariča bo gotovo mnogo prispevalo k temeljitemu razkrinkanju družbe, ki je tako razsipna z nacionalističnimi gesli. Vse gre lepo pó programu in po občijanem razvoju vseh uzurpatorjev in prevarantov. Najprej so se sprejemali v to družbo pseudo-nacijonalisti, potem so se pa začeli preganjati pravi čisti, in pošteni nacijonali-sti, ker samozvana nacionalistična družba pred svojo okolico ne prenese primerjave s pravimi nacijonaiisti. Kdor danes pravi, da je moral biti profesor Ribarič na vse pripravljen, ko se je enkrat politično izpostavil, je cinik ali pa velik nevednež in zmedenec. Prvič je v kulturnem in pravno urejenem svetu sploh nemogoče tako ; znašanje nad političnimi nasprotniki, drugič se pa ne i sme pozabiti, da je to pri nas šele sedaj uvedeno, in pa j kdo da je to uvedel. Zakaj pa ljudje, ki smatraja tako ' znašanje za nekaj legalnega, niso na kaj takega mislili j lani pod Davidovičevo vlado. Ta režim bi se bil tudi lah i ko znašal nad drž. uradniki, ki so bili njegovi zelo raz-j vneti nasprotniki ter je splošno znano, da nimajo niti I trohice lojalnosti in strpljivosti, ki jo je vedno kazal > profesor Ribarič. Kaj bi rekli, če be tedaj dobil dekret ! premestitve v 48. urah recimo kak profesor Kenda, ki , sploh nikdar ne zna nastopati brez politične skrajne nestrpljivosti ter še študente vedno kliče: Za menoj naprednjaki! —, kar ni opustil tudi sedaj ob dijaškem štrajku v Mariboru v dokaz, da od nobene strani ni toliko političnega vplivanja kot baš od one, ki druge dolži hujskanja dijaštva. — Zadnjič se je pomotoma poročalo, da je že premeščen tudi profesor dr. Pečovnik. Pa kako lahko je zagrešiti tako pomoto, ko se že dolgo vse naokrog govori, da je lokalni odbor samostojnih »demokratov« v Mariboru razpravljal o predlogu, naj se v svarilni vzgled na hitro premesti v Srbijo nekaj professor jev in drgih državnih uradnikov, ki se ne uklanjajo mariborskim veličinam takozvanega »nacijonalnega«
: bloka. Ljubljanski ^Narodni Dnevnik« je sedaj stavi!
; na predsednika SDS v Mariboru dr. Lipolda vprašanje,
' kaj je na teni in od kod je ta predlog, ki se že izvaja, kakor kaže slučaj prof. Ribariča. — Pridružujemo se i vprašanju »Narodnega Dnevnika« ter čakamo, da se nam od strani, ki »vedri in oblači« pove tudi to, kako se gleda na nujne premestitve državnih uradnikov sploh in posebej še na odnošaje, odnosno na obračunovanje med političnimi nasprotniki. Po tem odgovoru, če bo seveda v skladu z dejstvi in dejanji, se bo vse ravnalo; ko zmaga enkrat pravica in prava nacijonalnost ter $ profesor. Ribaričem vred vsi drugi preganjanci dobijo zadoščenje.
Komentar k dijaškemu štrajku. Hrušč in vik v jutrov-skem in taborskem babilonu. Pedagogi so izrekli svojo ■ sodbo o »zlorabljeni« mladini, katere podivjanost je dosegla baje višek v »glasno izraženem Hicu »Doli z vlado!«« O ti brezmiselno govoričenje, ti senilno! Klerikalni inspirate rji, klerikalni aranžerji se je vpilo vsevprek. O ti starci nazadnjaški! Mi pa vzklikamo: »Živela mladina, ki ji še ni zamrl čut poštenja in spoštovanja do svetih idealov prave demokracije!« Vi starini;, ki hočete meriti mladino, ki je 50 let pred Vami, z merilom Vaše državotvornosti, ali kaj Vam je že svet ideal, kako ste absurdni in dovolite, da Vam zabrusim v obraz: abotni! V mladini kipi, v mladini: še živi čut, ki ji da v odločilnih momentih možnost, da zakliče: »Vrzimo od sebe imena: klerikalci, naprednjaki, ki so le epiteta ornantia starinov, in zakličimo: Ne, mi nismo pokvarjeni, v nas živi čut, na katerega smo ponosni in ki nam ga ne bodo trebali vzgajati starini, s svojo premišljeno in -ostroumno metodo. Živeli mladci! Bodimo ponosni!
Smrt uglednega meščana. V pondeljek je umrl po* daljši bolezni: g. Karl Scheidbach, knjigotržec v Gosposki ulici, v 54. letu starosti. Pokojni je bil nekdaj občinski svetovalec ter priljubljen in zaslužen mež, ki ga bodo someščani ohranili v častnem spominu .
Častno priznanje polkovniku v p. Lebarju. Na občnem zboru Društva vojaških upokojencev in gažistov, ki se je vršil v pondeljek, je novoizvoljeni predsednik g. polkovnik v p. Jakcb Razlag ob navdušenem pritrjevanju članstva povdarjal velike zasluge odstopivšega predsednika gospu, ipolkovnika v p. Lebarja za društvo in članstvo vojaških; ■
Stran i.
»-NASA STRAŽA«
18. .marea 1325. ■
upokojencev. G. polkovnik Lebar je zbral vojaške penzijo-■uste v najtežjih časih preobrata ter je osnoval eno od prvih društev za vojaške upokojence v državi. To društvo je vodil z največjo požrtvovalnostjo in vnemo dobrih pet let jn vojaški upokojenci bodo s častnim priznanjem za njegove velike zasluge družili vedno tudi globoko hvaležnost
Letošnja birma v mariborski stolni cerkvi. Radi romanja v Rim, katerega se bo udeležil tudi lavantinski škof dr. Karlin, bo letos birma v mariborski stolnici mesto na binkoštno nedeljo že na praznik Vnebohoda Gospodovega, dne 21. majnika 1925.
Preprečena velika nesreča. Včeraj zjutraj krog 8. ure je izbruhnil v škofovi palači na Stolnem trgu požar, ki bi bil lahko povzročil veliko nesrečo, a so ga na srečo pravočasno zapazili in mestna požarna bramba ga je 4akoj pogasila. Že nekaj dni so vohali po prostorih škofove palače dim, ki je prihajal neznano odkod. Posebno občutno je smrdelo po dimu v sobi g. škofijskega tajnika. Včeraj zjutraj krog osme ure pa se je začelo prav na gosto sumljivo kaditi iz dimnika na škofijski palači. Poklicana požarna bramba je dognala, da se je vnelo v drugem nadstropju tramovje, ki se stika ravno pri neki starinski peči. S tramovja je odpadel omet in radi močne kurjave v prvem nadstroju se je vnelo to omenjeno tramovje in začelo tleti. Od tramovja se je razširilo tlenje tudi na žagovino, ki je posipana med tramovjem in parketom. Ker so včeraj zjutraj -y pečeh piv eg a nadstropja precej močno zakurili, se je že dalje časa tleče tramovje užgalo in bi bilo gotovo prišlo do močnega požara, a je k sreči požarna bramba ogenj kmalu udu-šila. Škoda je vendar precejšnja, ker je nastala med prvim in drugim nadstropjem precejšnja luknja. Ko se j« škof dr. Karlin preselil v škofijsko palačo, je dal vse sobe prenoviti in baš radi tega je ta požarna škoda še posebno občutna.
Katoliško akademsko starešinstvo, klub Maribor, priredi danes zvečer v običajnih prostorih prijateljski sestanek. Na sporedu je referat o ustavnih bojih v naši državi, -r 'Občni zbor SPD, podružnica Maribor, se vrši z običajnim dnevnim redom dne 26. t. m., ob 9. uri, v Narodnem domu, restavracija. Člani se pozivajo, da poravnajo članarino za leto 1925 <25 din.) pri tajniku g. Ivanu Volčiču, Slomškov trg 11 1, soba št. 16 (finančno ravnateljstvo). — Odbor.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru vabi vse svoje člane in prijatelje k mesečnemu predavanju, ki se vrši v nedeljo, dne 22. t. m., ob pol štirih popoldne (po večernicah) v društveni sobi. —Odbor.
Darovi za Protituberkulozno ligo. Hranilnica in posojilnica Št Peter pri Mariboru 250 din.; Posojilnica na Vranskem 50 din.;-Posojilno društvo Ptuj 50 din.; Ljudska hranilnica in posojilnica Rečica 50 din.; Hranilnica in posojilnica Sv. Urban pri Ptuju 50 din.; Hranilnica in posojilnica v Bočni pri Gornjemgradu 10 din. Vsem darovalcem prisrčna hvala!	S
Iz pritožbe admontskega opata na vlado z dne L junija 1662 'povzamemo, da je vzel imenovani grof vikarju v Sv. Lenartu dva vinograda, župniku celo pristavo s setvijo vred, mu zaprl od leta 1680 župnišče, pobral listine in 350 goldinarjev, ter pobral cerkveno vino. Navajajo se še druge samolastnosti, med drugim tudi, da je dal kopati grof pod pretvezo obrambe proti Turkom po pokopališču, da so vlačili psi nesegnita trupla mrličev po trgu.
Še le 27. majnika 1689 se je sklenila poravnava v tem smislu, da ima opat v Admontu pravico imenovanja župnika in določiti dan inštalacije, grof pa ima izročiti posestva za užitek, če umre kak župnik, imata pravico zajpečatbe premoženja, in sicer gospoščina Gutenhaag kot zaščitnik in admontski opat kot fevdni gospod, vinograd Zgor. Voličina je cerkvena last, drugi ravno tam in v Zavrihu pa služi župniku kot užitek. Grätlovo pristavo pri Sv. Lenartu prepusti grof župniku 'brez vsake obremenitve.
Med ljudstvom je še sedaj razširjena govorica, da je bil od grada Hrastovec pa do Vurberga predor, da so mogli ob času, če jih je oblegal sovražnik, priti eden do drugega. Sledovi za tak podzemeljski hodnik se niso mogli najti, bržkone je nastala ta govorica, ker so bili od leta 1603 lastniki tega grada grofje Herberstein.
Omeniti je tudi še kot spomin na nekdanje grajšča-Jke takozvano ptičnico. •
(Konec prihodnjič.)
ti razume dela za muholovce in obče izdelovanje lepila (kleja), se takoj sprejme. Ponudbe na Schmolka, ogl. zavod, Novisad, Futcški put 2, pod .Muholovec“.
Kupimo
bukovo ogli e
P°nu<3be z navedbo količine pošljite na
P/e metne trgovsko d. d., Ljubljana
Krekov trg 10.
Majuru in hlapci, pridni i-i pošteni Jji dje, se sprejmejo. — Pri sek dvrr, občina B^sternxa pri Manbaru. 106 3
Iščejo ge viničarji z 3 4 delavnimi m< fini, pošteni in pridni ljudje veš*! v vino n sadjeteji. Samo taki, ki razpeta gaio z dobrimi spričenli nai se javijo pri »Prosek .,, občine Brrsternica pri Marb ru.	107 3
Oves za seme se dobi < ajceLeje pn Jjsipu Roieubeig, Mari bor, Slovenska ulica	85 1Ö
Premog iz svojega premogckopa pri Veliki Nedelji prndaia Sle-venska pienu gokopna družba t o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št: 1-1.	!oy
Kdor hoče srebrne krone dubro prodati, Ringer, Pie alje
naj takoj piše na j.
102 §
Jetnišnica okrožnega sodišča v Mariboru odda s 1. aprilom pomije. Dražba je dne 28. marca ob 10. uri dopoldne v jetnišnici.	115

LISTEK.
C rad Jlrasfovec.
*	[	Spisal dr. O. Haunig.
(Daljo-)
Tako je ostalo do leta-1802, ko je kupil grajščino Jožef Pauer. Le-ta je določil, da dobijo hiralniki samo stanovanje in po 21 goldinarjev, načelnik — Spital-meister — pa 40 goldinarjev.
Ko je kupil grajščino ^Artur Kottas pl. Heldenberg, se je rešil te obveznosti s dem, da je založil znesek 12 tisoč kron, uprava hiralnice je prešla s 1. prosincem 1910 v roke^trške občine, ki je kupila za omenjeno svoto obligacije Srebrne rente, kateri vrednosti papir je Vsled padca avstrijske krone postal za sedaj brez vsake vrednosti, tako, da je tržka hiralnica v pravem pomenu besede »Armenspital«.
Herbersteini kot lastniki grajščine Hrastovec so bili zaščitniki — Vogtherren cerkve pri Sv. Lenartu, po ustanovitvi župnije Sv. Rupert, tudi te cerkve.
Glede zaščitne in fevdne pravice cerkve pri Sv. Lenartu je nastal v drugi polovici 17. stoletja dolgoletni spor med samostanom Admont in gospoščino Hrastovec, katere lastnik Erazem grof Herberstein se je vedel Scot neomejen gospod cerkve in nadarbine Sv. Lenart.
Naznanil^*
Sporočim p. t. občinstvu, da sem odprla v sredo, dne
18.	marca t 1., vinsko klet v Vetrinjski ulici v poslopju Gospodarske zadruge.
Točila bodem vedno naravna, preje pregledana domača in dalmatinska vina po najnižji ceni.
Za obilno udeležbo prosi
114	Mira Penič.
Sirite „Našo Stražo“
i«*
p
i?
p
)►
fr
g>.
Klobuke.dežne piašče
od 300— D naprej, perilo, čevlje, dežnike, nogavice i. t,d. priporoča najceneje
iškebLih,
Ha rite CT, Grami trg it 2.
________________________________________jf
»rimMinin	SMSC rtasMBMMkito Sjfef
Mboiie to naivarneje naložite svoj denar pn
Okra ni pomi Inki t Mutami m ,
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8*/#, večjr in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilu«? knjige drugih dtnemih zavodov kot gotovino t* izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
V Ptuju se kupi večja hiša, v kateri bi bili takoj na razpolago večji stanovanjski, oziroma poslovni prostori. V ponudbi ki mora obsegati vse podatke o velikosti in stanju •hiše, kakor tudi po možnosti načrte, je izrecno navesti, kateri stanc vanjski, oziroma poslovni prostori bi bili ob nakupu hiše na razkolsgo. Ponudbe je pod naslovom »Nakup hiše v Ptuju« vposlati do 30. III. 192d na arvončno družbo Aloma Company v Ljubljani, ki bo tudi svoječasno
vrnila vposlane priloge.
112
Velia zaloga
vs-*h vrst čevbev za strapaco, lov in pro* -----menado. ------
la gojzerci
(hribovski čevlji)
la zbiti sandali
(popravilo kt.kor čevlji) Varstv. ♦ znamka
samo Maribor, Kfirošfcic.19
Lastne delavnice, najbolj-Se ročno dtlo!«
Inserirajte!
Upravni odbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru javlja vsem članom zadruge tužno vest, da je njegov velezaslužni, posle gospodarja vodeči član gospod
Josip Ostra-u.š:&a,
policijski poduradnik v p.,
danes pc>-kratki in mučni bolezni v 42. letu svojg starosti nenadoma iztrgan svoji obitelji in iz priljubljenega mu delokroga preminul.
Pogreb se bo vršil dne 20. marca ob 15. uri iz hiše žalosti Jože Vošnjakova ulica 22, na mestno pokopališče v Pobrežju.
Časten mu spomin!
Maribor, dne 18. marca 1925.

WM

Zadružna gospodarska banka d, d
Podralnlca v Marlboro.
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred irančiškansa.o cerkvijo.
Izvršnje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pocblaš(rnl	sreèlf đržatne r*»®r.i«*t.rrtje.
H t KIKIKIB MIB ! KIH i H ! K]K5]KlH
"Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč,
izdaja konzorcij »Naše Straže«