PavSalni Iranko v državi SHS. 204. štev. V Llubllanf, v nedello 5. septembra 1920. Posamezna štev. 1 Krono. Leto IV. Ishaia razen poneseljka in dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. P*i večjem naročilu popust. Glasilo jugoslov. socijalno - demokratične stranke. risa Telefonska it. 312. Naročnina: Po polil alt z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za Četrt leto K 60, za mesec K 20 Za Nemčijo celo leto K312t. za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poStnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica St. 6^ Učiteljska tiskarna. Delavstvo, na noge! Pred volitvami v komstituanto. Včeraišuia poročila iavliaio iz Belgrada. da is jugoslovanska meščanska vlada sklenila da nai se vrže volitve v konstituanto dne 28. novembra testa leta. Vsi vemo. kako dolgo so zavlačevali ti »spretni« državniki volitev v ustavno skupščino.,. Po vseh drugih državah v Evropi. «Iasli v državah ustanovljenih na ozeml iu oreišnie avstroogrske mo-»arhiie. so se izyedle volitve v parlamente. do nekaterih celo do dvakrat. le v Jugoslaviji so vladale meščanske stranke nezakonito in klikar-sko. kakor nimamo primere. Molčali so dolgo o volitvah, a končno so ob Modni priliki pograbili zadnic geslo: volitve v konstituanto. Nekai časa so pripovedovali, da bodo volitve šele v februarju 1921. pozneie v ianu-ariu; nazadnie v decembru In sedai »a že kar konec novembra letos. Čudna ie ta izprememba! Zakaj ta ^uvidevnost« naše buržvaziie? Sodmi. delavci, sociialisti! Meščanski družbi sc mudi z volitvami: odredila flli fe Z3 november, feer računa s tem. d? ie sedai zanio nahieodneii trenutek da zmapa. zaloti delavski razred v Ttigoslavill ie razceolien In zaradltega oslahlfen Jugoslovanska buržvaziia ie po svo-lih agentih, ki se nahaiafo v delav-skih Vrstah. razccDihi razredno za-vedno delavstvo na tri dete. zanetila fe mčd njimi bratomorni boj. in seda? ko vidi. da ie ta boi v prvi vrsti «a Hrvaškem, v Bosni in deloma tudi v Sloveniti in Srbiii na vrhuncu, misli, da se ii ie načrt dobro posrečil it» zato razpis«ie tako nagloma volitve. da popazi delavstvo v tem nesrečnem stanju. Ali če se ie jugoslovanski buržoaziii »osrečilo, da ie iz-ve-dla ta svoi orvj načrt, razdor v delavskih vrstah po svoiih agentih in Dmlkupiiencih. če ie razcepila delavstvo v tri kruto si sovražne tabore, ne smemo dopustiti, da bi ii posrečil tudi druei del načrta, to ie. buržvaziia Dri volitvah ’ne sme zmagati nad tfelavskhn razredom. Ta peklenski načrt mora ii razbiti naša sociiali-stična zavest, naša delavska čast. čast naših delavskih organizacij. Za-raditega ie. sodrjjgi. zadnii čas* da dobro Domislimo in preudarimo. kam vodi to medsebojno prepiranje in ceolien-ie. ki slabi našo moč in io uničava ter da se zavetrno enkrat da nas mote iz tega propada rešiti s«mio še močna in čvrsta delavska strokovna in politična organizacija, da nas edino ta vodi v pravem boiu za delavske interese in za sociiall-zem. Te organizaciie imamo: to so strokovne ojganizaciie in politična sociialnodemokratična stranka. Ti dve organizaciji spaiata vse delavstvo v delavnici, na doHu. v pisarni in ponosni smo lahko .na ntllu dose-danie delo v času proletarske sloge, ko niti še niso bile tako velike in tako izvedene kakor danes. Delo teh solidnih, poštenih in. doslednih, res požrtvovalnih organizacij, ki hočeio. cla se. ooložai za delavstvo gospodarsko okreDi. si Izvoiuie pravice, soci-ialne ustanove in koraka k sociializ-mu. ki ie končni cili delavskega gi-bania. mora nam biti nad vse! Sodruari. volilni red za konstituanto. W va nam daie vlada, daleč ni tak. za kakršnega se mi borimo izigrava suverenost konstituante. ie v posmeh proporciionalnemu sistemu, daie priliko duhovništvu, da 'izrabita cerkcv in vero v svoie klerikalne politične namene, iemlie na zločinski način naivečiemu delu naše inteligence. to ie. državnemu uradništvu. pasivno volilno' "nravicor leMie fmn našim ženam, vrbufega oa še tisočem naSib' pametnih deravccv kravico fflasovafi. Ta zakon ie oroZie. s katerim hoče buržvaziia delavski razred v Jugoslaviii obglaviti, a delavstvo se hoče istega orožla poslužiti. da pokaže nesposobni buržvaziii. da ii more zadati smrtni udarec z menim lastnim orožiem. Naši interesi nas kličelo. nc dajmo se zlorabliati .od buržvaziie in nienih agentov, ki trosiio razkol v delavskih vrstah: nastopimo složno kot delavski razred kakor smo bili v Sloveniii doslei vedno navateiri! Delavski razred ie eden. interes eden zato mora tudi v hoi za svofe inte-? rese iti delavski razred enoten. Kdor hoče drmrače. namerava škodovati delavstvu v boiu za pravice. Domagati buržvaziii ter nava-iati delavstvo s pravega pofa. Žitna država Jugoslavija! ,.?ene so v naši državi nai-boljše merilo za to. kako da so skrbel; tn skrbe kapitalistični zastopniki za blagor liudstva. Jugoslavija ie žitna država, ki nroducira žita toliko, da ga bi pri obilem »reskrbovaniu Hudsfva z žitom, še muogo preostalo za Izvoz. Seveda kapitalistoma ni ir a v nič ležeče na tem. da bi cene žitu in moki znižali in skrbeli za to. da sc domače prebivalstvo obilno in zadostno preskrbi z moko !n z živili sploh. Kapitalisti marveč hočeio. da so cene čim višie ter da moreio izvoziti v tulino za drag denar kar nal-vdčie množine produktov. S prvim LISTEK, iint jik sle". Francosko spisal Oaston Leroux. (Dalje.) Čudno resen naglas, s katerim ie Izcekel zadnic besede mc rie zelo osupnil. Še enkrat ie ponovil: — Da grozno, grozno!... Ali ni to borenie z ničimer, če imam na razpolago samo svoie prepričanje? V tem sva korakala za gradom. Postalo ie že precei temno. V prvem nadstropju ie bilo samo eno okno napol odprto. Medla svetloba ie priha-'o!a skoz. Nerazločni glasovi sd izzvali naiino pozornost- Stopila sva lik zida ter se stisnila k vratom ravno pud oknom. Rouletabille mi ie povedal s nritaienim glasiom. da le to Okno od sobe crdčne. Stangersonove. Glasovi so utihnili za nekai časa; zopet ie bilo nekai slišati. Bilo ie to Pritaieno vzdihovanje... Samo tri besede sva slišala prav dobro: Moj ubogi Robert! Rouletabille mi ie položil roko na ramo ter se nagnil k mciemu ušesu: — Ce bi mogla vedeti, kai se govori sedai v tei sobi. bi bila mola preiskava kmalu končana... Ozrl se ie naokrog; večerni jnrak ie nalu že zakrival: razločiti sva mogla le še koma} obrise drevia ki ie obrobljalo trato za gradom. Glasovi so zoret prenehali. — Če se že ne da slišati, le nadaljeval Rouletabille. bom pa poizkusil vsai kai videti.;. Oprezno sva šla čez trato do visoke breze, ki se ie svetlikala v temi. Breza ie stala ravno nasproti okna. za katero sva sc zanimala, in natnižic veie so dosegale skoraj višino prvega nadstropja. Gotovo bi S£ s teh vei moglo videti kal se godi v sobi gdčne. Stangersonom Tako ie naibiže tudi mislil Rouletabille. naročil mi ie nai bom miren, oklenil se ie debla s krepkimi mišicam ter kmalu izginil med veieviem. Tišina ie zavladala naokrog. Tam. meni na- kakor drugim načinom se zvišuieio cene na domačem trgu in ljudstvo, ki ne zmore visokih cen. si niore kupovati le toliko živil, da se borno Preživita od dneva do dneva sproti. Ce pogledamo recimo v Avstrijo, ki io meščanski listi tafco radi imenuicio »laeenbergerško«. vidimo, da so cene živil zdaleka nižie. kakor oa pri nas — in to kliub temu. da hrane tam zelo primanjkuje. Na Ogrskem ie moka od 10 do 2 kroni, v 1 talili pa po 30 centesimov. In pri nas? Plačujemo moko že itak tako zelo drago in plačevali io bomo še dražie — po zaslugi zastopnikov klerikalnih in liberalnih kapitalistov v vladi! Samo železniška voznina, ki io 'c klerikalni dr. Korošec tako zelo zvišal, bo moko podražila za dve kroni pri kiiogra- I mu. v Dalmaciii pa za tri krone (ra-! čunamo prevoz moke iz VoivodineV Da se ie slakdor od 50 na 64 kron podražil. se ic treba prav tako zahvaliti v veliki meri klerikalnemu gospodarstvu na železnicah, gospodarstvu dr. Korošca in niesrovih sopomaga-čev. Zafo pa. delovno Hudstvo. ki si s težkim delom sproti služiš borni vsakdanji kruh. obrni hrbet pri volitvah klerikalnim kakor tudi liberalnim kapitalistom, ki se ti v'časopi-sih in na shodih laskaio. zadai pa praskalo! Samo sociialnodemokratič-na gospodarska no-litika te more iz-kooati iz neznosne bede. v katero te ie kapitalistično profitarstvo dovedlo! A fe politike se moraš samo udeleževati. samo se bolevati složno kot en mož! Kdo je gospodar v železničarski organizaciji? Ziniscl za skupnost lo slogo med delavstvom so med delavstvo zanesli predvsem socialistični železničaji. Gasili, ko je še med drugim delavstvom vladala domala popolna brezbrižnost *a skupno delo, }e socijallstičnj Železničar že vztrajno zbiral Slane in jih organiziral k enotnemu delu. Koliko ti udi, koliko preganjanj je prestal železničar-pijouir preden so se pokazali sadovi mučnega^ delal V iatljavili rokali svinčnik, pri brleči petrolejki je ob poznih večerih upisoval člane, pri seštevanju prispevkov se mnogokrat šele učil seštevanja. To je slika dela, za katero je bilo treba mnogo ljubezni -in. navdušenja. Kakor nikdar, tako "tudi tukaj sadovi niso izostali. Organizacija je rasla, vsak občni zbor le pokazal, kako lepo napreduje organizacija, In s-tem pridobiva na moči In. t>cledu.» ; Po zlomu vojne Je bila ta organizacija Sila, ki Jo je moral respektirati vsak politik in vsak državnik. Delavci vseh strok smo s'ponosom gledali na modro uniformirano avantgardo, vedeli smo, da imamo v železničarjih zaveznike, ki pomenijo težko artilerijo v boju proti kapitalizmu. In danes? — Najtežji je čas za delavstvo. Kapitalizem trt^l k napadu, delav- » sfvo sc nahaja sredi najhujše bitke. Kapi- | tslizem vleče v boj proti delavstvu s se- j boj vse, kar leze in gre, denar, državo, ! vojaštvo, cerkev, hi kar je najhujše, v na- I sprotni fronti Je tudi del delavstva, kri naše krvi, zaslepljen? in nahujskani se bore proti bratom, ki se z žrtvami In nesebično bore za svobodo in enakost vseh ljudi. Delavstvo ve, kaj Izgubi, ako pride iz te bitke poraženo. Zato kliče tudi ono vse na plan, vse kar se bori proti temi in suženjstvu. Vsi stari preizkušeni borci so že j zbrani, manjka samo nekaj mlajših, ki še j ne vedo, zakaj gre, ali manjka pa tudi j težka artiljerija, manjka avantgardlst-že- i lezničar. Kje je ta,ogromna organizacija učiteljev delavskega gibanja? Peščici idijotov se Je posrečilo, da so dobili v pest vodstvo te organizacije; po načrtu sestimatično m dobro plačani razbijajo kos za kosom lepo stavbo te organizacije, katero so s tolikim trudom zgTadill Basassa Fcšteni, idealni, in požrtvovalni železničarji po progah. Ti čutijo bol, ko vidijo, kako izrablja par oseb sad njih neumornega dela. In zopet so na delu pridne roke, ki hočejo spasiti slovenskega železničarja In ogromna večina železničarjev Je za njimi. Na konfercnci v' Zidanem mostu so že sJtlcnill, da hočejo napraviti red v svoji organizaciji. Velika večina glasov je odobravala njihovo resolucijo (53 glasov za in 6 proti), ki pravi 1. list, ki ga izdaja organizacija, mora biti pisan v duhu njenega članstva, biti mora strokovno, ne pa politično glasilo; 2. železničarska organizacija se mora zopet pobratiti 3 ostalim proletariatom, pristopiti k strokovni komisiji Tri plačati skupni prispevek, kakor ostalo delavstvo; 3. napraviti sc mora revizijo v poslovanju; 4. sklicati sc mora kougres. In sicer v Celje, k/er naj Vodstvo čTanom po-1021 račun svojega dela. fn liaj Je storilo vodstvo na to resolucijo, ki bi Jo moraH spoštovati kot ukaz svojih Članov? Ravno vse nasprotno, kar člani žele! Pisava lista sc ni (spremenila na boljše, temveč na slabše, članek »Z nožem v hrbet« je dokaz. Strokovni list, ki bi moral obravnavati o razmerah ki izboljšanju stanja železničarjev, izrabljajo s prlobčeva-njem komunističnih pomfletov podpisanih od taž. Gustinčiča in drugih. Revizijski komisiji so pokazali par knjig, potem so Jo pa odpustili. Kongres bi morali sklicati v najkrajšem času v zmislu sklepa konference v Celju. Ali sklicujejo ga v Maribor, po najnovejših vesteh pa celo v Ljubljano, kar je pa konferenca izrecno prepovedala. Torej nUi ene točke niso Izpolnilll Železničarji, koliko časa boste še redili gada na svojih prsih?! Tako se mi Je pritoževal železničar. Železničarji, ustanovitelji organizacije, govorite sami! L, K. Več železničarjev nam piše: Neka) v premislek železničarjem! Odkar so prevzeli komunisti organi-cljo železničarjev, smo izgubili tudi naš strokovni list ^Železničar« In sedaj so nam ------—----------- r ———i —— dali politični list »Ujedinjcnjet, Ta list n« prinaša nič drugega kakor same psovke Čez socljalne demokrate, namesto da bi nam prinašal kaj o delu za našo pragma« tiko, o uspehu personalne komisije itd.; ta list udriha in blati vse sodruge, ki so že 10, 15, 20 in še več let delali In plačevali za organizacijo. Komunisti so po. Ni bilo prav. da sem temu prisodil tako malo važnosti! Bila sva takral že zunai parkas Rouletabille ni več govoril; niegove misli so bile gotovo še vedno pri Lar-sanovi palici. Prcnričal sem se o tem, M mi ie rekel malo pred Epinavi^m: — Friderik Larsan ie prišel pred mer.osi v grad. Pričel ie s preiskavo pred menoi: im sl ie čas izvedeti reči. ki iih iaz ne vem in na Iti reči. ki iib iaz nisem mogel... Kie ic le dobil to nalico? ... Dostavil ie: —- Verietno ic. da ie njegova suinnia — še več ko sumnia. prcori-čanie — ki meri naravnost na g. Roberta Darzaca. oprta na nekai kar čttii on. česar pa ne čutim laz... Je morebiti to ta ralica? ... Kie hudiča ic moeel naiti to nalico?.., V Fpinaviu sva morala čakati še dvaiset minut na vlak: vstopila sva' v gostilno. Skoro na to. so sc odprla Viti in sc skrivati po iirlbili in beračiti pri kmetih', valjati se v zaporu da so ga jedle uši itd. Vse smo pretrpeli, dosegli nismo ničesar, ker za to, kar smo dobili, niso izplačali žrtev, in kar smo dobili, bomo vrnili s procenti nazaj ter bomo čez en mesec veliko na slabšem kakor smo bil*. Za boj je treba pametnih priprav. Zima se bliža, železničarji smo bosi in raztrgani, nimamo pa denarnih sredstev, da bi si kupili obleko za službo. Naša direkcija se ne zmeni in nima para. Sodrugl, draginja nam bo prinesla še večjo revščino in bedo, naši otroci bodo zahtevali od nas živeža, obleko in obutve sedaj, ko se prične šola bo potreba denarja vsak dan tudi za šolske stvari itd. Tukaj jc potrebno, da povemo gosp. finančnemu ministru: če je imel deuar za ubogega Jurja, naj ga poišče tudi za nas in našo deco. Povedati bo treba tudi še marsikal, zato pa je potreba premisliti sedaj, dokler je še čas. Gospodom komunistom pa povemo, ako mislijo imeti nas za molzno kravo, da sc jako motijo; mi smo siti tega obrekovanja po listih, enkrat mora biti konec, ali tako, ali tako. Mi zahtevamo, da, če imate resno voljo, pomagate proletarl-jatu do boljšega gmotnega položaja in ga osvobodite iz lapltllstičnega jarma, potem primite se dela, resnega dela za skupno stvar. Ako pa mislite hujskati in razdirati naše delo, potem pa boste doživeli to, kar ste iskali. Našega 30 letnega dela ne pustimo podirati! Več železničarjev. Frederic Zalaznik: Amerika. (Konec.) H konstituciji Zedinjenih držav so do danes dodali že 18 dodatkov, katerih naizanimiveiši ie zadnji. Osemnajsti dodatek, soreiet leta 1919. prepoveduje v Ameriki izdelovanje, prodalo. prevažanje, uvažanje ali izva-žanie vseli oooiuili oiiač in kongres ima pravico, da izdela temu primerne zakone, da se ta del konstitucije uvekavlia. Amerika ie torei suha. Da. ie in tudi ni. Tisti, ki so imeli dovoli sredstev na razpolatro. da so si napolnili kleti z vsako vrstnimi pijačami. laiiko pogrešalo suho Ameriko. Oni pa. ki teea niso storili, mora--io seveda plačevati visoke cene za piiaoo. ki ie mani vredna, kakor ie bila uaislahša oiiača uredno ie bila Amerika še suita. Takoj do uvedbi teea dodatka ie umrlo v enem samem tednu do 150 ljudi, ki so se zastrupili z lesnim alkoholom, katereea so ku-nili za dobro oiiačo. Pri uvedbi prohibicije seveda ima centralna vlada orecei neprijetnosti. So kvaii na primer. kter sodniki in niih šerifi ne odobrava« tevn dodatka h konstltuciii in so podvrženi takozvanim političnim voditeliem. ki so navadno eestiim-Carfi in oiyovaril V takih kratih se zakoni nove naredbe kršlio na debelo. Zgodilo se ie celo. da ie bil primoran miverner države poslati milico. da te zatrla kuhanie žzania na skrivnem (moonshine). Precel časa se ie smatralo Divo z dvema in Dol procentoma alkohola še neooouno. a tudi to ie sDoznal konjrres za ouoino in odvzel pivcem zadnie upanje Žvante ie za vedno izvublieno za Ameriko iti se nnce le še kupiti proti zdravniški nakaznici kot zdravilo (takih bolnikov ie tnnoeo v Ameriki), poante na se troH. da nam vrne kongres ojvo in lahka vina. Tako hitra uvedba prohibicije ie sicer zelo radikalen korak in ie bil za narod kakor državo momentano nreccSen udarec. Preko tetra seveda y na mora smatrati orohibiciio za potreben korak civilizacije. kaiti kniiefa ie navadno faktor. ki nadomesti alkohol: orei s knii-tro. kakor alkoholom, postane delavec razredno zaveden. Naistareiša politična stranka v Amerild ie »Republikanska Stranka« kateri sledi »Demokratska stranka«. V prvem početku postanka teh strank so se zlavali s principi označenih v svoiih imenih, danes sta obe stranki kapitalistični: prva zavetišče večiib. druca zavetišče maniših kapitalistov. Pravkar se ie ustanovila v Ameriki nova stranka (oz. ie zmes večih maniših skupin.ki so se združile na konvencili v Chicatri predprete-čeni mesec) takozvana »Kmečka de- lavska stranka« — (Farmer Labour Partv). ki ie sestav šestih maniših strank med temi »Odbor Oseminštiridesetih« (Commi.ttee of 48), skupina intelektualcev, ki se ie borila, da se izpolniuie konstitucija v Istem duhu kakor ie bila pisana, cotem »Delavska stranka (Labour Partv). nadalje »Nestrankarska Liga« (Nonparti-san Leatrue) in »Veterani Svetovne Vojne« (Wor!d War Lcagtte). Koliko moč bo imela ta stranka url prihodnjih volitvah meseca novembra, se nc ve. ali bole se ic. Socialistični stranki sta dve: »Socialistična stranka« (Socialist Partv) in »Socialistična delavska stranka« (Socialist Labour PartvLin kakorseveda po celem svetu, ima vsaka teh strank svo-ie levo krilo, takozvano »Komunistično Stranico« (Comraunisl Partv) in »Komunistično Delavsko Stranko« (Communist Labour Partv). Komunistična stranka ne imenuie svoiih kandidatov pač na iih soc.iialistkma. ki ie dobila nri predzadnjih predsedniških volitvah do 900.000 glasov pri zadnjih pa samo do 500.000, čemur ie bila vzrok svetovna voina. Prihodnie predsedniške volitve bodo ponovno pokazale moč sociialistione stranke. Zadnia in nahnaai oriliubliena stranka ie »Prohibistična Stranka* (Prohibi-tion Partv). katere voditelj te znani VViUiam Jennings Brvan. ki le poskusil svoio srečo na več koncih in vedno pnvorel. isto se mu orerokuic z »Sunaško Stranko«. Boia nied temi strankami ie dovoli, in še celo Huteea. Kapitalistične stranke niso ravno izbirčne v sredstvih. kako se iztrebilo politični nasprotniki in vsa niih teza le naperie-n» moti socilaHstom in komunistom. Vsakomur te znano na primer, da ie kapitalistična vlada izgnala in še vedno izeania celo število lindi ki simpatiziralo s sovieti. da ie na primer v drugem slučaiu izobčila pet sociiali-stičnih poslancev iz leeislatore države New Jork. češ da so proti državi, ker so sociialisti. tako so izobčili kongresnika Bertreria iz Kongresa ter ura obsodili na 20 let icoc. ker ie govoril proti vo'mi in sed.anil sociiali-sFčnj kandidat za predsednika s. Debs. ie v leči za dvaiset let. ker ie zastopal protivojno stališče. Z orož-iem. s katerim s<* boiuieio proti napredku niso ameriški konservativci ravno izbirčni Irt baš ta knita reakcija zbuta nič manj živo protireakcijo. ki bo gotovo orel ali slel večina Združenih držav.ki pomore do udenstvitve Lincolnovih besed r fiovernment of the Dcoole. bv tbe oeoole. for the oeo. ple. .! O ameriških Jugoslovanih', njih' gospodarskem. socijalnem posebno pa še političnem delu izorezovorimo v posebnih člankih. Za Jugoslovane v domovini bo posebne važnosti, da zasleduieio poročila o političnem delu ameriških Jugoslovanov. $e v času ko so evropske centralne vlade trlumiirale z zmagami. so Jugoslovani v Ameriki koncentrirali svoie ideie za bodočo Jugoslavijo v veliki narodni organi- zaciji »Jugoslovanskem Republikanskem Združeniu«. Jueoslovan-dela-ve.c. živeč v tuiini. prenoien z novim duhom, te opazoval evropsko vrve-nie svetovne voine iz dovoli daljne perspektive, da si ie poiskal vzrokov vsemu zlu in sestavil v nesebični ljubezni do svoiih v domovini tak prostrani in načrt za to veliko prerojeno iusroslova.nsko družino, da bomo v resnici vsi kakor bratie, Narodno predstavništvo. Volilni zakon za konštituanto sprejet. 113. redne seje začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob osemnajstih. Zapisnik prejšnje se. jc se sprejme brez pripombe. Nato se či-tajo prošnje in pritožbe. 1. Poslanec Radi-savljcvič prosi, da se carinarskim uradnikom, ki so upokojeni, priznajo službena leta 1914. do 1918. 2. Meščani iz Valjeva, oškodovani v vojni, predlagajo resolucijo! da se jim čimprej izplača vojna odškodnina. 3. Trgovsko združenje vlaga predloge o davku na vojne dobičke. Tajnik čita nadalje poročilo odbora za prošnje in_ pritožbe, podpredsednik dr. Ribar pa predlaga, da se ta vprašanja odstavijo z današnjega dnevnega reda, ker bi bilo za današnje zakasnelo zasedanje preveč materijah, zato naj se stavijo na dnevni red jutrišnje seje. Zbornica preide na dnevni red: glasovanje o zakonskem načrtu za volitve narodnih poslancev v konstituanto. Poslanec Šmitram zahteva besedo v imenu svojega kluba in pravi, da so člani njegovega kluba vložili načelne popravke pri drugem čitatiju volilnega zakona, katere je večina odbila. Poslanec Korač, da Je predlagal pri prvem čitanjn, da se zakon o svobodnem zborovanju in združevanju, kakor le bil v Srbiji, razširi na vso državo SHS. Protič je pristal na ta predlog in skupščina ]c takrat s tem soglašala. Pri drugem čita-nju predloga je posl. Bukšeg zahteval isto, sedanji minister za konstituanto dr. Markovič je tudi pristat na to, včeraj pred glasovanjem pa je dr. Markovič umaknil ta stavek. Tudi skupščina je s tem soglašala. V drugem čitanju predloga je posl. Bukšeg zahteval, da se tak poziv izpusti v členu 121. Včeraj pred glasovanjem je dr. Markovič ta stavek umaknil. S tem je Irprcmcnjeno lice člena 121 In poslovnik napačen. Sprejetje tega volilnega zakona bo zadelo na Hrvatskem, v Slavoniji in v drugih pokrajinah posebno v vprašanju zborovanja na brezzakonito stanje. Zato Izjavlja klub socialnodemokratskih poslancev, da bo v znak protesta proti takemu sistemu pripravljanja volilnega zakona za konstituanto glasoval proti končnemu »prejetju tega zakona. Dr. Ivan Ribar da besedo ministru za konstituanto dr. Markoviču, ki pravi: Izjaviti imam samo toliko, da je čudno, ako se trdi, da je poslovnik napačen, ne navaja se pa niti en člen poslovnika, ki bi bil napačen. (Klici: Tako je!) Podpredsednik dr. Ribar: Prosim e. poročevalca, da prečita novi zakonski načrt. Posl. Petrovič: Načrt je revidiran, popravljene so pa samo stilistične napake in nekoliko olepšane, dočira je ostala vsebina taka, kakor ste jo Vi določili. Da ne utrudim sebe in skupščine, predlagam, da se načrt ne čita od začetka do konca, temveč da se preide na glasovanje. Podpredsednik dr. Ribar: Ali narodno predstavništvo sprejme ta predlog? (Klici: Sprejema se.) Nato se vrši poimensko glasovanje o volilnem zakonu. Glasovalo ie skupno 166 poslancev in sicer za volilni zakou 143 proti 23. S tem jc ta zakonski predlog končno sprejet in dovršen. Zbornica preide na drugo točko dnevnega reda: Pretresa se poročilo veriiika- Danes v nedeljo vsi na veselico kovinarjev v BELLI VUEI (Začetek ob 3. popoldne). za nama vrata, in prišel ie Friderik Larsan vihteč svoio zaeonetno palico... Veselo ie zaklical: — Našel sem io! Vsi trite smo sedli za mizo. Rou-letabille ie gledal le palico; tak« se ie zagledal. da ni videl, kak ie Friderik Larsan pomembno pomežiknil železniškemu uslužbencu, mlademu moškemu z razmršeno svetlo brado, železničar ie vstaj. Plačal svoi račun ter odšel. Temu dogodku ne bi pripisoval nobene važnosti če se ne bi bil sam spomnil nckai mesecev pozneie. takrat ko sem videl zopet tetra nlavobrade/a v trenutku. M ie bil skoro naiboli tragičen. Izvedel sem i/krat. da ie bil to Larsanov na-stavlnenec ki ie imel naročilo paziti na vse potnike, ki so izstopili ali vstopili na kolodvoru v Epinav-sur-Orge Larsan ni ničesar prezrl, kar bi mu zamoelo koristiti. Pogledal sem Rouletabilla. — Ah res! zospod Fred. ie rekel, od kdai pa nosite palico? Videl sem vas še vedno na iznrehodih. da ste nosili roke v Ženih!.., — To sem dobil v dar, ie odvrnil policist... — Pa ni dolzo teza. silil ie Roule-tftbille... — Ne. dobil sem io v Londonu... — Aha. sai res. sedai se spomnim, v Londonu ste bili. zospod Fred... Ali bi io smel malo pozledati? ... — I seveda, prosim,.. Fred ie podal palico Rouletabillu. Bila ie to velika palica iz bambusa z ukrivljenim ročaiem in zlatim obročkom. Rouletabille io ie vestno ozledal. Porogljivo ie dvižni! zlavo: — V Londonu so vam podarili palico francoskeza izdelka. Prav nič v zadreza ic rekel Larsan samo: »Že mogoče ... 7- Citaite tukaile znamko, črke so sicer prav maihne: Cassette. Opera 6 ... — Če daiemo lahko svoie perilo prat v London, potem tudi Anzleži lahko kuoiio svoie palice v Parizu. Rouletabille ie vrnil palico. Ko me ie še spremil do vazona. me ie vprašal: — Ste si zapomnili naslov? — Da. Cassette. Opera 6... Zanesite se name. takoi iutri dobite poročilo. Še isteza večera sem sel h z. Cassettu. trzovcu s palicami in dežniki ter sem takoi pisal svoiemu ori-iateliu: — »Gospod, na videz zelo podoben zu. Robertu Darzacu. enake velikosti. nekoliko upoznien. s svetlim površnikom, maihnim. mehkim klobukom. ie kupil tako oalico na večer umora nroti osmi uri O. Cassette že dve leti ni prodal podobne palice. Larsanova palica ie nova: gotovo ic torei. da ie to ista pailca. Oq ie ni kupil. ker ie bil takrat še v Londonu. Kakor vi. tako tudi iaz mislim, da ic ie dobil v posebnem trenutku, kje blizu ca. Roberta Darzaca ... Toda če ie hfl. kot vi trdite, morilec v Rumeni sobi ob petih ali še celo ob šestili. ter se ie zzodil zločin proti polnoči. potem ie nakup te palice za za. Roberta Darzaca najsiiainelšd dokaz, da ie bil takrat v Parizu.« (Dalje prihodnjič.) Beograd, 2. septembra. cijskega odbora o ostavki naroduega poslanca Josipa Petcjana. Tajnik Lenčar Čita odborovo poročilo. Podpredsednik dr. Ribar: Ker se nihče ne oglasi za besedo, preidemo k poročilu verifikacijskega odbora, po katerem ima na izpraznjeno mesto g. Petejana stopiti dr. Milan Korun, odvetnik iz Ljubljane. (Se prejme.) — S tem Je dnevni red izčrpan. Predsednik predlaga, da se današnja seja zaključi in prihodnja določi za jutri popoldne ob štirih z nastopnim dnevnim redom: volitev predsednika, drugega podpredsednika, tajnika, ker je izpraznjeno mesto g. poslanca Krnica in zastopnikov predsednika in podpredsednika začasnega narodnega predstavništva za državni odbor v zmislu člena 7 voliluega zakona. Dr. Korun predlaga, da se za jutri sta- vi kot prva točka dnevnega reda: Debata o vladni deklaraciji. Predsednik vlade dr. .Vesnič: Gospoda, obžalujem, da v imenu vlade ne morem pristati, da bi se njena deklaracija stavila na dnevni red. Zaradi kratkega, časa, ki nam ostaja za izvršeuje važnih predlog, da se najprej spravi predloga o proračuuskcm zakonu. Ko bo to izvršeno, tedaj smo Vam na razpolago, da diskutirate tudi o vladni deklaraciji, dokler in kolikor hočete. (Odobravanje.) Poslanec Korač: Čudim se, da vlada sedaj beži od debate o svoji deklaraciji.JConstatiram. da je vlada tekom krize storila nekoliko neustavnih činov. Nikjer na svetu v nobenem parlamentu ni primera, da bi vlada; zahtevala zaupnico prej, preden se izvrši debata o njeni deklaraciji. Konstatiram in obžalujem, da vlada beži od debate. Poslanec Vojnovič predlaga, da se stavi na dnevni red čitanje o izročitvi poslancev sodišču. Podpredsednik dr. Ribar vpraša, ali se sprejme predlagani dnevni red za jutrišnjo sejo. Sprejme se. Seja se zaključi In odobri prihodnja za jutri ob šestnajstih' z gorenjim dnevnim redom. Boj med kovinskimi delavci in industrijci v Italiji. Obstrukcija kovinskih delavcev je imela za posledico zapretje tovaren s strani nekaterih industrijalcev najprej v Milanu. Razumljivo je, da je to razkačilo delavce, ki so zasedli tvomice In sc uredili v njih popolnoma vojaški. Na tvornicah vihrajo rdeče zastave, po strehah in oknih čepijo straže, ki imajo nalog, da opozorijo delavstvo, čiin bi so bližala kaka nevarnost. Doslej so zasedli kovinski delavci kakih 160 mehaničnih hi kovinskih podjetij. Delavske žene in otroci nosijo svojim možem hrano in sporočila. Po nekaterih tvornicah so obdržali delavci tudi inženirje, s katerimi sicer zelo obzirno postopajo, toda odhoda jim ne dovoljujejo. V delavnicah, kjer ni nobenega inženirja, grozijo delavci, da jih bodo šli iskat v stanovanja, ker delo brez voditeljev seveda ne gre. Sicer pa so delavci odločeni na vztrajanje do skrajnosti in si pomagajo kakor morejo. Tako so v nekaterih krajih s silo pripeljali v tovarne železniške vozove s postaje vkljub temu, da je imel postajcnačclnik strog ukaz, .naj tega ne dovoli, dočim so si v drugih krajih priskrbeli tudi materijal za prvo silo: nadaljevati hočejo z delom, dokler se industrije! ne odločijo na popustitev. In-dustrijalski konsorclj je izdal proglas, v katerem opozarja delavstvo v tvornicah« da ne bo dobilo plače za delo, ki ga sedaj izvrši, a dobavljalcc, da se jim ne bo plačal materijal, ki bi ga sedaj poslali v tvor« nice. Doslej ni znano, da bi bili v kaketn podjetju poškodovani stroji, ali povzročene druge škode. Razumljivo je, da vlada v; mestu velikansko razburjenje in da je vojaški aparat ves pokoncL Ce industrtjalci ne popuste, ie mogoče, da se bodo godile še grde reči. V Rimu se je spor med kovinskimi delavci in industrijcl nenadoma shujšal. Ko so včeraj prišli delavci pred tvornico Bastianelli, so jo našli zaprto in zastraženo po redarjih in orožnikih. I f lavci so mirno odšli. Popoldne se jc razširil glas, da nameravajo proglasiti, zapretje tudi drugi Industrijci, kar je dalo povod delavcem, da so naredili, kakor njihovi tovariši v Milanu. Doslej so zasedli pet podjetij. Osebe, na sumu, da drže z industrijski, so bile obdržane kot talci, a nepotrebno osebje ie bilo Izgnano iz podjetij. Delavci so ustanovili »notranjo stotnije«. Na podjetjih vihrajo rdeče zastave. V bližini tvoruic so močni redarski, orožni, ki in vojaški oddelki. Tudi Iz drugih mest prihajajo vesti o kritičnem položaju. Polflllne vesti. 4- Predsednik razmejitvene komisije za določitev bolgarsko - jugosiovenske mele, general Dušan Stefanovič odpotuje v Pariz, da so udeleži skupne seje vseh delegatov v mednarodni komisiji za določitev te meje. Ko bo ta mednarodna komisija končala svoje delo v Parizu, se začne v Carigradu delovanje komisije za določitev naše meje z Bolgarsko. + Romunska vlada je predlagala naši vladi, naj se čimprej imenuje skupna komisija za določitev romunsko - jugoslovensse meje. — Meja med Jugoslavijo in Avstrijo bo določena do 1. novembra. — Kar sc tiče meje z Italijo, je to odvisno od nepo-srednjih pogajanj, ki se bodo nemara kmalu začela med italijanskim zunanjim ministrom grofom Sforzo in ministrom za zunanje stvari dr. Trumbičem. + Agrarno vprašanje v Dalmaciji. Dalmatinska pokrajinska vlada je izdala pred kratkim naredbo, da bodo letos dalmatinski koloni morali svojim gospodarjem plačati le četrtino dajatev, izvzemši cerkev, občino in državo. Klerikalni Jugoslov. klub se Je radi te odredbe pritožil pri bel-grajski vladi, češ, da je ta naredba krivična in samovoljna, ker jemlje cerkvi pravico do dosedanjih dohodkov. Iz tega prln1®' ra so jasno razvidi, da so klerikalci hu i sovražniki agrarne reforme (čeprav gori omenjena odredba še zdaleka ni), ter da jim gre le ta kmetski »novac« Dalmatinski težaki pa so celo zoper odredbo dalmatinske vlade sklenili, da gospodarjem ne plačajo — ničesar! + Nemiri v Tomešvaru. Vsled novega romunskega zakona o zamenjavi kron za leje, je bil v Temešvaru 28. avgusta proglašen splošen štrajk. Prvi so stopili v stavko železničarji In za njimi ostali delavci. Zato je bilo razglašeno od vojaških oblasti v Temešvaru izjemno stanje vpo-stavljen hitri sod. Vse delavnice so bile zaprte. Štrajkl nastopajo tudi po drugih krajih Romunije, kjer se izvrši zamenjava kronskih novčanic. Vzrok tej ozlovoljeno-sti ljudstva je Iskati v previsokem razmerju leja do krone. + Avstrijski komunisti se udeleže volitev v parlament Kakor poroča »Rote Fahne«, se bo avstrijska komunistična stranka po Elasovanju konference glavnih zaupnikov udeležila volitev v parlament. Sklep konference so sprejeli s 34 glasovi proti 11 glasovom. Dva nista glasovala. Manjšina je izjavila, da so bo ravnala po sklepu. + Vtis ekspozeja Beneša. Duuajski listi pišejo, da je govor češkega ministra za zunanje posle Beneša naredil v diplomat, skih ententnih krogih na Dunaju ugoden vtis. S francoske strani se odobrava stališče dr. Beneša glede Francije v vsakem oziru, kakor se ni moglo drugače pričakovati po izvrstnih odnošajih med njim in Francijo. Tudi tukajšnji italijanski krogi so S smotri male entente popolnoma zadovoljni. Proti Madžarski Italija sedaj ne moro zavzeti nobenega stališča, ker v italijanskih krogih imenujejo madžarsko politiko blazno. Pod pritiskom male entente bo tudi Madžarska morala svojo politiko voditi mirnejo. Tudi razmerje Italije do Jugoslavije se je z ustanovitvijo male entente izboljšalo, ker so politični odnošaji slovaške in Romunije napram Ito 1 dobrL _rcvrat na Madžar« + Monartteff^v, bi se b;1 mora, j2. Sk~Tl' v 'Budimpešti monarhističen prcvral 'nrSpro^iasitev ekskralja Karla madžarskim kr»iieffl- Prevrat so skrbno pripravili bivši vodle belega terorja na Madžmskein in bivši Tiszinl pristaši grof Andrassy, Sterc-ny, Windischgratz. Načrt prevrata pa jo izdal general Nagy, kateremu so zarotniki ponujali vrhovno armadno poveljstvo. V Budimpešti vlada sedaj veliko razburjenje. Ostrn sta se sprla Hortv in predsednik vlade Tclcky. tlorty zahteva razpust parlai:,.,...! in kaznovanje zarotnikov, čemur se pa Tcleky protivi. Vsled teh dogodkov se pričakuje, da bo vladna stranka' razpadla. + Madžarska bo tepla. V parlamentu so sklenil!, da se uvede kazen bičanja. 4lj poslancev se je izreklo proti temu sramotnemu sklepu, proti kateremu so nastopili že v prvi polovici 19. stoletja celo meščanski liberalci in Juridična znanost. Tembolj sramoten je sklep, ker ga mislijo uporabljati vladni krogi nad političnimi zločinci in delavstvom, zakaj imeli bodo kmečki zastopniki v zbornici dovolj moči, da se uprejo njegovi uporabi proti tistim pregreham, ki jih počenjajo kmetje: pijančevanju in silovitostim. Pravzaprav ni bilo treba uobenega parlamentarnega pritraila, ker v internacijskih taboriščih so počenjali beli divjaki že itak, kakor se jim ie ljubilo, in jetnike so že prej pretepali in nisd \ za to potrebovali nikakršnega dovoljenja: moški so prejemali tedensko 25 udarcev, ženske 10 in otroci 5. Odobritev v zbornici Je torej samo velika komedija in nam ni bilo treba šele sedaj oficijeluo priznati, da ie cela Madžarska en sam velik pretepaški zavod, s katerimi metodami se strinjajo baje celo zastopniki zahodnih narodov. Možje kakor Horthy ne potrebujejo vzpodbude; sami že vedo, kako jim je delati. Zadnjič je bil imenovani gospod v stari socialistični trdnjavi Sz en tern na inšpekcijskem potovanju in je govoril naslednje: »Nisem dospel v Szentcs, da se dam proslavljati, ampak da pogledam v oci tiste-®u Prebivalstva v tej deželi, ki je zašel deloma na najliujšc stranpoti. Oni, ki sfoje ob poti s hudobnim pogledom in ki upajo, da še pride njihov čas, naj svoje upanje opuste, ker nam več ne iztrgajo orožja. Vsakdo pogini, ki hrepeni po tisti dobi! To sem hotel dotičnikom odkritosrčno v obraz povedati Eh, saj sc poznamo! + Italijansko - grški dogovor glede Dodekaneza. Agencija Stefani je objavila dogovor med Grčijo in Italijo, ki stopi v veljavo istočasno s turško mirovno pogodbo. Po tem dogovoru se Italija odreka v prid Grčiji vseh svojih pravic do zasedenih otokov v Esejskem morju, in sicer StampaLje, Kalkija, Aliminije, Skarpanta, Casa Episkopi, Nisna, Kalima, Lera, Patina, Lipsa, Simija, Kosa in drugih manjših otočičev. Otok Rod in bližnji otočiči osta-fcfcio pod Italijo, ki jim bo dala krajevno avtonomijo na široki podlagi. Prebivalstvo na Rodu bo lahko odločilo o svoji usodi, k° bo Anglija sklenila, dati Ciper, Grčiji. Na vsak način se ljudsko glasovanje ne bo vršilo pred 15 leti. Grške občine bodo Imele pravico do otvoritve šol, cerkev in dobrodelnih ter religijoznih zavodov. Na-daljnl členi dogovora določajo način vzajemnega postopanja z narodnimi manjšinami. + Zasedanje Zveze narodov. Švicarska brzojavna agentura javlja: Za zadnje priprave za zasedanje zveze narodov v Zenovi so dospeli štirje člani tajništva zveze narodov. Vlada je prepustila zvezi narodov za čas zasedanja za 39 držav eno prostorno dvorano in 80 drugih dvoran. Vsaka država bo imela svojo dvorano. H* MHlerandovI načrti. Po »Intransl-geantu* namerava Millerand revidirati francosko ustavo. Predvsem hoče, da bi bil predsednik republike prvi zastopnik Francoske in zato naj bi se volilni kolegij razširi! s tem, da se pritegnejo v parlament odposlanci vrhovnih svetov, velikih društev, strokovnih organizacij delodajalcev in delojemalcev, obrtnega in prometnega delavstva ter obrtnih in umetniških zvez. Vprašanje podpredsedništva bi se potem samo rešilo. Sestava senata se v toliko iz-premeni, da izvolijo vrhovni in mestni sveti senatorje; razentega bi bili tudi senatorji, ki bi jih imenovali: trgovska zbornica, organizacijo delodajalcev in delojemalcev, obrtno in prometno delavstvo ter vseučilišča z akademijami. Ta kombinacija bi ustvarila zbornico društvenega značaja mesto sedanje politične. Decentralizacija bi obstojala v tem, da izročijo upravnim oblastem nekaj parlamentarnih poslov, kar bi zbornici olajšalo delo, s tem da bi sklepala le o najvažnejših vprašanjih narodnega interesa. + AH je res prišlo spoznanje? Po vesteh lista »Daly News« je poljski zunanji minister Sapieha izjavil inozemskim poročevalcem, da se je poljska vlada sedaj preprečila, da si sovjetska vlada v resnici želi skorajšnjega miru. Obe stranki sta našli podlago, ki bo omogočila, da se bodo pogajanja vršila med enakopravnimi in ne kakor med zmagovalci in premaganci. Poljska vlada ne veruje, da bi se pojavile težkoče v vprašanju mej. Razorožitev je nemogoča, dokler se ne izvede v vsej Evropi. Nadzorstvo med železnicami, ki vodijo v Nemčijo, ni izvedljivo, ker je Poljska samostojna država, Sapieha je končno sporočil, da so vesti o vojaških vplivih na Poljskem popolnoma brez podlage. + Angleški poslanik v Pariz«, lord Derby je podal ostavko. 4- Nova španska vlada. V novem kabinetu Datovem je prevzel predsedstvo in mornarico Dato, porlfclj za zunanje posle pa Marquis De Lema. Dodatek k draveljskemu požaru. Glede velikega draveljskega požara natri. n ro2aio še nekatere zanimive podrobnosti. Kakor smo že včeraj omenili, je delavcem pogorela vsa boljša obleka, katero so imeli shranjeno v shrambah Nekateri so imeli v boljši obleki tudi denarnice z večjimi svotami. Tudi de-nar jim je zgorel, kajti absolutno nemogoče je bilo rešiti obleko pred SlInim in z vso naglico se širečim ognjem. Večje vsote so zgorele nekaterim delavcem, tako strugarju Snoju 600 K, drugemu delavcu 800 kron in nekemu tretjemu celo 2000 kron, skoraj cela mesečna plača. Ob izbruha požarja so tamošnje Vojaške straže pričele streljati z ostrimi streli. Oddale so številne ostre alarmne strele v smeri proti Ljubljani in toraj ni čuda, da so nekateri v bližini pivovarne „Union“ slišali rezko žvižganje svinčenk. Ena Svinčenka iz repetirke je priletela na dvorišče trgovca z vinom Bo!a-ffia v Spodnji Šiški ter se zapičila v vina col sod. Priletela ie na železen obroč, kjer je obstala. Druga svinčenka, ki je frčala proti Ljubljani, pa je povzročila nezgodo. Ob istem času, ko je izbruhnil na draveljskem kolodvoru požar in so se čuli streli, je šla gospodična Lucija Borgeltova iz Celja v spremstvu nekega gospoda in neke dame po Lattermannovem drevoredu proti Šiški. Na konett drevoreda pri pivovarni .,Union“ jo jc z viška zadela svinčena krogla. Svinčenka jo je ranila na zgornjem prsnem delu ter se ji^ jc zarila pod kožo, kjer je tudi obtičala. V deželni bolnišnici ji je zdravnik z lahkoto kroglo izvlekel. Rana je lahkega značaja. Sprva so domnevali, da gre tu za kak napad, toda ugotovilo se je, da je tudi ta krogla priletela iz draveljske smeri. loži ti ubožno izpričevalo, potrjeno od davčne oblasti, ter zadnja kolokvijska izpričevala. Vse lastnike psov opozarja ljubljanski magistrat ponovno, da gledajo na to, da imajo psi torbe. Vsak prestopek, ki bo naznanjen po policijski straži, se bo kaznoval z visoko denarno kaznijo oziroma zaporom in pa z oddajo psa mestnemu konjedercu. Vojaštvo zaseže mline. Intendanca vojnega ministrstva ne bo mogla nabaviti pšenične moke za vojaštvo, ker mlinarji sedaj zahtevajo 300 dinarjev za 100 kg. Vsled tega se bo vprašanje nabave moke uredilo nemara z naredbo, da vsaka armlj-ska oblast dobi pravico zaseči potrebno število mlinov. »Točno« poročanje. »N. F. Preše« prinaša v številki od 1. septembra članek nekega Jugoslovana, o zmagi komunistov v Jugoslaviji. Toda pisec članka Je kljub temu, da je Jugoslovan, vseeno zelo slabo poučen o položaju v Jugoslaviji. Med dru- gim tudi poroča, da so se Izvršile v Sloveniji, nezasedeni Dalmaciji, Bosni In Hercegovini občinske volitve istočasno kot na Hrvatskent Potovanje v Grčijo In Veliko Britanijo. Po sporočilu ministrstva za notranje zadeve je za potovanje v Grčijo ali skozi Grčijo potreben samo vizum s strani grškega diplomatskega ali konzularnega zastopništva v Jugoslaviji. — Glede potovanja v Veliko Britanijo je britansko poslaništvo v Beogradu poslalo ministrstvu za notranje stvari posebna navodila, zlasti glede potovanja podanikov bivših sovražnih držav. Umrlo jc v mestni občini ljubljanski od 22. do 28. avgusta 35 oseb, med njimi za grižo 12, rodilo se je pa 23 otrok. Za grižo je obolelo v tem tednu 88 oseb. Opozarjamo na oglas firme Potočnik. ki izdelme naifineiše obleke in kostume za gospode ln dame iz Dristno angleškeea blaca. K položaju. Francija zahteva, da se naj Jugoslavija udeleži boja proti Rusiji. Iz te moke pa ne bo kruha. "V Italiji in v zasedenem ozemlju ie nastalo velikansko stavkarsko E»' banje. Tržaški „Lavoratore“ je izdal oklic organizaciji, v katerem naSlašji vzroke za stavko. Po italijanskih mestih se je pričelo gibanje že pred nekaj dnevi, tako tudi v furlanskem Tržiču in se je nato raztegnilo na Goriško in Trst. Stavka je naprjena v Primorju proti fašistom, nacijona-llstom, oziroma sistemu vladanja. Nacionalistične fašiste podpira vlada. v veljavi so vse vojne šikane, delavstvo zahteva normalno vladavino in protestira proti anarmstj-čnemu pobijanju in terorizmu, boci-jalisti zahtevajo konec absolutizma. Socijalisti hočejo prevzeti občino in rešiti Julijsko Benečijo. Stavka je naperjena tudi proti slovanskemu nacionalizmu, izdajalcu slovenskega ljudstva. Delavstvo zahteva, da da vlada poroštvo, da neznosne razmere prenehajo, prej ne bo stavke konec. Izvzeti od stavke so le najnujnejši posli javnega interesa. Od listov izhaja samo „Lavoratore“. V Ameriki je izbruhnila železničarska stavka, ki je pač naivečja, zakaj do 90 odstotkov železničarjev je v stavki. Tudi rudarji v Pensilvaniji (100.000) in sobni slikarji v Ne\v Jorku so v stavki. Glede angleške splošne rudarske stavke se vlada še pogaja z delavskimi organizacijami. NaJnoveJSf telegram!. Dnevne vesti. Pri nas je svoboda tiska. Tako je zadnjič izjavila preccj visoka deželna vlada za Slovenijo. In kako je prišla do te izjave? Nedavno se je pritožila tista slavna mednarodna komisija na Koroškem ali v Mariboru, ki »konline« postavlja na meji med Avstrijo in Jugoslavijo, da jo časopisje preveč napada ter daje navodila, kakršnih komisija ne mara. In takrat so pri deželni vladi povedali komisiji, da jim je prav žal, da ne morejo preganjati tiska zaradi teh napadov, ker je pri nas zakon o tiskovni svobodi v veljavi. Če pa pobrskaš malo po časopisju, najdeš skoro več belega papirja kakor potiskanega. To naznanjamo gospodu deželnemu predsedniku in ga pozivamo, da ovadi vse tiste državne pravdnike, ki so že tolikokrat kršili zakon o tiskovni svobodi. Ako tega ne stori, prelomi svojo uradno prisego na zakone. Vsaj ve, gospod predsednik, da tudi naše liste zaplcnja zločinski državni pravdnik ter, da je celo »Ar-beitervvilles dobil prepoved vstopa čez jugoslovansko mejo. Vse to je naša tiskovna svoboda, ki ji dela krivico državni pravdnik. O ti grdoba ti! f * K stanovanjski bedi. Glede stanovanj k! bodo na razpolago v novo sezidanih hišah, je odrejeno, da smejo hišni gospodarji teh novih hiš poljudno nastavljati najemnino. Umevno je, da bodo te najemnine silno visoke in jih bodo mogli plačevati le bogataši, izmed katerih že itak danes ni nobeden brez strehe, revne družine pa, ki edino trpijo vsled pomanjkanja stanovanj, takih najemnin ne bodo nikakor zmogle. Tako se bodo torej v novih stanovanjih razkoračile zopet Ie milijonarske družine, *cvno ljudstvo pa kljub vsemu ostane brez Primernih stanovanj. Modrost »reševalcev« stanovanjskega vprašanja je res velika... Gospodarska zveza ln njeni uslužbenci Pri gospodih v načelstvu so zbudili članki v Napreju, v katerih se podaja nekoliko objektivnosti, mnogo razburjenja. Ne morejo razumeti to, da uslužbenec, ki ima 900 kron mesečne plače, ne more Izhajati in to uradnik, ki dela v mesnici zjutraj od 7. ure pa zvečer do 7ih. Ta uslužbenec je odpovedal službo in takoj drugi dan izstopil iz nje. Sedaj pa prihajajo s trgovskim zakonom, češ, da mora ostati v siužbi do gotovega roka. (Če ne more živeti z' zaslužkom, sme izsoplti. Tu ne ščiti gospodarja zakon glede odpovedi. Op. ur.) — Odpuščene delavce so hoteli nadomestiti z novimi. Poslali so v mesto zastopnika zveze, da nabere po cestah delavce in ko jih je nabral precejšnje število, so jih vprašali po zahtevah plače. Ker so delavci zahtevali previsoko (po mnenju gospodov), oziroma, ker niso hoteli sprejeti ponudbe, da bi delali pri podjetju za plačo, s katero ne bi Izhajali niti za kosilo, so odšli. — Tako gospodje! Ne čudite se, če mi ubogi delavci in uradniki godrnjamo nad slabo plačo. Mi ne mislimo prebivati po vilah, mi nočemo celih zabojev sladkorja po znižanih cenah, da lahko verižimo na stroške Gospodarske zveze. Ml hočemo le živeti življenje, vredno človeka. Vse Člane, zadruge in gospodarska društva po deželi pa poživljamo, da zahtevajo sklicanje občnega zbora, da vržejo enkrat za vselej vpliv advokatov in inženirjev, ki žive zase in n? delajo za blagor svojih članov. Slavno uredništvo Napreja prosimo, da priobči ta članek od ljudi, tud! proletarcev, čeprav so katoliškega nazlranja. Slušatelji filozofske fakultete v Ljubljani se opozarjajo, da je treba vložiti prošnje za podporo na poverjeništvo za uk in bogočastje do 10. t. m. Prošnje je treba kolkovatl s kolki za 3 dinarje in jim pri- JUGOSLAVIJA ZAHTEVA IZROČITEV VOJNIH KRIVCEV. Dunaj. 3. »Politische Korrespon-denz« iavlia: Avstrijska vLada ie dobila od vrhovnega sveta noto. ki vsebiiie zahtevo italiianske in jugoslovanske vlade po izročitvi vojnih krivcev. V noti se imenujejo brez razlike državljani bivše avstro-ogr- monarhije, predvsem člani bivše-vstrffiBfcrrske' voiske. vendar oa tudi nekaj'civilnih' oseb. ne da'bi se oziralo na sedanie državljanstvo. Zahteve drugih držav se baie ne bodo več naznanile! ker ie medtem note-kel rok em'sra meseca »o veljavnosti državne pogodbe saintsrermalnske. TRUMBIČ V LONDONU. Dunaj. 3. »Mittagszeitung« javlja, da ie ingoslovenski minister za zunanje stvari dr. Trumbič dospel v London, kjer se bo poeaial elede razdelitve avstro-oerskega trgovinskega broclovia. GIBANJE ARNAVTOV. Belerad. 3. Iz Podgorice javljajo, da se na levem bregu Bojane in v okolici Skadra vedno bolj opaža zbiranje Arnavtov. Računa se, da se samo na vzhodnem bregu Skadr-skega jezera zbira okoli 6000 Arnavtov. — Iz Virpazarja javljajo, da so Arnavti sklenili kupiti eno italijansko vojno ladjo, da bi. napadli Ulčini. Soiž in Bar. BOJ ITALIJANSKIH KOVI-N ARJE V. Pariz, 3. Po brezžični brzojavki iz Rima so kovinarii sklenili zaporo po vsei Italiii. Pri zasedbi tvornic ie došlo do snouadov. Policiia ie rabila orožie. En delavec ie mrtev, dva p.a težko ramena. ŠVICARSKI SOCIJALISTI NE PRISTOPIJO K III. INTERNACIONALI. Bern. 3. Odbor sociialno-demo-kratične stranke Švice. k? vodi tekoče posle, ie z vsemi glasovi proti enemu glasu spreiel iziavo. kier se zaproša osrednij komite, na! še enkrat razpravlia svoj sklen glede pri-stoipa k tretii internacionali. Odbor predlaga, nai se pristop k tretii inter-naciionali zaradi noeoiev. Ki iih ie stavil moskovski kongres, odkloni. RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM. London. 2. Na konferenci rudarskih delegatov ie bilo dopoldne na predlog izvršilnega odbora sklenjeno. da se naoove stavka v vseh di-striktih s tem. da se ustavitev dela v splošnem izvrši do 25. septembra. IRSKO VPRAŠANJE. Luzern, 2. Švicarska brzojavna agentura iavlia: Angleška vlada svo- iega stališča v irskem vprašaniu ne bo izoremcnila. Tudi vprašanje župana v Corku ne daae za to povoda. UMIK WRANGLOVE ARMADE. Pariz, 2. Po »Information« poroča ^Chicago Tribune«, da se na severnem Krimu Wranglova armada počasi umika pred silnimi boliševi-škimi napadi. Boljševiki so prekoračili Dnlepr in prišli v Karge. RUDARSKA STAVKA V AME« JRIKI. Wikesbarre fPennsvlvarrla), 2, Stotisoč rudarjev ie zaradi mezdnega g;ban»a ielo stavkati. iiusko-poljska vojna. Moskva, 3. Frontno poročilo z dne 2. t. m.: V odseku Brest Li-tovsk smo zasedli nekaj krajev severno mesta. Bojujemo se v neposredni bližini utrdb. Dne 29. avgusta smo zasedli Zamošč. Pri Lvovu smo ustavilj prodiranje sovražnika. Pri Buczaczu smo zavrnili Poljake na desni breg Dnjestra. — Na Kninu trdovratni boji z menjajočim uspehom. UKRAJINSKO VOJNO POROČILO Dunaj, 3. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Tamova z dne 1. t. m. Prodiranje ukrajinskih čet proti levemu krilu boljševiške fronte se razvija ugodno. V smeri Podhajca-Trembovle. Vsled pritiska ukrajinskih konjeniških bataljonov smrti, ki so včeraj zavzeli Monasterzysko in Buczacz, so boljševiki zapustili svoje postojanke ob Snili Lipi in beže proti Zloti Lipi. Vzhodno-gališki revolucijski komite, ki je došel iz Charkowa, uraduie že v Husjatinu. Poznanj, 3. Kakor naznanja ruska sovjetska vlada, bo Adolf Abramovič Joffe načeloval novi ruski delegaciji v Rigi. POLJSKA IN LITVINSKA. Pariz, 3. Po poročilih iz Varšave je poljska vlada odgovorila na pritožbe litvanske vlade glede kršitve meje. da je pogodba med Litvansko in sovjetsko Rusijo prisodila Litvanski več ozemelj, kar je za Poljsko nevzdržljivo. Dokler traja vojna, smatra Poljska, da se bojujejo na vseh ozemljih, ki leže v mejah, določenih po zaveznikih. Delavsko gibanje. Iz strokovnih organizacij. Tržič. Krajevna strokovna komisija vabi na protestni shod. ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. t. m ob 10. uri dopoldne v prostorih kon-sumnega društva v Tržiču. Dnevni red: Protest proti podaljšanju osemurnega delavnika. Vestiiik svobode. Pevski odsek Svoboda naznanja svojim članom, da se vrši zadnja seja za nastop, danes v nedeljo dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne v gostilni pri Celarcu v Sp. Šiški. — Pevci, pridite polnoštevilno. Odbor. Turistika in šport Cestna dirka za jugoslovansko prvenstvo 1920 se vrši v nedeljo dne 5. t. m. na progi Zagreb-Ljubljana (143 km). Start v Zagrebu v nedeljo ob 9. url ln cilj v Ljubljani pri 2.400 km na Dolenjski cesti ob' približno pol 3. uri popoldne. Udeležba tekmecev bode velika, kajti samo Slovenci se udeleže s Številom 18 vozačev, kateri so po večini člani kolesarskega in moto« cildistovskega kluba Ilirija v Ljubljani Poleg navedenih pridejo v prvi vrsti le Hrvati, ki so bili