Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVI.
V Celovcu, 20. septembra 1897.
Štev. 26.
Vseslovenski shod
v Ljubljani dné 14. septembra 1897. leta.
Bil je za slovenstvo prepomenljiv in časten dan, dan vseslovenskega in istersko-hrvatskega shoda dné 14. septembra t. 1. V središču našem, v beli Ljubljani, zbrali so se zastopniki in zaupni možje slovenskega in istersko-hrvatskega nàroda v sijajnem številu, da tu, ne z razbijanjem in krikom, ne s kruto silo, marveč mirno, dostojno a odločno pokažejo rane, ki nam so jih prizadjali zlobni nasprotniki ter izjavljajo opravičene zahteve naše v narodnem oziru.
Ljubljana je oblekla praznično obleko; hiše so bile okrašene z zastavami, pa zdelo se nam je, da je bilo še mnogo preveč hiš — brez zastav ! Že v pondeljek zvečer je bilo v „Nàrodnem domuu živahno gibanje. Zbrano družbo je kratkočasil „Slavec“.
V torek dné 14. septembra se je velika dvorana „Sokola“ hitro polnila z rodoljubi došlimi od vseh stranij. Zbralo se je okrog 2000 slovenskih rodoljubov. Korošcev je prihitelo okrog 150, med njimi častitljivi, vkljubu svojimi 90. leti še vedno krepki navdušeni starosta naš, mil. gosp. prošt bujski Lovro Serajnik*) in vsi naši gg. poslanci. Tudi od drugod so prihiteli gg. poslanci in odlični zastopniki ter zaupniki ljudstva. Zastopani so bili pa tudi drugi bratski nam nàrodi in sicer so prihiteli s češkega in Moravskega poslanca dr. Stran-skv in dr. Stojan; iz Hrvatske več članov opozicije, med njimi baron Rukavina, Dav. Starčevic, dr. Ružič ; iz Dalmacije drž. posl. vitez Vukovič, iz Galicije državni posl. in predsednik krščanske narodne slovanske zveze v državnem zboru, A. Barvinski.
Pozdravi.
Načelnik pripravljalnega odbora g. poslanec dr. Iv. Šušteršič je z iskrenimi besedami po-
* Tržaška »Edinost' piše: Poudarjati treba, da sti bili častno zastopani tužni pokrajini: Istra in Koroška. In koga ne bi bilo ganilo do solz, ko so dovedli v dvorano blizu DOletnega starčka, prošta Serajnika iz Tinj na Koroškem?! To je domoljubje! Cvetje v zimi! — Ne, dragi Korotan ! Še nisi zgubljen. Dobro znamenje je to za bodočnost koroških Slovencev, ako se za njih trudijo na daljna pota taki srebrnolasi možje, ki bi potrebovali pokoja. Navzočnost tega starčka na vseslovenskem shodu je posvetila ono misel, ki nas je dovela skupaj, misel vseslovenskega rodoljubja, razširjena v vzajemnosti z drugimi slovanskimi plemeni.
zdravil shod v imenu pripravljalnega odbora, poudarjajoč pomen vseslovenskega shoda, ki je dokaz jedinosti in sloge, a v tem je naša moč!
Nato se je izbral za predsednika g. drž. posl. dr. A. Gregorčič iz Gorice; za častne predsednike: gg. O. Detela, deželni glavar kranjski; Iv. Hribar, župan ljubljanski ; A. Barvinski, drž. poslanec; bar. Rukavina, vodja hrvatske opozicije; dr. Stransky, drž. poslanec. — Podpredsedniki so bili imenovani gg.: dež. posl. dr. Jurtela, drž. posl. kan. Lambert Einspieler in pl. Nabergoj. — Zapisnikarji: dr. Gregorin, dr. Medved, dr. Rozina, dr. Žitnik.
Predsednik dr. Gregorčič je pozdravil zborovalce, posebno tuje g. udeležence. Nató je dež. glavar O. Detela pozdravljal shod v imenu kranjskih Slovencev ter poudarjal, da je vseslovenski shod sijajna manifestacija skupnosti in sloge Jugoslovanov. Velevažen je shod v sedanjih razmerah ter naj pokaže, da Slovenci in isterski Hrvati stojé zjedinjeni in složni na braniku za svoje narodne pravice, za kulturni in gospodarski razvoj slovenskega ndroda.
Župan Iv. Hr ib ar pozdravlja zbrane v imenu bele Ljubljane in izreka veselje, da je združila jedna misel v lepi slogi vse stanove slovenskega nàroda. Ta misel je skrb za blagor nàroda, njega pravice, razvoj in bodočnost. Dalje označuje boj, ki ga bijejo nasprotniki zoper češki in naš nàrod in izjavlja, da shod naš odločno protestuje proti nauku o gospodujočih in službujočih nàrodih. Di-čimo se s svojo zvestobo in udanostjo do cesarja, zato pa moramo zahtevati, da nas vlada vendar enkrat poznà. Ljubljanski uradni list besediči o neki nemški slavnosti mesece in mesece, a o našem shodu molči trdovratno. To je značilno! Pa če je vlada slabotna, bodimo močni mi. Združimo se v trdno jedino zvezo nàrodnih bojevnikov! Ko-nečno želi, da bi zborovanje obrodilo prav mnogo sadil, okrepilo slovansko pobratimstvo, povzdignilo samozavest in ponos slovenskega nàroda. — Navdušenemu govoru je sledilo dolgotrajno odobravanje.
Drž. posl. Barvinski pozdravlja shod najprej slovenski v imenu rusinskega nàroda ter izjavlja solidarnost Rusinov s Slovenci in Hrvati. Potem nadaljuje v rusinskem jeziku, omenja delovanja sv. Cirila in Metoda ter želi, da bi njihov duh prešinil vse Slovane.
Poročilo
družbe rednega čemenja najsvetejšega zakramenta in oskrbovanja cerkvene oprave za revne cerkve v Krški škofiji
za leto 1897.
Letošnja razstava cerkvene oprave se je otvo-rila dné 3. septembra 1897. 1. ob 11. uri pred-poludnem v dvorani rokodelskega doma v Celovcu. Navzoči so bili mil. g. knezoškof Jožef, več čč. gg. duhovnikov in odličnih gospej ter gostov. Društveni vodja, preč. g. dr. Alojzij Cigoj O. S. B., je poročal o družbinem delovanju tako-le:
Družba vednega češčenja, ki je dovršila letos 19. leto svojega obstanka, je tudi to leto nekoliko napredovala. Ustanovile so se štiri nove podružnice z 260. udi, in sicer v Sorg-u, Dobrič-u, Ukvah in v Nemškem Plajberzi. Potemtakem šteje škofija sedaj 54 podružnic vednega češčenja, ki se razdelijo na nemške in slovenske župnije. Posebno veselo je, da so take podružnice v versko mešanih krajih, kakor v Altersbergu, Africu, Zedlitzdorfu, Brezah, Št. Pavlu nad Ferndorfom, Križu itd., ker se po njih očitno spoznava sv. vera.
Da nektere podružnice ne delujejo tako živahno, je uzrok veliko pomanjkanje duhovnikov in mnogokrat velika oddaljenost od farnih cerkva. Vendar pa opravljajo mesečno molitveno uro, h
kteri prihajajo tudi neudje, še vedno malone povsod ter marljivo prihajajo k nji. Pridni udje tisti dan sprejemajo tudi sv. zakramente.
Služba božja za splošne namene družbe in za žive ter mrtve ude se opravlja vsak mesec v cerkvi sv. Duha. Pri tem oskrbujejo cerkveno petje brezplačno častite Uršulinke, ter monsignor prof. Jož. M ti 11 er pridiguje o presvetem Rešujem Telesu. Take pridige so tudi redno v Volšberzi, Št. Andražu in Beljaku in po drugih krajih včasih, da se poživi vera in pobožnost do presv. Rešnjega Telesa.
Pomagil in doneskov za podporo revnih cerkva s potrebnimi oblačili za sv. opravila je bilo dosti in sicer po posredovanju in skrbi častite duhovščine in pospeševateljic glavne družbe v Celovcu, gospodičin Terezije Mošic, Lorberg, Dežman itd. Voditeljica in nje namestnica gospejnega odbora, visokorodna gospa grofica Adelgunda Rosenberg in baronica Maierhofer sta neumorno delovali in priskrbovali potrebno prtenino ter svilenino in napravljali oblačila po cerkvenih predpisih. Tako je moglo družbino načelništvo ugodno rešiti vseh došlih 35 prošenj, in sicer 25 čisto brezplačno, 7 za zmerno odškodnino. Razdelilo se je vkup: več tucatov korporalij, pai, purifikatorijev, brisalk, več oblek za ministrante, humeralijev, altarnih prtov, naramnih vèl, koreteljev, štol, obhajilnih burz itd., 17 mašnih plaščev in 5 vešpernih plaščev. Le-ti stanejo komad po 45 do 50 gld. Razun tega se je med letom brezplačno popravilo več mašnih oblek.
Računski sklep kaže vseh dohodkov vštevši one za plačana oblačila vkup 3371 gld. 25 kr. in stroškov 3370 gld. 17 kr., tako da ni primanj-kljeja. —
Drž. posl. dr. Stransky, kot odposlanec čeških poslancev, pozdravlja shod v imenu vsega češkega nàroda in poudarja, da je njegova prisotnost dokaz živega zanimanja, s kterim sledé tovariši njegovi in ves češki nàrod, težnjam, bojem in uspehom slov. nàroda. Ta dan bodi dan ustanovitve lige slovanske proti tisti nemški „Gemein-burgschaft“, kakor so jo proglasili dné 11. julija t. 1. v Celovcu. Dà, združimo se i Slovani, a ne proti Nemcem in njih pravom, nego le, da si priborimo ravnopravnost, ne za napad, marveč le v obrambo. Poudarja, da so si slovenske in češke razmere v mnogočem slične in se spominja, da kakor tam, so bili tudi tu prvi med voditelji duhovni. Hvala jim! Konča z željo, da skoro napoči doba, ktero je v duhu videl in prerokoval pesnik Prešern, da bodo vremena tudi Slovencem se zjasnila. Slovenskemu nàrodu in njega lepši bodočnosti: Na zdar! Živio! (Burno pritrjevanje.)
Baron Rukavina pozdravi shod kot vodja opozicije v banovini ter poudarja, da je že skrajni čas, da se moramo vsi Slovani zjediniti proti našim sovragom ; priporoča zlasti slogo med Slovenci in Hrvati ter nam stavi v iskrenih besedah pred oči cilj, da bi se zjedinili Hrvatje in Slovenci v jedno celoto, a ne da bi se Slovenci pohrvatili ali Hrvatje poslovenili, ampak oboji nàrod ostani ne-dotaknen. Spominja se tudi Slomšeka ter poživlja vse navzočnike, da se oklenemo njega idej, ktere nas privedejo brez dvombe do skupnega dela.
Za njim se oglasi moravski drž. posl. dr. Stojan ter nam slovenski v kratkih, a iskrenih in zanosnih besedah sporoči pozdrav od grobov slovanskih apostolov na Yelehradu ter prosi od obéh svetnikov današnjemu shodu božjega blagoslova. (Burno, dolgo trajajoče ploskanje.)
Drž. posl. pl. Vukovič pozdravlja shod v imenu dalmatinskih Hrvatov.
Predsednik dr. Gregorčič je predlagal sledečo udanostno izjavo, ki se je, burno odobravana, takoj odposlala:
Nj.c. in kr. apostolskemu Veličanstvu, Dunaj.
Na vseslovenskem in istersko-hrvatskem shodu v Ljubljani zbrani zaupniki slovenskega in hrvatskega nàroda polagajo pred stopnjice najvišjega prestola izraze svoje ne-omahljive udanosti in zvestobe do posvečene osebe Vašega Veličanstva in prejasne vladajoče rodbine.
Dr. Gregorčič, predsednik.
.................................................. ■ .
Nato so mil. g. knezoškof priporočali društvo vsem navzočim gostom, kazàje na pobožne žene evangelija, ki so Zveličarju služile s svojim premoženjem in s svojimi osebami (Luk. 8, 2. nasi.). Vspodbujali so navzoče naj posnemajo izgled teh žen s tem, da pospešujejo družbo vednega češčenja. Ce Bog plača požirek vode, ktero daš revežu v imenu Jezusovem, koliko bolj plača to, kar storiš Njemu samemu. Nazadnje so se mil. g. knezoškof prisrčno zahvaljevali č. duhovščini in gospem za vse žrtve in podelili svoj višjepastirski blagoslov.
Raznoterosti.
Statistika kaznenccv. Iz poročila osrednje komisije avstrijskih kaznilnic za leto 1893. (malo pozno je zagledalo beli dan), posnamemo, da se je nahajalo v 16. moških kaznilnicah 14.102 in v 6. ženskih zavodih 1811 kaznencev. V dosmrtno ječo je bilo obsojenih 29 moških in 3 ženske, v 10 do 20 letno ječo pa 108 moških in 25 ženskih kaznencev. Po nàroduosti je bilo 44% Nemcev, 52 Slovanov, po veri 79-9°/o moških in 90% ženskih katolikov. Skupni zaslužek je znašal 505.740 gld., od tega je pripadlo državi 367.599 gld. — Skupni državni stroški za kaznilnice so znašali v 1. 1893. 2,491.615 gld.
Kdo plača največ.}i davek na svetu ? Avstrijski kmet! Povprečni davek zemljiški znaša v Avstriji od hektarja 1 gld. 18 kr., na Nemškem 75 kr.; v severni Ameriki 22 kr. in na Ruskem samo nekoliko krajcarjev.
gfp* kalite vaj te po vseli «ostfluali
Dnevni red.
Po pozdravih nastopili so govorniki, naznanjeni k dnevnemu redu. Vseh krasnih govorov zavoljo tesnega prostora ne moremo objaviti, marveč se moramo omejiti na najpoglavitnejše stvari. Upamo, da se govori in resolucije objavijo v posebni knjižici celotno.
I.	O političnem položaju je poročal izborno drž. posl. g. dr. Iv. Šušteršič. V našem položaju moramo delati realno politiko. A položaj še nikoli ni bil tako težaven, kakor sedaj. Govornik poudarja veliki pomen slovanske krščanske nà-rodne zveze in pojasnuje nje program. Razpravlja uzroke in postanek nemške ,,obstrukcije“, ktero so nemški kričači vprizorili jedino le zato, ker so videli, da s slovansko-krščansko večino v državnem zboru neha njih nadvlada. Državni zbor so morali zaključiti, a tudi poznejša pogajanja niso imela nobenega dejanskega uspeha. Mi ne smemo preveč zaupati, marveč pripravljeni moramo biti na vse, morda tudi na večletno najstrožjo opozicijo. (Burno pritrjevanje.) — Kaj je treba za nas? Prijateljev imamo mnogo, a več smo sami in jamstvo bodočnosti moramo iskati sami v sebi, v odločnem, složnem delu za blagor nàroda. — Dolgotrajno in burno se je odobraval jasni in pomenljivi govor.
II.	O jezikovnem vprašanji je govoril drž. posl. gosp. dr. A. Ferjančič. Sila časa nas je zbrala in z današnjim shodom hočemo pokazati, da nočemo biti hlapci drugim narodom. Za obstanek nàroda je poglavitni pogoj jezik in njega pravice. — Za nas je prevažen člen XIX. državnih osnovnih postav. Nemci so svoje dni bili jako radodarni s postavami, a izvesti jih niso marali, ker so mislili, da jim je s pomočjo krivičnega volilnega reda za vselej zajamčena nadvlada. A ni šlo tako, in tudi Slovani zahtevajo svoje pravice.
—	Jezikovne naredbe so Nemcem pretveza za obstrukcijo ; pravi uzrok je povedal dr. Steinwender v Celovcu, rekoč, „da so Nemci rojeni za vladanje". Glede uporabe jezika smo Slovenci mnogo na slabšem, nego Cehi. To kažejo, kakor govornik obširneje dokazuje, razmere pri sodiščih, v drugih uradih, šolah in v javnem življenju. Te razmere treba korenito prenarediti. Da bode mogoče, daje nam upanje izjava princa Schwarzenberga, ki je izjavil, da jezikovno vprašanje ne sme priti z dnevnega reda, dokler ni povsod izpeljana ravnopravnost. (Živahno odobravanje.)
III.	Primorske razmere sta pojasnovala gg. V. Spinčic in dr. Franko. — Burno pozdravljen je govoril g. posl. Spinčic o prežalost-nih tržaških in isterskih razmerah, ker v ti pokrajini se je Slovanom pod benečansko vlado godilo bolje, nego sedaj. Nas ne čujejo, in če nas poslušajo, potém ne kaznujejo onih, ki krivico delajo, marveč one, ki krivico trpe. To kažejo mnoge obsodbe. Pod Badenijem se nam godi slabsé, nego kedaj prej! Na koncu 19. stoletja, stoletja civilizacije, še nimamo ljudskih šol; 17 tisoč otrok v Istri je brez šole, v Trstu Slovenci 14 let zastonj prosijo za slovenski pouk slovenski deci. Lice upravnih oblastij kaže, kakor da bi bili v sredi kakšne nemško-laške pokrajine. Vsi ukazi in ukrepi teh oblastnij kažejo, da smo tujci na svoji zemlji! Kaj čuda potém, da se širi brezverstvo in nenravnost. V hiše božje vlačijo nasprotniki svojo politiko, zabranjujejo slovensko službo božjo in molitev. Po ljudskem štetju, pri volitvah itd. skrbijo, da naše število pada, a ono Lahov čudovito raste in tako pripravljajo našo zemljo za — Italijo. Ne delajo več, kakor pred leti, s petardami, ker opravljajo sedaj njih posel oni, zoper ktere so pred leti rabili petarde! — Ne priznavamo raznih zagovorov za tako politiko zoper nas, in tudi ne „višjih ozirov11, ker često so jako „nizki oziri“, ki vodijo primorsko politiko! — Da si opomoremo, zato delajmo složno — »in necessariis unitasi11 Bodimo si prizanesljivi — „in dubiis libertas!11 A v vsem ljubimo se, — „in omnibus charitas!11 —
—	Dolgotrajno preburno odobravanje je sledilo prekrasnemu, navdušenemu govoru, ki nam je podal sliko žalostnih primorskih razmer, a je ob jednem rezka obtožba vladajočega sistema v Primorju!
Drugi govornik g. dr. Franko se je spominjal v svojem govoru o razmerah na Goriškem lanskega potovanja ministra Badenija po Goriškem, ki je vzbudilo v Slovencih mnogo upov. A varali smo se. Ni ostalo le vse pri starem, mnogo se je še obrnilo na slabše. Prej je bila zoper nas huda sapa, zdaj se vzdigujejo hudi viharji. Tržaško namestništvo nam je povsem nasprotno. Zadnje kazenske obravnave in čudne obsodbe osvetljujejo najbolj naš žalostni položaj. S tem se hoče »dokazati11, da so Slovenci miru nevaren živelj. Večina dogodkov, zaradi kterih so Slovenci stali pred sodiščem, bi se ne bila dogodila, ko bi ne izzivali Slovencev ter pravilno postopali proti njim. — Ljudstvo se brani, a liste, ki ga branijo, konfiskujejo. Kako nezanesljivi so bili odgovori vlade glede primorskih zadev v drž. zboru, dognale so sodnijske obravnave. Po vsem
tem je moralo priti ljudstvo do spoznanja in prepričanja, da zgoraj nimajo volje in moči, odpraviti take vnebovpijoče razmere. Ljudstvo čuti krivice, ki ga tarejo in hoče se jih otresti. To kaže boj za slovensko šolo, slovensko uradovanje itd. — I ta govor je shod živahno odobraval.
IV.	O koroških razmerah je govoril gosp. dež. posl. Fr. Grafenauer. Njegov govor objavimo celotno v prihodnji številki. Sprejela se je po govoru, kterega so zborovalci burno odobravali, sledeča
resolucija:
Itoroške razmere.
I.	Deželna vlada.
Osrednja vlada se pozivlje, da prenaredi upravni sistem pri c. kr. deželni vladi na Koroškem ter skrbi za to, da bode deželni predsednik brez ozira na kterokoli politično stranko pravičen obema narodoma, ki prebivata na Koroškem, in z jednako ljubeznijo skrbel za duševno in gmotno blagostanje nemškega in slovenskega ljudstva v deželi.
II.	Slovenščina in c. kr. uradi na Koroškem.
Vlada naj se ozira na dejanske potrebe koroških Slovencev in naj nastavlja pri vseh državnih uradih v slovenskem in mešanem ozemlju take uradnike, ki so poleg druge službene sposobnosti tudi vešči popolnoma slovenskega jezika; podložnim uradnikom naj pokaže, da je resne volje strogo izvajati jezikovno ravnopravnost.
III.	Slovenščina pri prometnih uradih na Koroškem.
Slovenski jezik ne uživa pri prometnih državnih uradih slovenske koroške pokrajine pravic, ktere so mu po ustavi zagotovljene; nujno potrebno je, da pride najvišja prometna uprava tem nedostatkom v okom ter jih kratko-malo odpravi.
IV.	Šolske zadeve.
Dosedanja jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah koroške dežele je krivična, kvarljiva in ne-postavna. Pouk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo slovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredek, ob jednem narodni obstanek koroških Slovencev.
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenskem Koroškem na jedino pravo pedagogično - didaktično podlago maternega jezika, kakor to zahtevajo državno-os-novni in šolski zakoni ; na vseh šolah koroškim Slovencem namenjenih naj bode učni jezik slovenski.
Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu načelu nasprotni učni načrti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. koroški deželni šolski svet z odlokoma od dné 26. septembra 1890. L, št. 1023 in od 9. novembra 1891. 1 št. 3178 — ter smatra vsako drugačno vredbo malih šol kot nepostavno.
Nadalje zahteva shod, naj visoka deželna šolska oblast iz pedagogično-didaktičnih ozirov skrbi tudi za slovenske manjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Če pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po maternem jeziku v skupine ali oddelke. Samo ob sebi se razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeh učnih jezikov.
Po tem načelu in vodilu naj se uredi tudi pouk v nadaljevalnih in strokovnih šolah, ktere obiskujejo slovenski mladeniči.
Ob jednem pa zahteva shod, da naj se preosnovi celovško učiteljišče tako, da se bodo na tem zavodu vzgojevali učitelji, ki bodo zmožni poučevati slovensko mladino. Učitelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu učiteljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi, ne sme se namestiti na šoli, ktero obiskujejo slovenski otroci.
Ako bi se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostno število slovenskih pripravnikov, naj se razpišejo letne podpore istim na učiteljiščih v Ljubljani, Mariboru, Kopru, ki se zavežejo, da hočejo vsaj 6 let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni slovenščine v govoru in pismu.
V.	Volilni red v deželni in državni zbor.
Volilne razmere na Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodne in krivične. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozirih prenaredi in sicer za drž. zbor po predlogu, ki so ga nasvetovali slovenski poslanci dné 24. maja t. 1. v 17. seji v ravno preteklem zasedanju drž. zbora.
V.	Štajerske razmere je pojasnoval g. dež. posl. dr. Iv. Dečko. Kakor drugod tudi na Štajerskem nemška večina noče biti pravična slovenski manjšini. Slovencem preti nevarnost zlasti ob mejah, kjer je več slovenskih far ostalo pod nemško graško škofijo, v kteri se ne skrbi dosti za slovenske vernike. Zato je treba delati na to, da se te župnije pridružijo slovenski lavantinski škofiji. Tudi mnogo občin je gledé uprave popolnoma ločenih od ostalih Slovencev, in tam slovenščina nima veljave. Najbolj pereča rana je ljudska šola, ktero smatrajo nasprotniki najpripravnejše sredstvo za ponemčevanje. in tako moramo gledati nedostojen in sramoten prizor, da mora vsaka občina posebej se boriti in puliti za revno ljudsko šolo v ndrodnem jeziku. Kriv temu je zlasti dež. šolski svet v Gradcu, ki je nasproti Slovencem prava mačeha. Zahtevamo zato, da se razdeli v dva oddelka, kakeršni so n. pr. tudi na Češkem in Tirolskem. — Mariborsko učiteljišče je še vedno nemško, dasi se v njem izgo-jujejo učitelji za slovenske šole. — Dalje je krivično ravnanje gledé celjske gimnazije, ktera je povzročila toliko nepotrebnih borb. Naj se tam osnujejo slovenske paralelke. Duh med učiteljstvom srednjih šol je nam povsem nasproten, a uplivajo nanj največ šolski nadzorniki. In kakšne nam pošiljajo, kaže že dosti ime Linhart. — Tudi pri sodiščih kakor pri vseh drugih vradih vladajo nepo-stavne razmere. Da so se mogle tako razviti, je
mnogo kriv krivični volilni red, kterega je treba prenarediti. — (Živo odobravanje.)
VI. O nàrodni avtonomiji in nàrodno-gospodarskem položaju slovenskega in istersko-hrvatskega ljudstva je govoril jako lepo drž. posl. g. F. PovSé. Ker je ta govor zelo važen, a nam danes primanjkuje prostora, objavimo glavne misli iz njega pozneje.
Predlagane resolucije, ktere tudi še objavimo, so se jednoglasno in velikim navdušenjem sprejele.
Brzojavnih pozdravov je došlo nad sto. Vsi kažejo, koliko zanimanja je bilo povsod za shod.
Predsednik g. dr. A. Gregorčič je nato zaključil shod, poudarjajoč njega veliko važnost in pomen ter zahvaljujoč se vsem udeležencem.
Banket.
Ob 5. uri zvečer vršil se je v zgornji veliki dvorani „Nàrodnega doma11 banket, kterega se je udeležilo nad 300 odličnih mož-rodoljubov. Zabava je bila jako živahna, neprisiljena. Vsakdo se je veselil lepega shoda, kterega ni motilo prav ničesar! Videlo se je, kako se obnašajo Slovani, kedar so med seboj, kedar jih nihče ne moti. Vse-kako : od Nemcev se nam ni treba učiti — dostojnosti in „kulture“.
Vrsto napitnic pri banketu je otvoril predsednik dr. Gregorčič ter je omenjajoč neprijaznih razmer, v kterih živimo Slovenci, poudarjal, da jedino vladar je naše upanje, ter je nazdravil presvitlemu cesarju, očetu vseh avstrijskih nàrodov. Napitnica je bila vsprejeta z nepopisnim navdu-šeujem. — Župan Hribar je opisujoč naravno lepoto naše domovine poudarjal dolžnost ljubezni do domovine in nazdravil srečnejši bodočnosti naše domovine. — Dr. Šušteršič je napil dragim gostom Slovanom, ktere je privedlo v Ljubljano jedino le iskreno prijateljstvo do Slovencev, posebej nazdravlja načelniku slovansko-krščanske zveze, ru-sinskemu poslancu Barvinskemu, Dalmatincu pl. Vukoviču, Hrvatu baronu Rukavina in drugovom, češkima drž. poslancema dr. Stojanu in dr. Stranskemu. Pozdravica na vsacega izmed imenovanih je bila vsprejeta s šumnim in dolgotrajnim ploskanjem in pritrjevanjem. — Poslanec Bar vinski je omenjal v svoji napitnici, da Rusini in Slovenci živijo v enakih razmerah ter da je za-nje najnujnejša nàrodna avtonomija. Konečno je nazdravil vzajemni jedinosti avstrijskih Slovanov. — Hrvat-ski zastopnik nàroda, David Starčevic, je vzpodbujal k slogi med Slovenci in Hrvati poudarjajoč, da če se bomo ločeni vojskovali, ne bomo zmagovali. — Zastopnik mladočeškega državnozborskega kluba dr. S trans ky je zagotavljal Slovence, da se smejo popolno zanašati na pomoč čeških zastopnikov v drž. zboru, ter napije vzajemnosti češko-slovenski. — Deželni poslanec dr. Dečko je nazdravil kranjskim Slovencem, želeč, da bi jih vedno tako skupno zbrane našel pod jedno streho, kakor na vseslovenskem shodu. — Državni posl. dr. Scojan iz Moravske je v smislu pesmi: „Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen ali suh11 poudarjal, da ljubezen med Slovenci in Moravskimi Čehi nikdar ne ugasne ne v veselih, pa tudi ne v britkih trenutkih. — Posl. dr. Ferjančič je nazdravljal predsedstvu vseslovenskega shoda, ^Sokolu11 in »Čitalnici11 za prepustitev dvorane. — Vse napitnice so bile vsprejete z velikim navdušenjem.
V istem času se je pričel v sokolski dvorani živahen ko m er s ob jako mnogobrojni udeležbi. Napitnic ni manjkalo. Pri komersu je spregovoril navdušeno napitnico tudi mil. gosp. prošt L. S e-rajnik. Vsi so mladeniško-iskrene besede častitljivega starčka pazljivo poslušali in burno odobravali. Pevska društva so skrbela za prijetno zabavo, ki je trajala do pozne noči, in ki ostane v živem spominu vsem udeležencem.
*
* *
Tako je srečno, v lepi slogi in ob velikem navdušenju minul vseslovenski shod. Resolucije kažejo, za kaj se nam je boriti, za kaj se morajo odločno potegovati zlasti poslanci naši.
Kako pomenljiv je vseslovenski shod za nas, kaže pisarenje nasprotnih nam listov, ki se vsi jako obširno pečajo ž njim. Celovške „Fr. Stimmen" n. pr. si ne morejo pomagati drugače, kakor da surovo napadajo posamezne govornike, zlasti gosp. G r af enauer-ja. Dà, mi vstajamo, a vas je strah !
Vseslovenski shod je pokazal, kakor je že prej pisal „Slov. Gosp.11 in kakor je na shodu poudarjal g. dr. Stransky : „Mi vsi smo jedna velika družina, tistega rodu, tiste krvi, med seboj bratje in sestre, imajoči jeden dom, bivajoči pod jedno streho, pod ktero smo gospodarji mi in nikdo drug.11
Dopisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško šolo. V »Miru“ štev. 11. do 22. izkazani zneski v skupni svoti 592 kron 40 beličev odposlali so se dné 4. avgusta t. 1. v korist velikovške šole družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. —- Dalje so darovali : Alojzij Knafelc v Beljaku namesto brzojavnega pozdrava skupščinarjem v Škofji Loki 1 krono; rodoljubi, dné 10. p. m.
IPIF*’ Opominjajte se Oiril-Metodove drnžt>e! *^§g(g
na slavlju 89. godu mil. gosp. prošta Lovro Serajnika v Tinjah zbrani, 36 kron; o priliki inštalacije vrlega rodoljuba Antona Šturma, župnika v Borljah ob Žili, so darovali čč. gg. duhovni in posvetni rodoljubi 27 kron. Bog živi vnete Zil-jane! — Župnik Janez Lubej v Slov. Šmihelu 10 kron; c. in k. nadštabni zdravnik v pok. dr. Val. Janežič v Celovcu 20 kron; ravnatelj Simon Janežič v Celovcu 20 kron; župnik Fr. Marinič na Mostiču 20 kron ; pri konferenci v Borovljah zbrani duhovniki darovali so 17 kron. Dalje so poslali po slavni družbi sv. Mohorja : Blaž Glavina, kurat v Kopru, 80 beličev in France Čebular, dekan na Opčini, 5 kron ; J. Kromar, župnik v Šturiji, daruje nagrado za svoj spis v prihodnjem Koledarju .Kanonik Karol Klun“ 30 kron. — Skupaj 186 kron 80 beličev. — Prisrčna hvala! — Živeli nasledniki!
Iz Bajtišča. (Odlikovanje delavca.) Delavec Jakob Me mer služi sedaj že 55 let kot žicar v bajtiških fužinah. Pad redek slučaj pridnosti in vstrajnosti posebno v naših časih. V priznanje tega je posestnik fužin, g. Voigt, podelil zvestemu delavcu že meseca aprila 50 gld. v zlatu, in sam svitli cesar ga je odlikoval s tem, da mu je dné 22. julija podelil zlati križec za zasluge. Dué 29. avgusta, po sv. maši je gosp. okrajni glavar Mac Nevin pripel križec odlikovanemu delavcu na prsi. — Mnogo težkih križev je nosil naš sodelavec Memer v svojem dolgem življenju in delovanju, in le od srca želimo, da bi sedaj še dolgo nosil lahki in častni zlati križec!
Iz Sel. (Za jezikovne naredbe.) Naš občinski odbor je v seji dné 5. septembra 1897. 1. soglasno sklenil sledečo resolucijo: „Občinski odbor v Selah popolnoma odobrava jezikovni na-redbi za Češko in Moravsko kot čin pravičnosti ter prosi visoko vlado, da izda take jezikovne naredbe i za vse slovenske pokrajine in da sploh uresniči člen XIX. državnih osnovnih zakonov/' — Slava vrlemu občinskemu zastopu! Živeli nasledniki!
Iz Pliberka. (Ubogi otroci, ki imajo take učitelje!) Prebral sem brošuro: „Oester-reichische Volkszustiinde — von Adolf Mossler" ; izšla je na Dunaju 1. 1897. v drugi izdaji, ker je prva bila konfiskovana. Kakor kaže zlog in je razvidno tudi iz nekterih stavkov, je to brezversko, da ne rečem bogakletno zmes spisal učitelj! In kaj je napisal? — človek, ki ima še zdrave možgane, mislil bi, da je v katoliškej državi in med katoličani kaj takega nemogoče. In vendar: črno na belem najdete ondi zapisane stavke, kakor : „Ni resnica, kar pravi postava: da bi naše šole bile interkonfesijonelne (za vsako vero jednake) — farji lažejo celò, da so brezverske —, ne: naša šola je popolnoma konfesijonelna, ona je k a t o 1 i š k a. Ni dovolj, da je v naših berilih na tucate pesem in beril, ki govorijo o Bogu ; ni dovolj, da celo nauk o prirodi vedno govori o božjih napravah, o božji moči in božjem delovanji, kjer vendar ne deluje nič druzega, nego večno neizpremenljivi zakoni narave; ni dovolj, da se v naši šoli pripoveduje o ,svetnikih*, seve samo o katoliških svetnikih, kakor o sv. Severinu, o Bupertu, Cirilu in Metodu itd., da se v »interkonfesijonelni« šoli goji povsem katoliško častenje svetnikov (man treibt ganz katholischen Heiligenkult) — v šoli se otroci celo učijo, da morajo drugoverce zaničevati". — In zopet na strani 13. : „Razume se, da še ne zadostuje, da naša »brezverska šola« otroke uči take predsodke samo le v berilih. Ne v »brezverski šoli« — kakor jo farji lažnjivo imenujejo — uči v vsakem razredu po dve uri na teden duhovnik krščanski nauk. Otroci se v teh urah mučijo z zgodbami sv. pisma, z evangelji in z nerazumljivim katekizmom. Mučijo pravim, kajti grozna muka je, ako pedagogično neomikani duhovniki otroke silijo cele strani nerazumljive zmesi se učiti na
pamet.......“ Tedaj Boga ni, ampak vse, kar
se godi, dela le večno neizpremenljiva narava! Sevé tudi ni božje previdnosti, marveč vse se godi le po večno neizpremenljivih zakonih narave. Svetnike častiti, kajpak to je nekaj, čemur se novodobni preroki posmehujejo! Zgodbe sv. pisma, sv. evangelji in nauki katekizma: vse to je nerazumljiva zmes (un-verstandenes Zeug) ! Kam pa smo prišli v naši katoliški Avstriji? Da take reči pišejo brezvestni časnikarji, ne čudili bi se; a da tako piše in tudi tako misli veliko učiteljev, to je prikazen, ki mora vznemirjati vse katoliške stariše. Otroke v pouk in izrejo prepuščati takim učiteljem, se to mar ne pravi jih naravnost pahati v večni ogenj ? — Zares ubogi otroci, ki imajo take učitelje!
Iz Celja. (Vojaške vaje.) Koncem onega in začetkom tega meseca smo imeli tukaj velike vojaške vaje, pri kterih so se zbrali vojaki s Koroškega, Kranjskega in Štajerskega. Obnašanje slovenskih vojakov nam je jako dopadlo in tudi slovensko prebivalstvo je vojakom postreglo, kar je moglo. Naši celjski „Nemci“ pa so tudi ob tej priliki na jako nedostojen način kazali svoje prus-jaštvo. »S. L.“ piše o tem: Kofetar Golobič, po njegovo Gollobitsch (rodila majka junaka !) je v nedeljo svojim natakaricam prepovedal našim slovenskim vojakom postreči na slovensko zahtevanje. Ker naši fantje niso ničesa dobili, posedli so in začeli časnike čitati. Ko jim je sedenje že pre-
sedalo, so začeli popevati slovanske pesmi, kakor „Naprej!'1, „U boj** in druge. Golobiča, ko je to čul, bi bil kmalu kap zadel. Pribežal je tedaj hitro do županstva, ktero je tri redarje poslalo v kavarno. Seveda so jim vrli Gorenjci pokazali vrata, češ, kaj da imajo z dostojnimi ljudmi na tak surov način govoriti. Tudi častniki vojakom niso ničesar rekli, ker so se do cela dostojno vedli. Ko je bilo Slovencem čakanja preveč, so vstali in odšli s tem, daje vsakdo pri vratih zaoril krepki „Živio“ in „Na zdar," kar jim je mnogobrojno občinstvo na rotovški ulici krepko _ vračalo. Seveda ni bilo daleč na okoli nobenega Švaba; tudi srborita Ochs in Baloh sta ostala lepo doma. „Besser hiiten als heilen!" — Ta teden je bil »pri Kroni'1 vojaški koncert. Udeležili so se ga seveda večinoma sami „Nemci“. Dokler so bili trezni so samo ploskali, ko jim je pa začelo vino in pivo germansko kri hitreje po žilah poganjati, so zahtevali od vojaške godbe, da jim zaigra „Die Wacht am Bhein". Temu se seveda ni ugodilo. Ker je ni vojaštvo zaigralo, zatulili so si jo sami. Vojaki so jim na to odgovorili s tem, da so vstali in odšli. In takim Ijudém se vojaška godba dovoljuje, dà celo moštvo jim prireja koncerte in jih kolikor mogoče zabava. Tak koncert so priredili celovški brambovci, pri kterih je tudi mnogo Slovencev, celjskim Nemcem in nemškutarjem! Listi „Deutsche Wacht" in za njo „Preie Stimmen'* to seveda politično izkoriščajo in poudarjajo, da so častniki s tem koncertom »sijajno pokazali svoje srčne simpatije, ktere imajo do ,bisera* Celja in njegovega ,vrlega* meščanstva**.
—	Drugače postopajo proti Slovencem. Stotnik Paninger (rodom Celjan) je obljubil Čitalnici, da bode dné 5. t. m. igrala godba 17. pešpolka v „Nàrodnem domu". Ker so pa Celovčani obljubili, da plačajo vojakom vožnjo, če jim pridejo k neki dirki gost, je g. Faninger odpovedal Slovencem godbo. Povsod — dvojna mera!
Politični pregled.
Avstro - Ogerska. Državni zbor je sklican na dan 23. septembra. Radovedni vsi pričakujejo, bode-li zdaj mogoče priti v posvetovanjih do kakega uspeha. Predsednikom bodo menda izvolili poslanca Ebenhoch-a. — Shod Čehov iz okrajev in mest se je vršil dné 5. t. m. v Pragi pod predsedstvom župana dr. Podlipnega. Prišlo je 660 zastopnikov in tudi češki državni poslanci. Govorilo se je o narodnostnih razmerah na Češkem, Moravskem in Šleskem in soglasno se je vsprejela resolucija, ki zahteva jezikovne naredbe tudi za Šlezijo, varstvo čeških manjšin, samostojnost češke krone v avstrijski državi in splošen nastop Čehov zoper nasilstva Nemcev. — Umrl je solnograški cesarski namestnik grof Žiga Thun, vrl katoliški mož. — Nasproti obrtniškemu shodu, kterega so imeli oni mesec krščanski socijalisti v Solnogradu, so napravili ravno tam tudi nemški nacijonalci shod za obrtnike. Pa slabo se jim je obnesel. Zraven je bil sevéda tudi prijatelj Dobernik. — Ogerski državni zbor otvorijo dné 27. t. m. — Naš cesar se je od velikih vojaških vaj na Moravskem podal k vojaškim vajam v Totis na Ogerskem. Tja je prišel tudi nemški cesar Viljem IL, ki je že več časa na potovanjih. Od vaj sta se podala obadva vladarja na lov v posestvih nadvojvode Friderika. V Budimpešti so nemškega cesarja jako sijajno vsprejeli in je mestni zbor za to dovolil 80 tisoč goldinarjev.
Druge države. Laški kralj Humbert se je s cesarjem Viljemom sešel v Homburgu pri velikih vojaških vajah. Kralja je spremljal vnanji minister Visconti. Pri obedu sta oba vladarja poudarjala potrebo evropskega miru. — Ruska vlada vpelje občno šolsko dolžnost ter poskrbi za potrebne šole. Pod mladim carjem se v veliki Rusiji mnogokaj obrača na bolje. — Razmerje med Rusi in Poljaki se zboljšuje, kar kaže sijajni obisk carja Nikolaja II. v Varšavi. Vsak Slovan to z veseljem pozdravlja. — V Barceloni v Španiji ustrelil je anarhist Sampau na cesti policijskega ravnatelja Porto. Napadalec je bil prijatelj morilca Angiolittija, tedaj gotovo zopet Italijan. Anarhistični gadje se zadnji čas jako hitro gibljejo.
levičar.
Na Koroškem. („Siidmarkina‘* veselica.) Dné 8. t. m. vršila se je napovedana veselica naKanonhofu. Radovednost je prignala precej ljudij, ki pa niso bili posebno zadovoljni s tem, kar se jim je ponudilo. Govori so bili prepovedani. Tudi tukaj se je pokazalo, kako slavno celovško c. kr. okrajno glavarstvo meri z dvojno mero! Lani so shod kat.-pol. društva prepovedali zavoljo — „davice“, o kteri nihče vedel ni; letos so to slavnost dovolili, dasi je v sosednji hiši bila
—	davica! No, to pač kaže, da v Celovcu kraljuje g. baron Mac Nevin. Več o tem se bo še pisalo, pa tudi govorilo na pravem mestu!
* Telefon dobimo v Celovcu menda že oktobra meseca, — če bo res! — V Glinici je utonil učenec
V. Enzfeldner iz Celovca. — Železnica zkozi krško dolino je dovoljena. Zidala jo bode tvrdka Haserl in Štern na Dunaju. Z delom pričnejo prihodnjo leto. — Avstrijski pivovarji so imeli dné 7. in 8. t. m. shod v Celovcu. Mesto je razobesilo na trgih svoje frankfurtarice. Vsakemu hočejo pokazati svoje »nemštvo'*. — Petindvajsetletnico svojega obstanka je praznovala dné 19. t. m. slovenska posojilnica v Št. Jakobu v Rožu! čestitamo ob tej priliki najstarejši naši slovenski posojilnici, želeč, da i v bodoče prav krepko deluje v blagor nàroda našega! — Podružnico avstrijskega čebelarskega društva so ustanovili v Ločah. Ravno tam je imel g. ravnatelj dr. E. Kramar dné 8. t. m. kmetijsko predavanje. — Nove zvonove dobijo v Št. Juriju ob Žili.
Na Kranjskem. V Ljubljani so napravili potresno postajo za opazovanje potresov. — No-tarijatu se je odpovedal predsednik kranjske notarske zbornice g. dr. Jernej Zupanc. — Na Vinici so dné 8. t. m. odkrili spominsko ploščo pokojnemu učitelju in pisatelju Iv. Tomšiču. — Vlak, ki se je dné 5. t. m. peljal iz Ljubljane ob 1I26. uri, je pred Kranjem povozil bika in dve kravi ter vsled tega skočil s tira. Promet je bil ustavljen več ur, druge nesreče pa ni bilo. — Efektno srečkanje „Glasbene Matice" se vrši dné 15. oktobra t. 1. Namen loteriji je prirediti „Glasbeni Dom" v šolske namene. Naj bi „Glasbeno Matico" pri tem podjetju bogato podpirala znana požrtvovalnost slovenskega nàroda ! Sezite, rodoljubi, hitro po srečkah ! — V vasi Dragomelj v kamniškem okraju je pogorelo dné 6. t. m. 9 hiš z gospodarskimi poslopji. Ogenj je menda nastal po otrocih.
—	Vlak je povozil blizu Kresnic železničnega čuvaja Robleka, ki je zapustil osem nepreskrbljenih otrok. — Pri sv. Ani nad Tržičem je posestnik J. Hofbauer ustrelil najprej svojo ženo in potém samega sebe. Zakaj, ni znano. — Socijalni odsek slovenske Leonine se je v Ljubljani osnoval dné 15. t. m. Zanimivega posvetovanja z mnogimi praktičnimi nasveti se je udeležilo lepo število gospodov. Za načelnika odseka je odbran gosp. dr. Ig. Žitnik, za tajnika g. dr. J. Krek. Kot odborniki so odbrani: Za Štajersko gg. M. Matek in J. Kržišnik, za Koroško g. J. Rozman, za Goriško g. dr. J. Pavlica.
Na Štajerskem. Novo cerkev so posvetili g. knezoškof Mihael dné 7. t. m. v Vidmu ob Savi.
—	Čč. oo. lazaristi, Slovencem dobro znani misijonarji, se naselijo v Mariboru pri cerkvi sv. Jožefa. — Slovensko pevsko društvo letos ne priredi običajnega velikega koncerta. Pač pa bode koncert prihodnje leto. — V Savinjski dolini prikazal se je na koruzi nek črv, kteri se zajé v steblo pod cvetom ter razjeda po mozgu naprej do korenin. Cvetje napadenim rastlinam omahne ter se posuši. Do sedaj je mnenje, da se je ta zajedalec prenesel s hmelja.
Na Primorskem. Tržaško sodišče je obsodilo 6 Slovencev s Proseka na 4 do 12 mesecev zapora, ker so po izvolitvi Mauronerja metali kamenje v lahonske hiše. — Socijaldemokratična lista »Delavec" in „Svoboda“ sta se z Dunaja preselila v Trst. Tržaški Slovenci se novih nepoklicanih gostov ne morejo veseliti in misliti bodo morali na krepek odpor. — Prva slovenska javna tombola bode dné 26. t. m. v Št. Petru pri Gorici na korist „Sloginim“ šolam in „Alojzijevišču“. — Urednik „Independente“ v Trstu, ki je nesramno žalil viteza Nabergoja, je bil obsojen v zapor 7 dnij. Drugod drugače merijo.
Po drugih deželah. Avstrijski vinogradniki so imeli shod v Tridentu. — Most se je polomil pod vojaki v Weimaru, ko so ravno korakali čez-nj. Več vojakov je utonilo. — Naš slovenski rojak, preč. g. dr. Ant. Jeglič, generalni vikar v Sarajevu, je imenovan za pomožnega škofa. Drugi rojak naš, preč. gosp. Jakob Trobec, pa je postal škof v Ameriki. To je četrti slovenski škof v Ameriki. Obema novima škofoma kličemo: Na mno-gaja leta! — Udeležencem celjske slavnosti živo so še v spominu vrli možaki zagrebške mestne godbe, ki so nam tako navdušeno svirali nàrodne komade. A ta slavna godba je sedaj razpuščena. Zakaj? Gotovo iz „višjih ozirov". — Pšenica je na Dunaju dné 21. avgusta veljala 12 gld. 40 kr. Tako visoke cene tam blago ni imelo od leta 1882., če izvzameš leto 1891., ko se z Ruskega ni smela pšenica izvažati. Sedaj se iz raznih krajev poroča, da je tu in tam žetev izpadla bolje, kakor se je pričakovalo. In vsled tega je pšenici začela cena zopet padati.
Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite & samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda!
T Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki »družbe sv. Cirila in Metoda1* v trafiki gospé Iz op, kosarnske ulice številka 7.	^
]Xaročajte in razširjajte ^IM/ir66!
Poziv!
Dné 5. t. m. je nastal na Bistrici ob Žili in sicer v tistem delu vasi, ki je že dné 13. avgusta t. 1. po povodnji največ trpel, požar, ki je uničil 6 hiš, z gospodarskimi poslopji in z vsemi pridelki.
Stiska, ki je nastala po tej nezgodi, zlasti ker se je uničila letošnja žetev, je tako velika, da se c. kr. deželna vlada vsled prošnje občinskega predstojništva obrača na mnogokrat dokazano požrtvovalnost deželnega prebivalstva ter zato ukazuje, naj se v ta namen povsod nabirajo darovi potom občinskih predstojništev.
Vsi blagi prijatelji ljudstva se zato poživljajo, da kaj darujejo v olajšavo stiske.
C. kr. deželna vlada
Celovec, dné 16. septembra 1897.
G. kr. deželni predsednik:
Schmidt.
Opomba. Radovoijne doneske sprejema tudi uprav-ništvo „Mir“-a.
Tržne cene v Celovcu
dné 16. septembra.
	na		na	
Ime blaga	birne		hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica 		—	—	—	—
rž		5	21	6	51
ječmen			3	50	4	37
oves		2	17	2	70
hej da		5	44	6	80
turšica (sirk)		3	70	4	62
pšeno (kaša)	 fižol	 repica (krompir)		7	80	9	75
	1	10	1	79
deteljno seme.	.	.				—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 30 kr. do 2 gld. 50 kr. kislo 1 gld. 35 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 55 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 64 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 117 do 148 gld.
Naznanila.
Preklic,
Podpisani prekličem vse razžaljive besede, ktere sem dné 26. julija v Pliberku v gostilni „pri Lamm-u“ vpričo drugih gostov govoril zoper župana g. Antona Lužnika v Kotljah in s tem poravnavam čast, ktera onemu gospodu gré.
V Kotljah, dné 9. septembra 1897.
Martin Vcčko p. d. Podpečnik.
Sloveče
Marij aceljske
kotle
z vlitega železa
prodaja po najnižjih cenah
Faraac Sadailsar,
trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse 7.
U c e n e c
se sprejme v trgovino z mešanim blagom gosp. J. Kandutove vdove v Velikovcu.
V najem se da
Matevževa gostilna v Črni s celim posestvom. Več pove Jožef Kraut p. d. Poltnik na Bistrici; pošta Šmihel pri Pliberku.
, IVAN SCHINDLER
Itdata in poiilja wx varščino.za najboljšo kaRo/u nost m uz najprlkladnije plačilne pogoje :
STROJEVE. SPRAVE inOROOJE VSAKE VRSTI ZA KMETIJSKE.OBERTNIJSKE IN POHISNE NAMEMBE
ŽZomV« ftcox* na. na/U) òn t&rvve lončna
« Hfmbergu pri DunctjU*
■ I. Schindler, Dunaj III., Erdbergstrasse 12. -
0 m-
C. in k. dvorna tovarna za orgije
bratov Bieger
v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija,
podružnica v Budimpešti YIL, Garay-utcza št. 48
v lastni hiši.
Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji.
Ceniki zastonj.
Pivovarna kneza Adolf Jožef Seliwarzen-berg v Protivinu (Češko) priporoča
izvozno pivo in ležak.
Je v zalogi, in toči se
v restavraciji „Kokl“
„k prvemu krajeu“
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo.	Spoštovanjem	R. Koki.
;;, ,,
Važno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovca, Burggasse št. 12.
Tudi priporoča
najnovejša
pnevmatična kolesa
(bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah.
Jedna hiša
z vsemi gospodarskimi pripadki in z zemljiščem, ki obstoji iz travnikov, njiv, pašnikov, vrtov, gozdov ter meri 20/ia 53«, tj. okrog 33 oralov ali johov, se prostovoljno p ro dà pod jako ugodnimi pogoji, namreč 100 gld. na jeden oral. — Denar se ne potrebuje ves ob jednem. — Natančneje se lahko poizvé pri lastniku Francetu Modriču v Dovčji vesi (Toppelsdorf) pri Žihpoljah.
Dve mali posestvi
daj, 3/4 ure od Vrbe odaljeni. Prvo ima okoli 10, in drugo 5 oralov rodovitnega iu dobro obdelanega svetà, lepe sadunosne vrtove z obilnim sadjem, lepo zaraščenim gozdom, ki je pri prvi posesti in vreden okoli 1000 gld. Hiše kakor tudi gospodarska poslopja so v dobrem stanu. Več pové Martin Čepe, posestnik v Zgornjih Jezercah, pošta Vrba na Koroškem.
Na prodaj je Smetanovo posestvo
v Podjuni. Ima 12 birnov posetve, potrebni gozd in travnike. Gena je 1200 gld. Hiša je šele na novo postavljena. Več pové Jurij Jenšac v Podjuni, pošta Globasnica na Koroškem.
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4
med gostilno ,,pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnico.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo gjnp- veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja,	kakor tudi pravo rusko irhovino po
najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno Čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrst-nejšo mast za črevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
Gostilna »Bucken wald“
ob Vetrinjskem obmestji in Št. Rupertski cesti
priporoča kmetom svoje
PIT velike in lepe hleve.
Tudi so tam po ceni jed in pijača.
V vsakem poštnooddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim iu trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „Y. u. G.“, Gradec, poste restante.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVOl
Bogato Hnstrovani 192 strani obsežni ceniki t slovenskem In nemškem Jeslko na zahtevanje takoj zastonj.
IG. HELLEB, DUNAJ
«[a PRATERSTIUSSE M 49.-^8 Preprodajalci se IšSejo.
Nedavno odlikovano na higljenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
n
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim..
Gena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
1 ^ <>	e 11 ci p o tl re I v e,
Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem,
Vaše blagorodje! Pošljite ml takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Vani Tuč v Geriču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina‘<, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896, Pristno le z zgornjo znamko.
HPgT' Tovarna za kmetijske stroje, -^gsg
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki	vodovodi,ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-5T> ~	dobo na levi strani.)
Cenike pošilja zastonj.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.