V spomin velikemu mislecu in revolucionarju EDVARDLJ KARDELJU
Novo in staro v KS Edvard Kardelj
Pod Šmarno goro in vzdolž še vedno umazane Save se širita naselji Tacen in Smartno s svojim kmetijskim, prometnim in turističnim značajem in zaledjem. Naseljem, v katerih je vse več prebivalcev nekmečkega stanu, ki delajo drugod in so doma po delovnem času, se zelo spreminja podoba in ureditev. Tako je tudi tu na robu Ljubljane, toda kraja ohranjata primestno vlogo še vedno kmečkega in obenem vse bolj turi-stičnega kraja. Zaradi tega so se tudi kmetje zavzeli in prepre-čili nadaljnjo pozidavo kmetijskih zemljišč, kajti življenje in turizem na takšnem območju, kot je Šmarna gora z okolico, kajakaška in ribiška Sava, živahen tok ob vratih v Ljubljano in svojsko zaledje severnega dela mesta, terja naravno okolje, v katerem se tudi kaj pridela, ki ga krasijo drevje in cvetlične grede in ne le lepi zidovi. Turizem uspeva, če je raznovrsten in se v njem prepletajo tako možnosti za obiskovalce kot za krajane: izletniški, kmečki, rekreacijsko-športni in ne nazad-nje tudi tradicionalni, ki mu je podlaga gostinska storitev, prijetna nastanitev, motel, trgovski center, pošta in vsekakor kakšna ustrezna proizvodnja. Če pomislimo še na spomenik vstaje na pobočju Šmarne gore in druga zgodovinska obeležja, kulturne in naravne znamenitosti (gozdna učna pot na Grmado), na Rašico in tovarno Rašica v sosednjih Gameljnah (vse je en šolski okoliš), na Vikrče in Pirniče, pa Brod in Vižmarje, na žive društvene dejavnosti, potem je tu marsikaj več od tistega, kar videvajo prostorski urejevalci in načrtovalci razvoja. Ljudem ni mogoče razložiti, zakaj vrsto let ne pride do ureditve zaščitenega in rekreacijskega območja Šmarne gore, zakaj tako prelagajoče (ob obljubah!) nastajajo zasnove ureditve krajev, zakaj se bolj enotno ne snuje turistična zas-nova tega središčnega kraja ob cestnem križišču in priključku. To, kar nastaja ob pripravah na svetovno kajakaško prvenstvo in kar naj bi 1991 označevalo tudi petdesetlethico začetka vstaje, ni grajeno na celovitem turističnem konceptu območja, temveč bo razmeščeno na raznih lokacijah. ki jih kaže še pretresti. Saj ni tako daleč čez mejo na ogled, če ne moremo sami domisliti, kako se urejajo turistični kraji: po principih gospodarjenja, s kompleksnim urejanjem krajev in z dolgo-ročno zasnovo!
Prav takšna vprašanja obravnavamo v tej krajevni skupno-sti, ki se imenuje po velikem vzorniku in dolgoletnem krajanu - Edvardu Kardelju. Januarja ali februarja mu vsako leto posvetimo prireditev. Leta 1986 smo razpravljali o razvoju krajevnih skupnosti v luči Kardeljevih usmeritev, lani je bil govor o mladini, njenem življenju in delu, letos pa bomo obravnavali ustavne dopolnitve z vidika naših razvojnih teženj. Misel E. Kardelja je živa in široka, zato povabimo na takšne razprave goste iz cele Ljubljane. Tudi Šmarna gora in Sava in vse drugo ima mestni in še širši pomen, zlasti pa zasnova nekega jedra ne more biti le lokalna ali občinska zadeva. Tudi mi želimo s širših obzorij gledati na razvoj Ljubljane in oko-lice, saj vsi plani, programi in projekti, ves naš razvoj nastaja z objekti in dejanji v konkretnem okolju. Prav nedomiselnost je vzela prvinsko podobo našim krajem in botruje tudi šibkim točkam gospodarjenja. Nekaj Kardeljevega želimo, vizionar-skega, toda realnega po zmožnostih in uspešnosti.
dr. Avguštin Lah