Gospodarske stvari. Pouk o strupeni rosi (peronospora viticola) in o sredstvih proti njej. (Konec.) Slaba rast vinogradov in slaba rodovitnost celih vinskih okolišev, katere opazujemo zadnia leta, ste naiveč nasledka nezadostnega pokončevanja peronospore v prejšnjih letih. Za škropijenje proti peronospori rabimo bakreno-apneno zmes. Izmed vseh sredstev, katera so se v zadnjem času priporočala proti temu škodljivcu, ne stori nobeno boljega učinka, kakor imenovano. — Mnenja gledš sestave le zmesi so različna; nekateri iemljejo več, drugi manj bakrenega vitrijola (modre galice). Izkušnje zadnjih let pa dajo sklepati, da množina bakrene soli v zmesi ni tako merodajna, kakor to, da se zgodaj, tedaj pravočasno in večkrat Skropi; zadostno je, ako se vzame na 100 litrov vode 1'/» do 2 kg. modre galice (bakrenega vitrijola) in 2 do 21/* kilograma ugašenega, mehkega apna. Tudi zmesi, ki so napravljene z 1 kg. galice na 100 litrov vode in z zadostno množino apna, so se v nekaterih krajih dobro obnesle. Zmesi z večjo množino galice, kakor gori navedeno, tudi nimajo boljšega učinka, ker se v dežnih in rosnih kapljicah nahajajo vendar le ma!e množine bakra, ki pa zadostujejo za pokončevanje peronospornih kali. Napačno je torej, ako nekateri, ki so v prejšnjih letih prepozno začeli škropiti, ter so svoje vinograde s tem zelo oškodili, menijo, to zamudo popraviti na tak način, da rabijo sedaj za škropljenje močneje zmesi. Cene bakrenega vitrijola postajajo vedno višje; priporoča se toraj že iz tega vzroka, da naj se za škropljenje ne jemlje več galice, kakor je za uspešno pokončevanje peronospore neobhodno potrebno. Več te snovi, kakor povedano, torej ni treba jemati. Opazovalo se je tudi, da se škropivo od močnejih zmesi listja slabeje drži. Da se zagotovimo, da tekočina ni premočna, da bi listje oškodila — ožgala, — rabimo rudeč lakmusov papir, katerega je dobiti za malo krajcarjev v vsaki lekarni. Majhen, ozek košček tega papirja za to poSkušnjo zadostuje; ko je škropivo (raztopnina bakrene galice in apna) zmešano, potopi se tak košček v tekočino: ako je škropivo dobru napravljeno, postane rudeč lakmusov papir moder; če pa papir ostane rudeč, moramo škropivu dodati še apna, ker je v tem slučaju tekočina še kisla in bi kot taka listje oškodila. To sredstvo je tako ceno, priprosto in zanesljivo, da se ga bode gotovo vsak lahko in rad posluževal. Priporočuje se, naj si društva, občine okraji itd., ki modro galico v svrho razdelitve svojim udom v veči meri kupujejo, vsebino bakra v galici pri prodajalcih zajamčijo. Kupovalci naj bi tudi trgovce napotili, da dajo modro gfllico v tem oziru preiskati; s tem bi se malovredni, z železnim (zelenim) vitrijolom onečiščeni galici, ki se večkrat v trgovini nahaja, izognilo. Modra galica mora imeti 98 do 99 odstotkov bakra. Čisti materijal daje lepo, modro tekočiao; z železom poraešana galica je zelenkaste barve. Preiskovanje galice v kakem kemičnem laboratoriju stane okoli 4 krone. Tekočina se napravlja takole: modra galiea raztopi se v vodi; v to svrho dene se galica zvečer pred škropljenjem v vrečico, vrečica obesi se v kad, oziroma v sod, kjer si hočemo pripraviti škropivo, tako da je vrečica pod vodo. Ako bi vrgli galico na dno posode, potrebovala bi dolgo, predno bi se raztopila. Prihodnje jutro zarano doda se apno, raztopljeno in precejeno, tekočina se dobro premeša, napravi se poskus z lakmusovim papirjem, ter, ako se poskus vjema, more se s škropljenjem pričeti. Pred vsakratnira nalivanjem škropilniee naj se škropivo dobro premeša. Raztopnina naj ne bode starejša, kakor k večemu dva dni; tekočine, katere se po teden dni hranijo, niso za rabo! Škropljenje nai se vrši tako, da se poškropijo vsi deli listja in grozdičev iednakomerno z fino delujočim pršileem; za to je seveda potrebna pripravna fino delujoča škropilnica. Nemarno delo trto oškodi! Dobri reči je treba časa! Nai se ne gleda samo na to, da se delo brže, hitro opravi, raarveč skrbi naj se, da se dobro poškropi. Zatorej še enkrat! Listje in grozdičje se mora popolno in na drobno oprašiti, da škropivo ostaja na listju, ne da bi kapljalo od njega, kar se zgodi, če škropilnica, oziroma pršilec, meče debele kaplje. V vinogradih, ki so zasaieni na vrste, vrši se delo seveda hitreje in popolneje, kakor v nerednih nasadih. Pri škropljenju pred in v cvetu mora se oprašiti grozdni zarod, a po cvetu tudi jagodje, ker napada bolezen tudi grozdje, kjer povzroča tako imenovane »usnjate jagode«. To se zgodi posebno rado takrat, ako se je prvi dve krati škropljenje slabo in prepozno izvršilo. Škropilnic imamo dandanašnji mnogo različnih sestav ali zistemov, izmed katerih je več prav dobrih. V obče dobro obnesle so se prenaredbe Vermorelovega zistema, na primer škropilnica »Austrija«, katero. izdeluje tvrdka «Brata Nechvile na Dunaju, V. Griesgasse 5«, in koji je cena 36 K. C. kr. kmetijska družba na Dunaju pošilja te škropilnice kot podporo kmetijskim in bralnirn društvom in občinara za 16 kron komad; oddaje jih tudi za znižano ceno po 24 kron. Mnogokrat najdejo se v porabi hidronete (priproste vrtne škropilnice), ki se pa morajo gledč vinogradnega škropljenja zavreči, ker je njih delo malovredno, nepopolno. Neizmerna škoda, katero je peronospora že povzročila vsled tega, ker so vinogradniki zamudili o praveui času škropiti, bodi vinorejcem v svarilo, ter jih dovedi vendar k prepričanju, da se mora smatrati škropljenje proti peronospori med vsemi vinogradskimi opravki kot najvažnejše delo!