Oče umrli hčerki
Kot rožo kdo bi vzel dišečo,        Na grobu tvojem togovaje
odšla si naglo, hči, od nas,             cipresa klanja veje mi;
s teboj so vzeli mojo srečo,          a jaz ob njej stojim jokaje,
zagrnil mtak je moj obr&z...        in zdi se: bol umeje mi...
Ob tvoji krsti znanec mnogi        Na grobu tvojem rezan kamen
solze od žalosti je lil;                    besednik tvojih je vrlin;      ;
a jaz dorna sem v bridki togi        a jaz užgal sem v srcu plamen,
skrivaj obupno roke vil.                ki tebi le gori v spomin ...
Prepletli s cvetk so mnogo vrsto   Odkar sem, hčerka, te izgubil,
mrtvaški oder ti Ijudje;                  izginil srčni mir je moj,
a jaz položil v tvojo krsto             saj Bog le ve, da sem te Ijubil,
Ijubeče svoje sem srce.                   ve, kaj izgubil sem s teboj!
' i   .                               - ' '¦                          -     -                        Janko Leban