List 31.
Ravnanje z mlado živino koj po rojstvu.
Mladiček, ki je plaval skoz več mesecev v sadovi vodi, je mo-
ker, kadar pride na svet, in koža njegova je po vsem
životu prevlečena z neko mastno   siratko.              
Koj ko prvikrat zasope, začne  se novo življenje
v njem, kajti hipoma se prične drug  krvotok skozi
242
pluča po truplu; ležeč na tleh začne ječati in se gibati; kmalu poskuša vstati, pa je še preslab in pre-neukreten; ko pa le večkrat poskusi, posreči se inu vendar, da se spravi na noge, na kterih izprvega kakor na 4 količih okorno stoji. Mati ga začne po vsem životu iizati, da mu kožo očisti plodove nesnage.
Ko se pa novorojenček le malo opomore, že skuša iti, in prva njegova pot je — k vimenu svoje matere. Ko se je prvikrat nasesal mleka, kmalu se ustopi, da gre od njega prvo (plodovo) blato, ktero je črnkasto-zeleno in tičjemu limu podobno. Kmalu se tudi ušči.
S prvim blatom pa ni še vsa plodova goščava iz čev izpraznjena, ampak veliko je ima živinče še v sebi, ktera gre poredoma od njega, ako se mu pusti, da sesa prvo materino mleko, ki je slano in ktero je modra in dobrotljiva natura nalašč tako naredila za iztrebo plodovega blata in očiščenje čev. Neumni človek pa, ki hoče modro naturo mojstrovati, misli, da to prvo mleko, ker je vse drugačno od poznejšnjega, je mlademu škodljivo, in ga raje izmolze, kakor da bi mu ga privoščil; zato to mleko izmlezvo imenuje, ko bi ga moral zdravilno pijačo za mladega imenovati, ker iztrebi popolnoma zablačena čeva in okrepča želodec, da more dobro prekuhovati in prebavljati, kar v njega pride, in tako odvrniti mnogo bolezni, ktere sicer napadajo mlada žebeta, teleta in ovce.
Da bi pač vsi gospodarji in gospodinje nepre-, cenljivo dobroto prvega mleka spoznali! Saj menda tega ni težko razumeti, če le pomislimo, da natura gotovo ni brez namena prvega mleka drugače ustvarila, — in če pogledamo na divjo živino, pri kteri nihče prvega mleka ne izmolzuje, ampak vse posesajo mladiči, ki so vendar veliko bolj močni in zdravi, kakor naša domača živina.
To prvo mleko, ki se vleče kakor sluz in je včasih s tankimi krvavimi lisami prepreženo, naredi le malo smetane za sir in surovo maslo (puter) pa celo ni, ima, v sebi veliko solnih delov ostane tako 2 ali 3 dni, sčasoma pa se spremeni v navadno mleko, ktero je za mladega najbolj primerna pijača. Zato pa tudi rad sesa in skoraj vsako uro pod mater gre in se ga navleče, pa ne preveč na enkrat.
Starka pa tudi skrbi za mladega, in kmalu se ji po njem toži, ako ga iz oči zgubi.
Divja živina sesa delj časa kakor naša domača; domače zebe sesa 3 do 5 mesecev, domače tele poldrugi mesec ali 2 meseca, ovca 2 ali 2 meseca in pol. Seveda marsikatere  okolščine  okrajšajo večkrat ta čas.
Kadar mlademu sprednji zobje bolj zrasejo, bodejo ostri robovi vime, zato je takrat čas, da se odstavi, ker je že tudi želodec sedaj v stanu, drugo pičo pre-bavljati.