362
Naši dopisi.
Z Buda-Pešta 15. nov. — Budgetni odsek avstrijske delegacije imel bo prvo svoje ineritorično zborovanje danes popoludne ob 5. uri. Na dnevnem redu je posvetovanje o redni potrebščini za vojno. — Budgetni odsek zboroval bo sedaj dan za dnevom, potem pa se pričnejo javne seje delegacij ter bodo, kakor kaže, do 25. t. m. končane.
Odsek ogerske delegacije za vnanje zadeve zboroval je uže minulo soboto popoludne in bo zboroval jutri ob 11. zopet. — V sobotni seji imel je veliko besedo minister vnanjih zadev grof Kalnoky, ki je odseku v obširnem govoru pdtial precej jasno podobo naše unauje politike in pa sedanjega političnega položaja.
Kot načelo naše politike naglašal je minister, da mora biti previdna, pozorna in vendar prosta nepotr-pežljivosti, da se mora pri posamesnih dogodbah razločevati, ali imajo samo minljiv ali trajen pomen.
Kedo bi hotel odgovornost sprejeti, da s samo ostro pL§fcafeo besedo na< noge in pod orožje spravi 5 milijonov vrjjfflbv v evropejskih državah.
S-"" Odločno zavrnil jV Rainocky mnenje, kakor da bi početje generala Kaulbars-a imelo za bolgarsko vprašanje kaj trajnega pomena. — On je s svojim početjem samoto dosegel, da Bolgari Rusko bolj sovražijo kojt kedaj prej in da jse je sočutje Evrope za Bolgare čudovito povzdignilo.
Kalnokj pa prizna, da se morata RusKa in Bolgarska porazumeti.
Početje Itaulbarsovo imenuje KalnoKy v marsikaterem oziru v nasprotji s pogodbo beroiinsko.
Avstrija ne sme in ne bo dopustila, da bi katerakoli vlast Bolgarsko tudi le deloma zasedla, da bi si pridevala preteklost čez njo. — V obče je potrdil, da meri politika naša na to, kakor je uže po ministerskem predsedniku Tiszi izrekel.
Razmere naše z vnanjimi državami so v resnici prav dobre, to ni fraza, temveč resnica in minister to pokaže na drobno glede naših razmer z Nemško, Laško, Rusko itd.
Po dolgem govoru stavili so Kalnokyu še nadrobna vprašanja delegati: poročevalec Falk, grof Evg. Zichv, grof Albert Aponyi, grof Julij Andrassv, J. Horwath. Czernatony; o odgovoru ministrovem razgovarjati se pa je sklenil odses — v torek ob 11. uri dopoludne.
Časniki ogerski in avstrijski skoraj vseh vrst izrekajo se prav pobvaluo o govoru KalnoKvjevem in njegovi vnanji politiki.                                                  R.
Iz Ljubljane. — Bratovsko ravsanje štajerskih neni-čurjev iii Veliko-Nemcev se veselo nadaljuje. Po vsem. kar v javuost pnna)a. soditi, je navidezno jedro prepira prav ono, kar loči Schonererja in „nemški klub" namreč razmere z judi. Schooerer trdi, da je samo on pravi Nemec, ker tudi nasprotnik iudov, kakor malik njegov Bismark. Tega gesla poprijel se je tudi celjskih nem-škutarjev najbojevitejši kolovodja dr. Edv. Glantsch-nigg. — Posestnika južno-štajerskih nemčurskih mandatov Foregger in Ausserer pa sta baje samo navidezna nasprotnika judov in judovskega denarja
Jedro, pravo jedro razpora je po tem soditi, v namenu Glantschnigg-ovem Foreggerja spodriniti z dr-žavno-zborskega mesta in si sam pomagati do njega.
Zato je uže delj časa napadal svoje ne bolj zmožne, pač pa bolj premožne tekmece, in ko jim je bolj debelo zakrožil, pozvali so ga na dvoboj. — Za Foreggerjem poživljajo pa še aruge na dvoboj, pa videti je, da ga take dijaške igrače ne vesele več, morebiti da li tudi on ne šteje let svojega življenja — brez vsakega sladu na sebi.
Vrh tega imajo nasprotniki Glantschnigg-ovi časni-štvo v svojih rokah in izrekoma v Celji in Mariboru, edino Scbonererjevo glasilo pa menda med uemštvom štajerskega juga nima prijateljev in tako bo tudi v tem slučaju „veliko pesov zajčja smrt4, ako bi bil ta prav — najboljši svojega plemena.
—  O stanji kolere na Kranjskem se dne 12. t. m. uradno poroča: V prisilni delavnici ljubljanski od dne 3. novembra naprej ni obolel nihče več. Zadnji slučaj smrti bil je dne 6. novembra. Od pričetka bolezni, to je, 25. oktobra, obolelo je 15 prisiljencev, katerih je 9 umrlo, 6 pa se ozdravilo. Prisilna delavnica je tedaj od 6. novembra naprej prosta kolere.
Na Studencu ste 2 osebi (1 prisiljenec io 1 domačin) obolela; umrli so 3 (1 prisiljenec in 2 domačina), med temi 2 izmed prej obolelih, ozdravile so se 4 osebe, tedaj jih ostane še 6 v okrevanji — Od dne 3. oktobra je tukaj 21 oseb zbolelo, izmed teh je 11 (8 prisiljencev in o domačini) umrlo. 10 ]ih je ozdra-vilo, 6 pa jih je še v oskrbovanji (L paznik in 5 prisiljencev).
V Veliki L i g o j n i , na Vrhniki in v Z a ž a r j i, krajne občine vrhniške, je zdravniška preiskava dne 8. novembra pokazala azijatsko kolero. Obolelo je od 21. oktobra naprej 13 oseb (11 v Veliki Ligojni, 1 ua Vrhniki in 1 v Zažarji), od teh so umrle 4 osebe (vse v Veliki Ligojni), 4 so se pozdravile (2 v Veliki Ligojni, po 1 na Vrhniki in v Zažarji in 5 (vse v Veliki Ligojni) ostalo jih je v ozdravljanji.
V Loškem  Potoku  ni  od__1(J.   oktobra   naprej
nihče več za kolero umrl, tedaj je občina od teg^a časa naprej brez kuge. Ravno tako v Gribljah, okrajnega glavarstva črnomeljskega od dne 20. oktobra naprej ni nihče več obolel.
—  O oporoki umrlega g. Josipa Rozmana, po domače Hrušovca, se čuje, da je svoje pomenljivo imetje volil večinoma dobrodelnim namenom, v prvi vrsti Ma-rijanišču, dalje za ljubljansko študentovsko kuhinjo 3000 gold., ljubljanskim cerkvam po 500 gold., družbi sv. Cirila in Metoda 100 gold.
Pokojni bil je neoženjen i a tako si je s tako oporoko stavil najlepši spomin za večne čase. Sirote naše in pa revni naši dijaki morajo se in se bodo pri prejemu vsakega darila hvaležno spominjali velikega do-urotnika Hrušovca.
—  Gostilničarje in druge prodajalce žganja opo-zorujeruo na razglas deželnega odbora kranjsKega, s katerim se razpisujejo odkupninske obravnave o samostojni deželni nakladi od porabljenih žganih pijač — v posamesnih sodnijskih okrajih. Obravnave pričele so se včeraj in je zadnji obrok odločen na 23. dan t. m. — Odkup bil bi eoako na korist gostilničarjem, kakor deželi.
—   Učiteljstvo vipavskega okraja priredi v proslavo Najvišega godovnega dneva Nj. Veličanstva pre-svitle cesarice Elizabete v dan 18. novembra v prostorih, čitaluice vipavske »veselico", obstoji iz petja, godbe, igre „Bob iz Kranja*4 in plesa. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Čisti dokodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Z oziroin na blagi namen se prostovoljni doneski hvaležno sprejemajo.
—  Zadruge v političnem okraji ljubljanske okolice. C. kr. deželna vlada je zaslisavsi trgovinsko in obrtno zbornico ter udeležene obrtovalce določila krajevni obseg za politični okraj ljubljanske okolice ustanovljenih zadrug tako-le: 1. Za sodni okraj ljubljanske okolice ustanovile so se: 1. Zadruga trgovcev vseh vrst;
2.   zadruga mlinarjev,   Žagarjev, brodarjev in čolnarjev;
3.   zadruga gostilničarjev vseh vrst, mesarjev m najemnih voznikov; 4. zadruga rokodelskih in vseh drugih obrtnikov, izimši pod točko 1., 2. in 3. imenovane. Izvzeti od te razvrstitve so peki, slaščičarji, medeničarji in voščeničarji iz občine Dolenja Šiška, katerim obrtnikom se je z odlokom c kr. deželne vlade dne 2. dec. 1885., št. 4297, dovolila združitev z zadrugo za jednake obrte v Ljubljani. — II. V sodnem okraji Vrhnika ustanovile so se naslednje zadruge: 1. Za obseg občine Polhov Gradec, Horjul, Št. Jošt in Črni Vrh zadruga vseh trgovcev in oortnikov; 2. za obseg občine Vrhnika, Borovnica in Preserje: a) zadruga trgovcev vseh kategorij; b) zadruga lastnikov vodnih naprav, brodarjev in čolnarjev; c) zadruga gostilničarjev; d) zadruga usnjarjev; e) zadruga st^vbinskih obrtov, in sicer: ope-karjev, zidarjev, tesarjev, kameuosekov, mizarjev, kovačev, ključar), v, kleparjev, dimnikarjev, apueuičarjev, so-darjev in kolarjev; 1) zadruga vseh drugih obrtnikov, obsezajoča: pivovarje, barvarje, milarje, peKe, mesarje, klobučarje, sedlarje, krojače in čevljarje.
— Kmetijsko potovalno predavanje v Boštanji ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. (iustav Pire v nedeljo 21. t. m. zjutraj ob 7. uri. Predavanje, ki je bilo naznanjeno v tem listu za 24. oktobra t. 1., je moralo izostati zarad procesije v Boštanji. — V nedeljo 21. t. m. popoludne ob 3. uri predaval bode pa gosp. Pire vsied vabila sevniške kmetijske podružnice v Sevnici na Štajerskem.
363