31 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Razglednice – vse dragocenejše neknjižno gradivo v domoznan- ski knjižnični zbirki Kako daleč nazaj seže spomin, ko smo z dopusta, iz- leta ali kar tako poslali razglednico, poslali pozdrave? Nakup »kartončka«, najpogosteje v merah ok. 10×15 cm, na katerega smo napisali osebno sporočilo naslov- niku, ga opremili z znamko in ga pustili v nabiralnik ali predali pri poštnem okencu, je bil v še ne tako od- daljeni preteklosti obvezni del našega potepanja izven domačega kraja, pred prazniki obvezni ritual. Te lepe navade je v današnjem času vse manj. Nadomestilo jo je bodisi telefonsko sporočilo bodisi objava na druž- benih omrežjih, kar je veliko hitreje in tudi mnogo bolj priročno. Pa vendarle ne gre enačiti razglednice s spo- ročilom ali objavo v digitalnem svetu, saj razglednica ostane v naši zbirki, nas še leta zatem spominja na nek kraj, trenutek, osebo, medtem ko se sporočilo ali obja- va »izgubi« v poplavi drugih. Osnova za nastanek razglednic je bila leta 1869 uved- ba dopisnice v poštni promet za stike med ljudmi. Do- pisnice so avstrijska iznajdba, razglednice pa naj bi bile nemška iznajdba, od koder so se širile v Švico in Avstrijo.  Tam so od leta 1873 najprej izhajale kartice z »razgledom« na zgornji tretjini kartončka, slika na dopisnici pa je sčasoma začela zajemati vedno več- ji del površine. Potem so tukaj še voščilnice, ki so se sprva izročale osebno, kasneje so se začele pošiljati tudi po pošti. Razvoj razgledniške mode pa je povezan predvsem z razglednicami, ki so prikazovale posame- zne kraje in krajevne posebnosti. Po prvi svetovni vojni dobijo razglednice še dodatno funkcijo, saj postanejo del propagande oz. posebna zvrst reklamnih tiskovin. V Prekmurju so bile prve razglednice natisnjene ob koncu 19. stoletja, velikokrat z enakim motivom, le v nekoliko spremenjeni oziroma drugačni izvedbi. Zalo- žiti so jih dali najpogosteje gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki, tiskali pa so jih tiskarji, ki so imeli svoje tiskar- ne po celotnem Pomurju. V Murski Soboti je bil prvi ti- skar Marko Grünbaum, ki je pričel s svojo dejavnostjo leta 1884. Za njim so se zvrstili še drugi, večina pa jih je bila judovskega porekla. Kot navaja Nikica Brumen (Tiskarne v Pomurju, str. 82), je sicer Pomurje v pri- merjavi z ostalo Slovenijo dobilo tiskarne zelo pozno, ustanavljale pa so se predvsem iz gospodarskih in po- litičnih teženj. Poleg tiskarjev so imeli v razvoju razglednic zelo po- membno vlogo fotografi, ki so razglednice začeli opre- mljati s fotografijami, kar je bila dodana vrednost tako za fotografijo kot razglednico – s tem so začele nasta- jati t. i. foto razglednice. Fotografija se v Prekmurju kot vizualni in zgodovinsko-dokumentarni nosilec infor- macije pojavi med leti 1850-1860.  A to so bili le redki posnetki premožnejših družin. Med ostalo prebivalstvo so prve fotografije (portrete) prinesli naborniki in vo- jaki iz Avstro-Ogrske po letu 1885. Prva fotografa (po- klicna) s svojo delavnico pa sta v Prekmurju delovala med leti 1870 in 1890, Julio Stern v Murski Soboti in J. Griffaldi v Lendavi. Razglednice in foto razglednice so bile navadno iz- delane za znanega naročnika – založnika, ki je s tem oglaševal svojo dejavnost in s tem posledično tudi kraj bivanja. Prednja stran foto razglednice je pogosto sestavljena iz več krajevnih fotografskih motivov, zna- čilno pa je bilo tudi vinjetiranje posnetih kadrov.  Večina foto razglednic ima na sprednji strani odtisnjen poda- tek o motivu, redkeje datum in založnika. Z napisom Pozdrav iz … je razglednica ali foto razglednica imela pomembno vlogo pri popularizaciji priljubljenih, zna- 32 Prekmuriana menitih, tudi turističnih destinacij, pri čemer je imel velik pomen tudi npr. t. i. verski turizem z romarskimi kraji ipd. Tako razglednice kot foto razglednice so zelo pomem- ben zgodovinski in pričevanjski dokument, saj se je na njih prikazovalo življenje v nekem kraju, tako npr. središče trgov, mest, vasi s cerkvijo, gostilno, trgovino in drugimi pomembnimi zgradbami, redkeje domačini, kar daje sleherni razglednici še posebno dokumentar- no vrednost in utrip preteklega življenja. Posamezne razglednice so (bile) opremljene z zapisom Pozdrav iz …, s čimer je naslovnik že na prvi strani prejel pozdra- ve. Za razglednice iz obdobja Avstro-Ogrske monarhije, torej pred letom 1919, je značilen napis v madžarščini (npr. Üdvözlet Muraszombatból; slov. Pozdrav iz Mur- ske Sobote), ki se je znova pojavljal za časa madžarske okupacije med svetovnima vojnama. Te razglednice imajo najpogosteje en motiv, redkeje dva ali več, ven- dar le-ti pogosto ne zajamejo ves prostor na razgledni- ci. Med najpogostejšimi in tipičnimi motivi so cerkve, grad, trgovine, ki so bile v središču mesta ob glavnem trgu.   Poznejše razglednice, npr. iz tretje četrtine 20. stole- tja, prikazujejo hkrati več motivov, najpogosteje zgradb iz središča mesta, izstopajo pa tudi v izraziti barvni različici. Med najpogostejšimi motivi iz tega obdobja z Murske Sobote zasledimo Hotel Diano, Spomenik zma- ge, trgovinski kompleks, Trg zmage z evangeličansko cerkvijo in Blagovnico na Slovenski ulici v središču mesta. Že iz tega kratkega časovnega razmaka v ra- zvoju razglednic je zelo lepo vidna bodisi motivna ra- zvojna podoba razglednic bodisi sporočilnost na njih. Tudi zato so zbirke razglednic zelo dragocene, pri do- polnjevanju le-te pa zagotovo ne smemo pozabiti na razglednice, ki se sedaj tiskajo, saj bodo tudi te čez ne- kaj desetletij prav tako pomemben zgodovinski vir za vpogled v minuli čas. Zbirka Pozdrav iz Murske Sobote je kot digitalna zbirka na osnovi razglednic podrobneje predstavljena tudi na regijskem spletnem portalu Kamra, ki združuje digita- lizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Literatura: Domoznanska zbirka razglednic. Arhiv PiŠK MS. Brumen, Nikica. Tiskarne v Pomurju: pregled tiskarn v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni in v Ljutomeru. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 2 (1961), str. 82-92. Krenn, Mark. Julij (Gyula) Schönauer. Šalovski fotograf. Murska Sobo- ta: Pomurski muzej, 2014. Vidic, Zoran. Murska Sobota na razglednicah: 1898 – 1945 (iz zbirke Zorana Vidica). Murska Sobota: samozal., 2015. 33 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Razglednica Murske Sobote ok. leta 1965. Arhiv PIŠK MS Razglednica Murske Sobote leta 1915. Arhiv PIŠK MS