\ D« St «▼ilka, Mirllir^ dne 31» januarja 19 te&sm^m^Bmmasgmssmm iw»- Protest nemške vlade o mariborskih dogodkih. Državni urad za zunanje zadeve NemŽke Avstrije je z ozirom na dogodke v Mar boru objavil in pri raznih zunanjih instancah uložil protest. ¥ tem protestu državni urad hvali svojo veliko potrpežljivost, ki je prenašala, da SO češko-slovaške in jugoslovanske Čete zasedle razširjeno nemško (?!) ozemlje. Postopanje Slovencev v Maribora pa onemogcčuje zadržanje jeze in nevol;e. Mir ia red v Srednji Evropi je ogrožen. Edino sredstvo zoper te sevamoBii je zasedba Maribora in sosednih občin po ententinih četah. K temu protesta je pripomniti, da njegova vsebina nkakor ni T sklada s tisto objektivnostjo, s katero se ponaša nemški državni urad. ¥ protestu se govori o maribcrski pondeljkovi demonstraciji kot o prijazni, mili manifestaciji za svcbodo in pravico. Huronsko kričanje in tulenje po mariborskih ulicah, zmerjanje ia napadanje mirnih Slovencev, pretepanje tistih, ki niso nosili vsenemških znakov, napadanje vojakov, razbijanje šip, naval na magistrat, napad na policijskega komisarja, napnd na vojaštvo pred magistratom, vse to naj bi bila prijazna in mila manifestacija?! Z lažmi protestirajrči nemški državni urad ne bo nič dosegel. Če hoče imeti kaj uspeha, mu je svetovati, ca poduči mariborske Nem e, naj bodo mirni, redoljubni in poslušni državljani naše nove države, pa se jim ne bo nič zgodilo, ampak dobro jim bo. Deželna Tlada v Ljubljani o mariborskih dogodkih, V seji deželne vlade dne 29 j in. je predsednik dr. Brej c izrekel svoje obžalovanje, da so Nem ci v Mariboru navzočnost ameriške misije izrabili za ščavanje zoper državno oblast in za dejanski taper zoper njo, kar je imelo za posledico izgrede In prelivanje krvi. Zadeva se uradno preiskuje. Zakaj ? Zakaj so voditelji mariborskega nemštva Ijnd-gtvo nalagali, da ameriška komisija pod vodstvom podpolkovnika M desa zahteva ali samo želi, naj hi se v Mariboru in okolici pobirali podpisi za ali proti Nemški Avstriji? Ameriška komisija je namreč izrecno izjavila, da glede na državne meje Jugoslavije proti Nemški Avstriji nima nobenega pooblastila, da nima ničesar določiti in tudi ne sprejeti kakšne določbe. Njen namen je samo, da se prepriča, ali vlada v obmejnem ozemlja red. Zakaj so voditelji mariborskega nemštva s starim Sibmidemjem na čelu pri tej priliki, ko so hoteli nabrane podpise za aii proti Nemški Avstri ji izročiti ameriški komisiji, priredili po m&ribor skih ulicah hrupno in kričavo vsenemšso demonstracijo? Ali bi ne bili mogli sami izročiti tistih nenaročenih in ameriški komisiji neljubih podpisov? Zakaj so srednje- in ljudsko šolsko mladino natirali na ulice, da tamkaj kriči in razgraja ter tako svoje thljenie izpostavlja v največjo nevarnost? Zakaj niso maribcrski nemški voditelj potem, ko je ameriška komisija odklonila njih in njihove podpise ter je postalo jasno, da je vsaka demonstracija odveč, nepotrebna in nespametna, mladini In drugi množici svetovali in zapovedali, naj se takoj mirno razi ds in naj vsak brez razgrajanja gre domov? Zakaj so hujskajoči glavači izdali geslo: Pred magistrat? Zakaj treznejši vodilni možje, ki so v prvi vrsti odgovorni za demonstracijo in njene posled/ce, tega niso zabranili? Zakaj so nemški voditelji tmečo in razgrajajočo množico pred magistratom prepustili samo sebi, samo da srnjo osebo in svojo koko spravijo na varno? Zakaj ni nekaj uglednejših mož meš čanskega ia delavskega stanu stopilo pred lemon strante ter z mogočnim glasom pomirjevalno vpli valo na od strasti razpaljeno množico? Če bi se bilo to zgodilo, bi se bil preprečil naval na m a gistrat, napad na policijskega komisarja ii napad na vojaštvo in izostali bi bili streli s svojimi krva vimi posledicami Kdo je torej odgovoren za pon deJjkove izgrede in n|ib krvavi konec, kdo ima prelito kri na vest ? Ali ne vsenemški in sociali stični voditelji in bojskači? Kolikor vprašanj, toliko velikih obtožb mari berskega meščanskega in socialističnega nemštva in nemškotarstva. Ta vprašanja naj resno ia vestno stavi vlada Nemške Avstrije, h kateri se je zatek o mariborsko nemštvo, in našla bo edino pravi odgovor. Uravnava učiteljskih plač. Narodna vlada SHS v Ljubljani je v svoji seji dne 30. decembra 1918 sklenila, ds ugodi prošnjam Ijodsko- in meščanskošolskega nčiteljstva in nredi njegove službene prejemke s 1. januarjem 1919 pričeuši tako, da bodo Ijudskošolski učitelji (icej d* bivali plače XL—Vlil., meščanskošolski pa plače X.—VII. plačilnega razreda državnih uradnikov Narodna vlada SHS je uvaževala sedanje težke čase in slabe gmotne razmere nčite!j°tva in upa. da je s tem korakom taistim temeljito odpomogla ter odstranila materijeine zapreke, ki so dosej lahko ovirale u htelj ttvo v izvrševanju njegovega poklica. Zato pa Narodna vlada — poimenoma poverjeništvo za uk in bogočastje — z gotovostjo pričakuje, da bo učiteljstvo odslej, rešeno materi ainih skrbi, posvetilo kar najintenzivnejše vse svoje moči svojemu visokemu in neizrečno važnemu zvanja Pred vsem naj učiteljstvo skrbi zato, da bo svojelastno splošno in stroko mo naobrazbo ne preslano izpopolnjevalo. Nulla dies sine lineal K ior ne napreduje, tisti nazaduje. Le globoko naobra ženo učiteljstvo bo resnično kos tndi naobražaoju in vzgoji mladine in tako nmski in srčni izomiki naroda. Za pouk vsekdar skrbno in podrobno pri pravljeno, naj vrši učiteljstvo kar najtočneje svoja dolžnost/ med mladino v šoti Zunaj šole pa naj izpopolnjuje ljudsko naobrazbo s lem, da sodelaje, kjerkoli se nndi prilika, pri narodnih in kalturnib stremljenjih in naj nadaljuje vzgojo naroda zlasti s svojim lepim zgledom. Vse. kar učitelj (ica) zmaj Bole pod v zame, naj bo tako, da bo dvigalo čast in ugled učiteljskega stanu. Pridobiva naj si zaupa oje in ljubezen ljudstva, katere mn naj po možnosti pomaga tudi na gospodarskem in socialnem pelju. Šolska oblast bo varno pazila na to, da se bo učiteljstvo — kakor je po svoji slažbeui prise gi dolžno — strogo ravnalo po zakonih in ukazih šolskih obla štev, da bo svoje službene naloge po svoji naj soljši vesti in zavesti izpolnjevalo ter se skrbno ogibalo vsega, kar bi kršilo njegove dolž nesti, ati bilo na kvar ugledu učiteljskega stanu in bi metalo kakršnokoli senco na nje, ki so po klicani, da poučnjejo in v verslonravnem duhu edgajajo mladino in narod. Narodna vlada je z ureditvijo učiteljskih plač rada polotila velik kapital na žrtvenik domo rine, pričakuje pa, da ta ka pital donese bogatih obresti za vsestransko kulturno povzdigo narodovo. Učimo se tujih jezikov. Pretvorili smo se v čisto novo državo, v milo nam Jugoslavijo. K&r je bilo, bo meralo biti pozabljeno. Ločiti se bomo morali od gotovih, nam vsled sistema vsiljenih navad, oz roma razvad, medtem m j reč od nemškega jezika. Ne mislim tega. dobesedno, ker tuli vnaprej bomo — hočeš nočeš, moraš — morali z Nemci kot našimi sosedi živeti ska aj ter bomo kot taki imeli seveda tadi v nadalje gotove, če tadi omejene gospodarske stike. Nemci vsaj avstrijski, bodo v industrijalnem pogleda vsled splošae polomije nemštva ia lastnega teritorialnega pr.striženja za več časa ali pa mogoče za vedao postali precej šibki, ker so gorski narod in brez zadostnih šaro vin. Mi kot poljedelska država, ki nimamo še razvite indastrije, oziroma ki nam deloma ista še poooUoma manjka, se bomo morali in tadi radi obrnili na iraacosko, angleško, pa deloma ta Ji italijansko indastrjo. Ti le izdelki bodo gotovo vsled nastalega političnega in gospodarskega položaja tadi cenejši ter ne boio Nemci mogli z njimi sploh konkurirati. Vsled tega bo treba tadi z tanja teh jezikov in to v prvi vrsti angleščine in fancoščine, pa tadi jezika naših sosedov Italijanov. S tem pa seveda še ni rečeno, da bi nemščino nakrat popolnoma pozabili. Ednajststo let smo bili podjarmljeni, eduajst-sto let smo bili hlapci oholega Nemca, ki je bil je in bo vsled svoje nesrečae narave in značaja osovražen po celem svetu. Sprejeli smo, ker za asimilacijo zelo elastični, marsikaj od gospoda; žalibog med tem največ ljubmkauje s vsem, kar je tijega. Sprejemali smo isto (lujinstvo), kar so oni sovražili. Oni so zaničevali naš jezik, mi pa smo njirovega oboževali, deioma, ker smo morali L« naši žilavosti se ip&mo zahvaliti, da smo o-hranili naš narod vsaj še ▼ sedanjem obsega. Sugerirali so nam in taka sugestija sa na da tako hitro izločiti, vsaj pri starejäh na. Narod kmetov smo, na kar smo tadi ponosni, in nismo imeli prilike, videti čez plotove svoje domovine, ravno tako kakor Nemci ne. In kot kmečki narod smo videli vedno samo to, kar se nam je pokazalo pođ nos. Glede jezika je bil v tem pogledu nemški jezik za nas edino zveličavni; zdelo se nam je celo, da je svetovni, kar pa seveda nikoli ni bil in tudi ne bo. Vsakemu našemu človeka se je zdelo vedno, da je bolj elegantno, ako je govoril, ne svoj mil materni jezik, ampak kateri koli tuj. Med tnjimi seveda najraje nemškega, ker mu je bil ta le naj-priliSnejši, se ga mu iti. Tema je sedaj konec. Svetovna zgodovina je zapela temu nesrečnemu naroda ia njegovemu jezika nngočni »miserere«. Našemu nežnemu spola se ni več treba sramovati svojega materinskega jezika. Če pa že mora biti fraj tajvga, naj se priuči gori imenovanim jezikom, ki so res svetov ni in gtadkei in ki nam bodo tudi potrebni. Srbski ne omenjam, ker znanje tega bratskega, oziroma našega jezika se samo ob sebi razame oziroma prinese to naravni razvoj sam. Če kot poznavalec več jezikov storim primero nemškega jezika z drugimi evropejskimi, moram reči, da je ta jezik s vsemi svojimi trdočami v vseh svojih besedah osobito pa izrazih nekako o» gledalo tega oholega, intrigantnega naroda. N. pr. besede »Schadenfreude«, »Siegfrede«, »Schlacht«, »deutsches Leid«, »verboten« itd zazshsjo, gredo nekako skoz mozeg in se ne dado v nobenem drugem jeziku prestavili na tako surov način ali se vsaj ne slišijo tako mrzlo, kakor v jezika tega za seb8 in ves svet nespečnega naroda. O njegovi kulturi pa niti ne maram govoriti. Ta beseda jo profanacija pojmov, beseda, ki jo imajo na jezika vedno isti, ki kaltare sploh nimajo ali ki so si v kratkem času nekaj sličnega pridobili. Kaltura se kaže v dejanjih in taka dejanja smo žalibog predobro videli, celi svet, posebno pa mi, v preveliki meri v tej strašni vojni in tudi čatiti morali na lastnem telesa. Žal, da hlapčuje toliko naše krvi temu nestvora še nadalje po naših, prej s srednjeveškimi zakoni držanih takozvanih nemških trdnjavah. Pa pustimo te reveše, te zaslepljence. Bili so v Celju, ▼ Maribcro, ▼ Plujo, menda tudi v Ljubljani itd. In so bili vsled pcgrešene vzgoje mnenja, da dalje - naprej svet ne obstoja. Preko te zaphnkanecme jenoeti korakamo naprej, ker niso vredni niti pomilovalnega pogleda Prav za prav se vedno fe razgrevamo za stvari, ki so h le, ki so brezpotrebne in ki tadi niso več sktaelne. »De morini j nil nisi bene«. Zavedajmo se sedanjosti in dolžnosti, ki smo jih osebno dolžni napram svoji novi domovini, temo deteta v povcjib, ki se večkrat Se rad zjoče in zrcgovili s svojimi nežnimi ročičami in ki rabi Se toliko negovanja Prilagodimo se novim razmeram * Is se med dragim ačimo tadi jezikov, ki so nam potrebni, koristni in ki nam todi ugajajo. Učimo se angleSki, francoski, pa tadi italijanski. Vedno smo morali gledati na Daoaj, ki je bil ca nas tako daleč, poglejmo enkrat na zapad. Nemčija plača 300 milijard vojne tdškodmne. Iz Ženeve se dne 27. januarja poroča: Nemčija bo morala plačati vojno odškodnino, ki bo znašala več sto milijard, bržčas 300 milijard frankov. Del te vojne odškodnine, 80—100 milijard, bo morala plačati že v 12 mesecih, in sicer v gotovini, ostalo svoto pa v letnih obrokih po 10 milijard. Del vojne odškodnine bo Nemčija morala plačati v obliki Industrijskih izdekov in surovin. Nemška carina in dohodki žeeznic pridejo za več desetletij pod posebno kontrolo mednarodne komi sijo. Usoda nemških kolonij» Iz Pariza se dne 28. januarja poroča, da se sedaj vrše posvetovanja na mirovni konferenci gle de osode nemških prekmurskih kolonij. Kct ugotovljeno je, da Nemčija svojih prekmorskih kolonij še dobi več nazaj. Dani ste dve možnosti: ali pridejo pod vrbovno nadvlado Ang ije ter dobe nekako samoupravo, aii pa bodo internacionalizirane Poslednja možnost je najbolj verjetna ker se stri nja z Wilsonovimi nazori Poroča se tndi. da pri dejo vzhodno - azijske nemške kolonije (Tsingtau, Kiactscbau) ter nemški otoki v Tihem morju pod Japonsko, južno-zapadne afriške nrmSke kolonije pa dobijo deloma Poitugalska in Belgija, deloma pa Francija. Solun — jugoslovanski. Po poročilih iz Ženeve se je na mirovni konferenci dne 27. jan. razpravljalo tudi o u-sodi Soluna. Mirovna konferenca se je baje izrekla, da bo v bodoče pripadal Solun Jugoslaviji. Ako se uresniči ta vest, bi imela Jugo-vija v trgovskem oziru v Egejskem morju lepo bodočnost, ker je Solun v Egejskem morju to, kar je Trst za Adrijo. .Politične vesti. Dr. Korošec dospel v Belgrad. V torek, dne 28. januarja se je pripeljal ministrski podpredsednik dr. Korošec iz Ljubljane s posebnim vlakom v Bel grad. Kakor sam poroča naS poročevalec, je dr. Korošec zopet popolnoma okreval. Dne 29. t. m. dopoldne se je dr. Korošec udeležil seje skupmga ministrskega sveta. Italijanski listi silno divjajo proti dr. Korošcu radi njegovega odločnega govora na zborovanju VLS v Ljubljani. Pišejo, da si še do sedaj nihče ni drznil tako ostro govoriti proti Italijanom, ki so vendar zavezniki (!?!) Srbije. — Lepi zavezniki, ki ropajo jugoslovanske kraje 1 Organizacija ministrstva za vere v Belgradu. «Narodna Politika« poroča da je organizacija ministrstva za vere le izvedena. Vodstvo Katoliškega odseka je pre\zel svetnik dr. Novak, pravoslavnega profesor Maksimovič, muslimanski odsek pa ho čejo popolnoma sistematizovati. Glede medenja cerkvene organizacije vladajo v ministrstva različna mišljenja. Debrr del je za avtonomijo cerkvä. Zagrebška »Narodna politika" prinaša govor dr. Hohnjeca, ki ga je imel na zborovanja V. L. S. dne 16 prosinca v Celju, v celoti. češki listi so začeli zadnje dni odločno na-glašati, da je treba čimprej napraviti koridor med čet oslovaško in Jugoslavijo. Veliki češki listi priv našajo obširne uvodaike o ten vprašanju in za btevajo od češke vlade, naj pošlje močno armado od Požuna proti Št Gotbardu Ministrski predsednik dr Kramar je dne 26 t. m. na uekem shodu iz javil, da je sedaj, ko so Čehi zasedli vse kraje na Ogrstem, kjer prebivajo Slovaki, njih prva naloga, da si napravilo pot do Jagosl&vije in Trsta. Regent Aleksander je inkognoto odpotoval iz Aten v Pariz, da se trn pogovori z raznimi na mirovnefn posvetu udeleženimi delegati Proti nemškim nasilstvom. Večtisočera množica koroških Slovencev, zbrana na narodnem taboru v Prevaljah dne 26. jau., je odposlala Narodni vladi SHS v Ljubljani brzojavko, v kateri ogorčeno protestira proti silovitostim koroških Nemcev, ki plenijo ia vpri-zarjajo grozote po Slovenskem Korotana, pro testira preti neupravičeni zasedbi slovenskega Primorja ter prisega zvestobo Jugoslaviji in Aleksandru, regentu ujedin ene države. Notar dr. Stdklioger v Marberkn je tudi botel izvesti gi880vau)e o pripadnosti kakor v Mariboru Kot načelnik in pravi duševni voditelj vseh Nem cev v marbeškem okraja je dobil celo kopo gl& sovnic ter jih je že razdelil svojim ljudem, da hi se pričelo glasovanje. Pa prišlo se je pravočaun temu na sled in notar je vandrai mesto v nemško Avstrijo v — luknjo. Opozarjamo Narodno vlado še enkrat javno na to, da ven dar že reši mejo tega naj večjega Škodljivca naše narodnosti in nam da Slovenca za to mesto. V Marberku, na Muti in v okolici tarnajo Nemci — par pravih, še več pa posili — ker je zadnje čase prišlo posadkam znatno ojačenje in vojaštvo marsikoga prime za predolgi jezik ter ne morejo tako očitno hujskati kakor so preje proti našim ljudem. Zdaj pa tožijo, kaka nadloga je vojaštvo za vse. Vprašajte vendar, kdo pa je vsega tega kriv? Slovenci so mislili, da je šaše posili Nemce že srečala pamet in se bode shajalo brez vojaštva. Vsi drogi kraji so bili že zdsvn&j vojaško zasedeni, le dravska doliaa ne. — Slovenci smo potrpežljivo čakali, da sb oni spametujejo. Pa bilo je zastonj. Bastei jim je greben, hujskali in pretili so vedno bolj, napadali dopustnike z našimi znaci, napadli celo dejansko vojaškega poveljnika Pahernika, z Radiom in ondotnim nemškim vojaštvom so vedno bolj občevali. Ja, budirja, kdo je torej kriv, da je nazadnje moralo priti vojaštvo in napraviti mir in red! Kar ste hoteli, to pa imate! Drezali ste tako dolgo, da ste pridrezali sebi vojaštvo na vrat. Le zahvalite se pri svojih hu skačih! Z vašimi sanjami o nemški Avstriji pa ne bode nikdar nič! Nemci sami so našteli leta 1910 da je celo na levem bregu Drave mnogo več Slovencev kakor Nemcev, Odslej po vladala pravična večioa in ta je slovenska ne pa par nemških mandeljnov, kakor doslej. Mesto Slovenjvradec v slovenskih rokah. Deželna vlada v Ljubljani je razpustila občinsko zastop ništvo v mestu Slov Gradec. Za gereuta je ime novan odvetnik df. Alojzii Bratkovič; za prisedni ke pa: mestni župnik Alojzij Čižek, zdravnik dr. Železnikar, trgovec Jos, Druškovič, gostilničar Gajšek in tajnik okraj, zastopa Fran Vaupot. Šoštanj ima slovenskega župana. Vlada je razpustila občinski, zastop trga Šoštanj. Za garanta je imenovan dr. Franc Mayer. Občinski zastop in okrajni zastop v Laškem trgu je vlada razpustila. Vodstvo poslov okrajnega zastopa se j® poverilo gerentu dr, Jos. Koš »k, vod stvo občinskih poslov pa gerentu trgovca Konrada Elsfosher. Koroški nemčur zavratno umoril slovenskega poveljnika. Poveljnik jug slovanske baterije v Spoi. Dravograda, poročnik Vidmajer, je bil ponoči dne 27. januarja, težko ranjen z nožem v trebun od nekega nahujskanega nemSurja in je kmalu nato umri. Morilec je že prijet. Prvotno seje poročalo, da je morilec nek kmet. Iz Dravograda pa smo dobili poročilo, da je Vidmajerja umoril nemšku tarski železničar Strnkeli (Štrukelj) Vidmajer seje dne 27. t. m. proti več;ra odpeljal s svojim vo zora iz Dravograda proti Labudu. Med potjo se je ustavil v neki hiši. Ko se je Vidmajer mudil v hiši, je prišel Štrukelj in se odpeljal z Vidmajerjevim vozom v bližnjo vas. Vidmajer ga je zasledoval, V mraku ga je srečal na cesti Nastal je prepir, tekom katerega se je moral Vidmajer proti nemčurskemu divjaka braniti s tem, da je dvakrat ustrelil z revolverjem. Štrukelj je bil le bolj rahlo zadet. Nemčar je zabodel Vidmajerja z nožem v trebuh in mu ga razparal tako, da so se usula čreva iz trebuha. Vidmajerja so mrtvega prepeljali v Ljubljano, kjer se je vršil včeraj pogreb. Umrli je bil delj časa v vojaški službi v Maribora. Bil je splošno priljabljen prt moštvu in častnikih Bodi navdošenemu Jugoslovanu lahka slovenska zemlja* - Shod v črni. Narodni svet za Mežiško dolino v Prevaljah na Koroškem priredi v nedeljo^ dne 2 svečana 1919 ob 2 uri dopoldne v črni; pri Prevaljah jugoslovanski shod. Na dnevnem reda j« poročilo o zona nje-političnem položaja i a jugoslovanskih zahtevah na mirovni konferenci. Kmetje, delavci in ienstvo, pridite vsi na ta važen shod, da se poučimo o naši bodočnosti in resničnih ciljih naše mlade Jugoslavije. Žrtve pondeljkovih demonstracij* Mrtvi so: Hana Bratsctutsch iz Daaaja, star 30 let, rojen pri Pragerskem dobil kroglo nad levim očesom v čelo; Marija B n b a k, tapecirarjeva soproga, Vik tringhofova ulica 17, strel v trebah; Jan.: Gor ni k, kotlar jut, žel., strel v glavo; Friderik Loser, mestni knjigovodja iz Eta j a, rodom iz Beljaka, strel v srce in pljuča; Vikt H o t s c h a r, član mestne požarne hrambe in železničar, Hermina 3 n p p a n z, žena strojevodje L i. in Jttstin* Petak, žena premikača j ž. (Ti dve sta biti se-stri. Stali ste tik draga za drugo. Zadeti ste bili od ene in iste krogle Prva je bila zadeta So ppanz. Krogla, ki ji je prevrtala trebah, je smrtno ranila tudi njeno sestro Justino.) i Ranjenci poadeljkovih demonstracij. Jožefina Kt- ger, soprogi šolskega sloga, Slavka Užar, uradnica Staj. eskomotae banke; Franc Hailička, uradnik tvrdke Götz; Jožef Ftlipik, kljnčavničar j. ž; Konrad Hdubal, strojni ključavničar j. ž.; Franc Wacher, ključavničar j. ž ; Jožef KoilariUch, mestni ocitelj; Jožef Knuplesch, učitelj meščanske šole; Adolf Fritz, natakar brez službe; Janez Terbutz, raalčan; Karel H >ber, zavarovalni agent; Adolf Ammer, revlčan; Gabrijel Ktihar, uradnik tvrdk« Wastian Küster; Avgust Broatčer, železniški dein vec; Franc Deatschmann, sprevodnik; Eluard Werner, železničar;. Stanislav Sajovic, gimnazijec; A. Singer, vzgojitelj ca v »Tochterheimu«; Pavla Dovnik, sprevodnikova hčerka; Jožef Mtiharitsch, kramar; Alojz Potscbiwiuscheg, trgivec; Konrad Halbi, strojai ključavničar j. ž.; Eluard Werner, mizar j. ž.; Mat ja Sprinscinfg, miza1-j. žr ; Vibrial Libtschi, zasebnik Karel Herfcog; Šolar. Pogreb nekaterih pondeljkovih žrtev se je vršil včeraj. Vršil se je mirno Vojaško je bilo pripravljeno za vse slučaje, a mu ni bilo treba nastopiti. Trgovska šola v Gradcu je odpustila vse jugoslovanske dijake. Te dni je moralo nai 20 dijakov jugoslovanske narodnosti zapustiti Gradec. Niso tagt toliko povzročili profesorji, marveč dijaki nemške narodnosti, ki so strastno zahtevali da morajo jugoslovanski dijaki oditi. Med tenu nemškimi dijaškimi nestrpneži se je posebno odlikoval »nemški« Jagritsch, sin trgpvca v Selnici ob Dmvu Trgovca Opelka in Poš na Koroški cesti v Mariboru izjavljata, da se ne udeležujeta agitacije za Nemško Avstrijo G. Opeika trdi, da je podpise najbrž pobiral njegov brat Jolef Opelka, a ne m G. Poš pa izjavlja, da ni nikdar agitiral v politične svrhe in tadi nikdar ne bo. Svojega sinčka p>-šilja v slovenski šolo. Ni mestnem magistratu je odpuščenih z danil« njim dnem 16 nemških uradnikov, ker so se udeležili vsenemške demonstracije v pondeljek. Dva ptička. Zaprti so sina odpuščenega poštnega cficiala Tajnikerja, ki je prvi napadi! policijskega komisarja dr. Senekoviča in mu ukradel samokres. — V Maribor so sredo prignali svečinskega Paskolo in dva tovariša. Ob dpi žabi so rajnih hujskarij. Francoski major Montaigu v Maribora. Sredo je dospel v Maribor na obisk k generalu Maistra francoski major Mcrataigu iz 2a treba, da se orientira o pondeijskih dogodcih v Maribora. Major, ki je velik prijatelj Jagoälovauov, se je dal ndt&nko poučiti o položaja ia dogodkih zadnjih dni. Opoldne jo obedoval v častniški obe laici. Ob 1. se je odpeljal v Gradec, da pregleda tamosnjo francosko kolonijo. Danes se je vrnil zopet v Maribor. Slovenci pozor! Za list »Jugoslavijo« je nekdo v ptujskem okraju pobiral podpise, ne da bi ljudem povedal, za kaj gre. Kdor se je na polp podpisal, je potem dobil list Jugoslavijo, ki ga bode moral plačati, ako ga takoj ne vrne. Mnogi so mislili, da se j8 treba podpisati za našo novo domovino Jugoslavijo, in so res podpisati. Kdor lista noče imeti, n a j g a t a k oj v ir n e, drugače ga bo moral plač at i. ” Somišljeniki, opozorite ljudstvo na to zadevo! Agitiraj mo za naše časopise! ! 2 Za mirovno konferenco so velike važjnosti ope rativni akti bivše soške armade tsr sp'sj in dnev' niki posameznikov, ki so sa udeleževali, poslednih bojev. Prosi se, da se pošljejo akti, ter dnevniki in spisi, slednji Ce mogoče s skico II. vojnemu okrotju vLjubljaniZa vatne akte se bo izplačala nagrada, in se isti na zabtevo vrnejo. Turški saltan se izseli iz Evrope. Corgrad bo kmalu proglašen za mednarodno medo. Snltan bo premestil svojo prestolnico v Malo Azijo, in sicer v mesto Brussa bliza morja ali pa v mesto Konia * srednjem in jntnem delo Male Azije. DtdiovniSke vesti. Župnijo Slov. Bistrico j s do W C. g Jožef Cerjak, konz. svetnik in vpokojeni topnik v Rajhenbnrgo; žopnijo Sv. Benedikt v Sl. gor. pa C. g. Franc Gomilšek, topnik pri Sv. Pet fH Medvedovem selo. Prestavljen je č. g. Fr. Kren, kaplan pri Mariji Snetni, v Mozirje. •f" Župnik Janez Kansky. Dne 27. jan. je v Ha--ribom umri vp. topnik C. g. Janez Kansky v 52. letu. Pogreb se je vršil v sredo pop. na cerkveno pokopališče v Pobrežju. Počivaj sladko v jugoslovanski zemlji. . Sektor bogoslovnega semenišča v Sarajevo je ’postal jezuit o. Anton Prešeren, rodom Slovenec Slovenski pesn ki pridejo v Maribor. V kratkem pridejo v Maribor sledeči slovenski pesniki: Oton Zupančič, Milan Pugelj. Vladimir Levstik, Cvetko Golar fn Pavel Golia, ki je-«lužil kot kapetan v jugoslovanski legiji na Buškem in bil ranjen na Kardži v Dobrudži. Kači pesniki bodo predavali lastne poezije po vsek večjih mestih Jugoslavije. Namen le-teh predajanj je zanimati širšo javnost ne samo Slovencev, ampak tudi Hrvatom in Srbov za slovensko liriko. Jugoslovanska akademična omladina je izdala Ognjevit poziv naroda SHS. V njem opozarja, kako je naš narod znal braniti svojo posest v bivši Avstriji. Jedva pa je ta razpadla, izteg a Italija svoje roke po naši zemlji. Vsak apel na vest današnje sožbene Italije je brezuspešen. Namesto bratske eveze nam prinaša italija nova nasilja. Zato je najoo potrebno, da se vzdramimo in branimo svobodo in jedinstvenost svoje domovine. Popolna svcboda ali pa nov boj bodi naše geslo. Podpirati nas morajo v našem stremljenju v smisla svojih načel drogi evropski narodi, posebej še Amerika. Z besedami: »Slovenci, Hrvati, Srbi, na plan!« končajo poziv akademične omladine. Trd in težak %o še boj, ki ga imamo vojevati nasproti tisočletnemu pohlepu naših sosedov, zato pozdravljamo z veseljem vsakogar, ki stremi po konsolidaciji na-lih vrst v obrambo naših tal. Imenovanja. Za pisarniškega višjega oficianta pri evidenčnem urada zemlj. katastra v Celja je imenovan Viktor Skočir iz Tolmina; premi Sieni «o zemljemerci: Franc Osole iz Kamnika v Celje, Karel Kavšek iz Ljubljane v Slovenjgradec in Leopold Joran iz Trebnjega v Maribor. Spremembe pri sodiščih. Uradni list z dne 28. jan. objavlja imena odpuščenih sodnijskih uradnikov, podoradnikcv in slug pri slovenskoštajerskih sodnijah. Med drugimi so odslovljeni tndi okrajni sodnik dr. Fel Rakovec, sodnik dr. Henrik Fobn in ofieij&l Anton Tschebnll v Slov. Bistrici. O drugih spremembah na sodnijah smo že poročali. Amerikanci se usmilili Dunajčanov. Na Dunaju vlada veliko pom njkanje živil. Na stotine ljudi umre vsled pomanjkanja hrane. Dunajčani so za prosili Amerikance, naj* se jih usmilijo. Prošnja je bila uslišana. Danes, petek, dne 81. jan., ob 6. uri zjutraj, je ameriški transport, katerega so vodili 8 ameriški Častniki z 1 stotnikom, peljal cel vlak živil skozi Maribor na Dunaj, ži vila so namenjena samo za bolnike in male otroke na Du naju. „Slovenka", glasilo slovenskega ženstvs, je edini slovenski ženski list. Zato upamo, da ne bo slovenske žene in slovenskega dekleta, ki ne bi brala »Slovenke«. Ženstvo sebi! Prva številka bo Imela sledečo vsebino: Cilka Krekova: Sestram. Dr. A. Bonaventura Jeglič: Žena v krščanstvu. F. S. Finžgar: Naše kmetiško ženstvo in nova doba. 8. T.: Ženska nadaljevalna šola. M. Elizabeta: I. tebe, žena . . . Mihael Moškerc: Dr. Krek in ženska. M.: Stoletja otroka. Dr. Jakob Mohorič: Ženska in pravo. Dr. Franc Jež: Kaj je s podporami? — —- r —: Naša mladica, Lea Fatur: Za naš Jadran. Silvin Sardenko: Stana (črtica). — V Iis’fcu pa bo prinašala »Slovenka« novice iz vseh ženskih strok. »Slovenka« bo izhajala enkrat na mesec na 24 straneh z ovitkom. Stane letno 12 kron, polletno 6 kron. Naročnina naj se pošilja: Uprava •Slovenke«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, UČitelji-prosfovoljd. Višji šolski svet v Ljubljani naroča vsem okrajnim in mestaim šolskim svetom v območju Narodne vlade SHS v L ubljaoi: Z osi rom na veliko nevarnost, v kateri se nahaja na mejah ogrožena domovina, nima višji šolski svet nič proti tema, če se tudi nekateri učitelji pr igla se v obrambo domovine za člane prostovoljne le gije. V interesa šole in mladine pa veljaj za po go j, da se vsled tega pouk na nobeni šoli ne prekine. Namesto učiteljev prostovoljnih legijooašev se naj nastavljajo nadomestne učne moči, če pa teh ni na razpolago, naj pouk, čeprav v nekoliko skrčeni meri, oskrbujejo na šolah preosUli uč te ji in učiteljice. Pripomniti je, da veljajo glede službenih prejemkov ti tih učiteljev, ki se prigtase za prosto voljno vojaško sležbo, ista dotočila kot doslej za mobilivirane lezervnike in črno vojnike. P ročila o uč teljih, ki bodo odhajali v vojaško službovanje, ter o njihovem nadome štovanja v šolski službi je točno predlagati višjemu šolskemu sveto. Javen poiiv narodni n stražam na Štajerskem 1 Ob priliki preobrata je podpisani urad posodil z ozirom na grozečo nevarnost od straai raztičoih tolp, ki so ogrožale po Spodnjem Štajerju naše prebivalstvo »Narodnim stražam« in posameznikom razične vojaške predmete, obleko paške in strelivo. Ker od posameznih odgovornih os*b ki so sprejem potrdile, nismo na toz&ievne dopise pre jeli še stvari nazaj, ali pa ne vseh, pozivam tem petom Še enkrat vsa vodstva bivših »Narodnih straž«, občinske zastope in posameznike, da pri neso ozir. pošljejo do 8. februarja t 1. vse vo jaške predmete, obleko, paške in vso strelivo nazaj v podpisano pisarno v Celju, grajska vojašnica. V la tnem interesu vsakega člana bivšs »Narodne straže« je, da se prepriča jeli se je oprema že vrnila, ker sem v nasprotnem slučaju pris ljen, potom sodišča stvari iztirjati. Stroške in posted ce naj po tem vsakdo sam sebi pripiše. — SHS celjski pešpolk. Računska pisarna. Na sramotni oder. Od prve nadomestne stotnije mariborskega pešpolka se je dne 25. prosinca samovoljno odstranil p šec Pokrivač Bogomir, doma v Jastrebcih pri Sv. B>lfenka, Prelomil je svojemu stotnijskemu poveljnika dnno besedo, da ne bo ubežal. Z njim vred to nbegnili desetaik Praindl Jože, pešec Borko Jože, pešec Štampar, vsi doma v Jastrebjih, potem pešec Zadravec Anton, doma v Ljutomera in pešec Vrabl Janez, dimi v Žcah pri Konjicah. Imenovane se zasleduje. — Vsa jugoslovanska domovina, vsak Jugoslovan ia Ju goslovanka s studom imenuje imena ouh strahopetcev, ki so zapustili samovoljno svojo četo in so tako prelomili dano obljubo zvestobe domovini. Prej so zvesto služi i tujcu, a svobodni domovini odrekajo zvestobo. Efijalti! Posojilnicam v ravnanje I 1. Ne sprejemajte po 2. febr. nobenega denarja, ki ni žigosan! 2. Ne sprejemajte 20 K bankovcev, ki imajo na robu opazko 2. Auflage, ne 25 K in 200 K bankovcev, kateri so samo na eni strani tiskani, dočim je druga stran prazna, četudi bi bili ti bankovci žigosani. 3. Ako pa imajo posojilnice same te baokovce, še jib lahko do dne 18. febr. zamenja za druge ve’jav-n© bankovca, kateri se še lahko puste do 15. febr. žigosati pri okrajnem glavarstvu Zamenja se te bankovce po 20, 25 in 200 K le pri podružnici avstro-ogrske banke v Mariboru, Cesarska ulica. Društvo slovenskih notarskih kandidatov v Ljub Ijgni vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši dne 9. svečana popoldne ob 2. uri v gostilni pri »Mraka« v Ljubljani na Rmski cesti štev. 4 v mali sobi ua desno. V nedeljo v Hoč«! Hočki dijaki priredijo v nedeljo, dne 2. svečana popoldan in zvečer v prid Slov. dijaške kuhinje v Maribora v prostorih g. Pfeiferja narodno igro »Krivoprisežn k« z godbo in petjem. Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaz njence zboruje v soboto, dne 1. svečana t. 1. ob 3. uri popoldne v konferenčni sobi moške kaznilnice v Mariboru, Pobreška cesta 12. Na vsporedu so volitve predsednika, podpredsednika in 4 odbornikov. Člani draštva se vljudno prosijo, da se gotovo udeleže zborovanja. Ako bi ne bilo zborovanje sklepčno, vrši se isto radi nujnosti pol ure pozneje ravno tam in pri vsakemjštevilu udeležencev. — Odbor. Razpis. Na državnem moškem učiteljišča v Maribora je namestiti: 1 stalnega šolskega slugo s sistemiziranimi službenimi prejemki i to s pravica do slažbene obleke, oziroma denarnega namestila zanjo, in 1 pomožnega šolskega slugo s predpisano dnino in s pravico do slutbene oblake, oziroma denarnega namestita zanjo. Pravilno kotkovane in opremijeae prošnje naj se. viole do 15. februarja 1919. Vojni invalidi, ki so sicer soosobni za tako složbo (§ 1 zakona z dne 25 jamarja 1914, drž. zak. št. 15), imajo prednost v smislu naredbe Narodne vlade SH3 v Ljubljani z dna 20. novembra 1918, št 115 (J. L št. 12)). -*-■ Višji šolski svet v Ljabljani. Imenovanje pri mestnem knjigovodstva. Stanislav Žnuderl je bit imenovaa račaascim asistentom pel mestnem knjigovodstva v Maribora. ; Razpis učiteljskih slnlb. Okrajni šolski svet v M&rnberga razpisaje v Uradnem lista deželne vlade z dne 28. januarja celo vrsto slažb n id a 5tt sijev, šolskih voditeljev, nč teljev ia učiteljic na 9. šolah (Sv. Jernej nad Muto Brezno, Mita, Maren-barg, S«. Ožbalt, Remšaic, Sobota, Vrat* iu Vuhred). Prošnje je vložiti do 1. marca 1919 na okrajni šolski svet SHS v Marenberga, kjer se dobijo tndi podrobni podatki o razpisanih službah. T'gev. in obrt. shod, kojega so vsa južnoštajerska t gov. in obrt. draštva nameravata prirediti 2. svečana ▼ Maribora, se zaradi nrstaiih težkoč preloži na nedeljo, dne 16. svečana ob istem čisu in kraju v Mariboru Izvoz živil in gospodinjskih potrebščin iz Jugoslavije je še vedno prepovedan. B ago, ki.se gn skuša izvažati brez dovoljenja, se zapleni in zapade brez odškodnine v korist država. V posebnega ozira vrednih slučajih smejo pristojna okrajna glavarstva dovoljevati izvoz manjših množin. Prbšnje je vlagati pri pristojnih okrajnih glavarstvih (v Mariboru pri Mestnem magistrata, in ne pri prehrs-nilaem komisariata v Midoora, ker ta več ne ob stoja. Ozira se le na utemeljene pismene prošnje, katerim je priložen pisemski ovitek z natančnim naslovom in znamke za odgovor ter potrdilom občinskega orada, da so podatki resnični. V prošnji je natanko navesti, kaka žtvi!a in koliko naj se dovoli, od kod so ta živila, in za koga so namenjena. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribor« naznanja, da od 1. febraarja t. I. naprej do preklica obrestuje navadae vloge po 21/4% vloge proti trimesečni odpovedi po 2 Vo 9/e Posojila proti vknjižbi daje po 4 */« %, na osebni kredit po 5 %. Preveč denarja imajo banke in drugi denarni zavodi, da ne vedo, kam ž njim. Zato so banko naenkrat znižate obrestno mero na 2 l/3 %* Pričakovati je, da bo obrestna mera še bolj padla. Bankovci po 29 K, II. izdaja, po 25 m 200 K, če so natisnjeni samo na eni strani, pošte ne sprejemajo, Take bankovce v bank! Bankovci D. izdaje po 20 K (il. Anflige) so označeni s tem napisom na nemški strani in sicer ob levem roba, se čatijo gladkejše ter so na levi strani z ogrskim besedilom radečtasti. Dar legijonarjev. Slovenski legijonarji iz Maribora so darovali Dijaški knhinji v Mariboru 60 K mesto venca na grob vrlega junaka legijoasrj« uči-teljiščnika Vekoslava Pečnika. Občinskega tajnika išče žnpan mariborske okolice, Službo lahko nastopi takoj. Uraduje m sam» ob gotovih dnevih in urah, eventualno zvečer. Ponudbe na uredništvo »Straže«. 289 prosilcev za eno stanovanje. Skorodane ▼ vseh večjih mest h vlada sedaj veliko po aajkanje stanovanj. Nedavno je bilo v nekem graškem lista naznanjeno, da je nekje oddati navadno stanovanje za katero se je oglasilo nič manj kot 289 prosilcev. PsfisL Maribor. Mestni magistrat je odredil, da mor», vsak hišni posestnik v teka 8 dni naznaniti mestnemu urada vsa stanovanja, ki so prazna, ali služijo le za shrambo, čeprav so opremljena kot stanovanja, vsa stanovanja, ki se resnično uporabljajo le nerazmerno kratek Ča3 v letu in končno vse prazne in nezadostno opremljene zasebne, obratne in poslovne prostore. Vsem imetnikom stanovanj se pa naroča, da naznanijo v imenovanem roku vsa stanovanja s štirimi ali več stanovanskimi prostori. Če šteje rodbina 8 ali več oseb, je prijaviti le stanovanje, ki ob3eza 5 ali več sob, pri ferner 88 predaje, kopalne in posalsks sobe ne štejejo kot sobe. Končno je še prijaviti vsa tista stahjva-* nja, v katerih je število sob večje nego število stanovalcev brez siužiačadi. To naznanilo mora ! vsebovati ime in stan imetnika stanovanja, ime im stan hišnih lastni cov, ime in stan morebitnih podnajemnikov, lego in obseg vsakega stanovanj«, na- p^"T|r*Trnn fwnnino in pri staoovsDjih, oddanih v|najem za določeno dobo, navedbo, kdaj poteče ta doba. V nszEsnšia je povedati, katero stanovanje potreboje namanilec zase. Če trdi da pct?ebu|e|za se več nego eno stanovanje, mora to potrebo uteireljiti. Prestopke zcper to odredbo bi mestni magistrat kaznoval z zlobo do 6000 K. Gornja Radgona. V pondeijek dne 27. t. m. se je vrfiil sestanek zaupnikov S K. Z. za cel okraj Gorriia Radgona Zastopane so bile vse župnije v okraja. Poročal je nadrevizer Vlad. Pofienjak o or ganizaciji stranke v okraju in o raznih okraja se tičečfh zadevah. Izvolil se je okrajni odbor S. K. Z. in sicer kct predsednik g Janko Pelci, kot pod predsednik Franc Caljuietpo se pav Js.area ; vsLm previs, sa krame žalostiake, pred hlla žalosti kakor na grobu. Stala vs*m g. tovarišem-vojakom in daeo valeem krasnih veueev. Vsem ▼ tako obilnem 8‘e»Ua številu se udeleženim is mesta, kakor domadia m sosedom in prijateljem, t prvi vrsti preblagima obi teljema üas ia Puiušk in vsom, ki «o se preblagega pokojnika spominjali, bodi plsčaik Vsesaogojai Baj nega priporočamo v blag spomin ia poboža» molitev. 7 Šm&rten, da« !8. jan. 1919. 127 fillboko žalujoča obitelj. Podpisani naznanjam, da sem sl. svečanom 1919 prevzel „Hotel Balkan“ (prej Nadv. Ivan) y CELJU, Gosposka ni. 7. Otvorite? restavracije v soboto 8. svečana. Zagotavljajoč najboljšo postrežbo se s avn. obč. uljudno priporoča 210 Milan Heberle. xxz»amzx Popoln t) je 12 služberdh mest za provlzorre strežnike možka- dvelet n»m zadovoljivem poskennem skžbovanjn in po prestarem strežniškem ispita se bo kompetentnemu oblsstva predlagalo, da se strežniki stalno nan esti o s pravico do čarovnega napredovanja in staro rtne pr«skrbe. Začetna plača po definitivnim imecovanju inaia 1200 kron, od 6 leta naprej imajo definitive! ntužniki pravico do 8 v pokojnino vštevš k iriletnie po ISO E, tako, da bi snašala polna pokojnine po SO letih d< finithnega ilnibo«anja letno 2400 E; naturalni u-iitki ostanejo kakor v prvih letih nespremenjeni. Za čana prsviaone-ga službovanja v prvih 2 letih velja ea obojestransko odpoved 14 dnevni rok. V smilaln alcžbenih določii sa pr o visors e strežnike prosilci ne smejo biti stari manj ko 25 let in ne več kot 35 let Prež-nje, katerim je priložiti doka silo, telesne sposobnosti, rojitni list, domovnico, sadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi iška* o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno za začasno vodstvo deželnlk dobrodelnih zavodov v Ljubljani, do 25. ovečaaa 1919 Tam se do bi ra] o tudi podrobnejša pc jasnila. 125 Komisija za začasno vodstvo oprave In likvidacijo deželne oprave v Ljubljani, dno 16, prosinca 18x9. Vsem kmetom ia poljedelcem, ki želijo naročiti za letošnje leto stroje, sesalke sa studence, vodovode, stiskalnice za groš dje in sadje, montiranje ia popravila motorjev ra bencin, mline in žage, mlatilnice vide itd. naj se obrnejo na monterja Jos p Sadrinas, po dražnica tvrdke K. R. Ježek Maribor, Meljska c. 109. 78 Email kuhinjska posoda v veliki izberi, sita vtake vrste prodaja zelo po ceni prodajalo a pletenin, Zofij in trg, grao, tik mestne tehtnice, Maribor. 166 Sodarski učenec se sprejme pri sodarskemu mojstra v Maribora, Kasern 7. 149 * na. AKO rabite vrtna ali po Ijska semena, pišite po cenovnik. Trgovi na s semeni SEVER & Komp., Ljublja-, 70 Pohištvo kavarne obstoječe iz 2 bilardov, (deske n a obrat) z Q, stekleno steno itd, a pri p? dajočim vse v najboljšem stanu, se vsled opušta ob,ata takoj po ceni proda. Ponudbe na Haslacher Koroška c. 19, Maribor 155 Jabolk vsak voz in vsako košaro kupim in plačam najbolje Pobežin, Maribt r, Kasern platz 7. 141 Vino letnik 1917 in novo po dnevni ceni na pr« daj V zalogi tudi slivovk', cena po kakovost' Jns M'knŠ, R"gnt«c 96 Faut. Odšel je samovoljno 10 letni fant po imenu Fr derik Er javec Rossfg«rstr. 16 v Studi ncih pri Maribora. Če kdo zve; kam je odišel, naj naz nani na obč. Studenci pri Marborn. *212 lasam na a.prodaj vskovr-stne stroje, vj||ln« in brez vitelna Dvor %ak, R>goza pri Hočah. 195 Lap Oti o ks voiičok, otroška postelia, o-troški čevlji v dobrem stanju od 1—4 let, par močnih škornjev 43, ženska Črna lepa zimska jopa moški lep površnik, pol kratka zimska sakoja s toplo podlogo je na prodaj. Poiive se Pobrež ka c. 9/11 le' o, Marib. 193 'HiŠA, Na prodaj je liša; obrestuje še po 4 odstot Tržaška e. 5, Pobrežje pri M»rib. 200 “H š a 2 uad»tr0|ina v dobrem stanu na lepi stezi blizo franč šksnske cerkve se proda pod ugodnimi po goji. V hiši se nahaja trgo-viaa. Več pove uprava 204 Vmičar z 2—3 del m« črni se takoj sprejme pri Vid Murko, Meljska e. 24, Maribor. 199 Be nula motor 6—8 konjsk’h sil, skoro nov se rakoj proda. Več pove u prava. 178 štedilnike. Prene siji ve štediln ke s peč-nicami v vseh vel kostih kakor tedi šted lnike iz pločevine ima na prodaj. F. Fa rič, ključavničar v Pobrežja 188 pri Mar. boru. ™ H@va shladining suknja se po ceni rroda. Färbergasse 6, vr. t Maribor. 190 4 mesecev star fant se da za svojega. Vpraša se v hotel Mera it (kuhinje) Maribor. 191 2 novi pod častniskl™ bluzi z» večjega vojak» se po ceni prodaste v trgovini And. Petek, Koroška ul. 17. Maribor. t89 Fosestvo je na prodaj, lepi sadonos-nik, vsega skudaj 7 oralov. Poslopje je v dobrem stanu. Šeruga Tomaž, Sp. Daplek, Varberg. 186 Močna kebila in konj na prodaj ali zamenja za i«hke za kočijaža primerne. V.ndenavska o. št 3 Maribor. tOl Dam m krtimpir, orehe ali belo mokr; ženske srajce, čevlje za triletnega otroka, ter perilo s a doje nčka. Nsslov: Parkstrasse 12/1, desno, Mar.bor. 197 Stanoiaaje” 2 sobi in kuhinja se odda mirni slovenski obitelji brez otrok. Naslov v npravL 179 Urarski pomočnik 23 let star, samostojen delavec išče posla. Poandbe na upravo. 180 Vdova s & nepreskrbljenimi šolo o* bmuječimi otroci, brez premoženja, Mauer Aria, sta u joča v Mlinski ulici 33, Maribor, prosi v očigled neznosni draginji usmiljena srca, da ji naklonijo darov v oblek», živilih ali denarja na gori označeni naslov. 361 Citre se prodajo. Maribor, Mozar tova ni. pl, vr. 2. 176 Cvetlični med prodaja Jožef Greif, Rače St, 40, pri Maribora. 18i 4 JngoslovfeDi dijak in 3 dijakinje nujno iščejo atanovanj» pri slov. rodoini. Radi bi imeli sobico z 3 r-cstojami in dr. potreb šči. Zdaj so brez stanovarja bili so pd nemčurski rodbini, a zaradi nemške demonstracije so bili še isti dan vrženi iz stanovanja. Nujno prosijo pomoči. Ponudbe ped „Jugoslovani“ na upravo lista. 203 Spretna Knjigo? d-inja, vešča popolnega knjigovodstva in korespodence v slov. in nemškem jeziku se sprejme pod ugodnimi pogoji. Is-sotam sa sprejme uradnica, popolnoma vešča pisarnške manipnhcije in strojepisja. P.anudbe: Expozimra M’rib. Sodna ulica '4._____ 1$2 Fotografi čai atelje se išče v najem. Dolenc, Grajska ul. 26, Maribor. 202 Stanovanje s hrano pri slev. obitelji v popolnoma slovenskem okraju za nekaj časa išče gdč. v sv j hu pepo’nega pn uče nja slov. jezika. Ponudbe na upravo. ____ 194 Kobila 6 tet stara- 15 in pol pesti visoka tudi lahki voz in prsna oprava se p.«da. Maribor, Tezno 83 146 Izgubil se je med potjo iz Ruš do Maribora poročni prstan z graviranim znakom „13. 7.14 J. P.“ Kdor ga najde, naj ga odda proti nagradi 20 K v unravi lista.______169 Kiojaša. j.»s ifctičm*» kteri zna hitro in d« bro delati proti stalni in dobri plači ter učenca iz poštene hiše sprejme takoj Alojzij Arbeiter, krojaški mojster v Marib Dravska ni. 15 3^8 Ponošene ob.eke najraznovrstnejše iz dobrega snkna za moške in ženske se prodajajo po skr? j no znižanih cenah v Maribora, Dravska ul. 15, pri starem mostu._____ 369 Belo yino večje množine kupuje od pr delovalcev F Rosenkranz, Gradec, Aunenstr. 60. 171 - i^eem službo primerno za invalida za kako pisarno ali sploh za lažje delo. Jožef Vidovič, Pe»el pri Poljčanah. 172 Hlapce za vole sprejme stavbenik Julij Glaser, Meljski vrh, Mrihor 173 Stanu value za vinograde obdelovati išče stavbenik Julij Glaser, Meljski vrhKMar|bor. 174 MAJER oženjen se išče. Stavbenik Julij Glaser, Meljski dvor, Maribor. 175 Učenca s celo oskrbo sprejme Nova-ček, kovaški mojster, Leod-gasse 7 Maribor._____F 7 Uceuua z vso oskrbo sprejme g. Fr. Hödl, nsnjatski mojster, A-pače pri Radgoni. 178 Dleto svinjsko mast, suho slanino, trčan med, razpošilja cd 10 kg naprej po najmžjib cenah. Ant. Krepek, Maribor. 130 Proda se dobro chranjena konjska o prava za 2 krnja (Brustge-schiir), ozir. zamenja za koruzo. Naslov v upiavn. 129 Ib ÜÜ iti»