jOSREDN -
\ù steklar **
IM M GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
Izhaja od leta 1959 Letnik XXXV, št. 1 Hrastnik, 31. 1. 1994
Pismo uredništvu
V čem je danes drugače
Spoštovano uredništvo Steklarja
Sem upokojenka Steklarne Hrastnik. Ne bi se želela podpisati, da me ne bi kdo imel za neumno ali pa požrešno. Pozanimala pa bi se rada okrog certifikatov.
Najprej naj povem, da sem žal nekje izgubila anketni list,-ki je bil objavljen v Steklarju, sedaj pa ne vem, ali me boste lahko upoštevali ali ne. Slišala sem, da bomo upokojenci o tem še nekaj obveščeni, pa doslej še nisem nič dobila.
Okrog teh certifikatov zadnje čase sicer veliko govorijo na radiu in TV, pa tudi v časopisih sem nekaj prebrala, pa mi vseeno še marsikaj ni jasno. Nekaj sem se tudi telefonano zanimala v podjetju, pa mi niso povedali nič konkretnega. Najbrž nisem klicala prave službe. Ker vidim, da tudi v Steklarju objavljate nekaj na to temo, bi vas prosila, da bi mi odgovorili na nekaj konkretnih vprašanj.
Nekateri pravijo, da se že mudi vložiti certifikat, drugi, da naj čimdlje čakamo. Ker sem že precej v letih, ne bi rada ne vem kako dolgo čakala. Zato mi povejte, kdaj je čas za to. Slišala sem, da se podjetje lastnini. Ker sem glavnino let delala v Steklarni, bi vam rada pomagala pri tem in zato ne bi želela zamuditi pravega trenutka. Povejte mi tudi, kaj moram storiti. Doslej se nisem nikoli zanimala za certifikate in delnice, saj pri minimalni pokojnini, prej pa plači to ne pride v poštev. Zato niti ne vem, kako se s temi papirji posluje. Zanima me tudi, ali je vrednost certifikata vezana na nemško marko, saj vemo, da je še vedno inflacija. Povejte mi tudi, ali se ta certifikat obdavči. Po drugi strani včasih razmišljam,
Uredništvo odgovarja
Uredništvo Steklarja je prejelo zelo zanimivo pismo naše upokojenke, ki pa se žal ni želela podpisati. Kljub temu, da naša praksa ni takšna, da bi objavljali anonimna pisma, smo se glede na celo vrsto zelo zanimivih vprašanj, ki jih v tem pismu postavlja naša upokojenka odločili, da je vredno objave. Menimo, da so to vprašanja, ki v tem trenutku pestijo tako zaposlene, kot upokojence.
Ta številka Steklarja na strani 3 prinaša odgovore na nekaj vprašanj, v naslednjih pa bomo odgovorili še na druga.
Hkrati pa vabimo vse tiste, ki še imate kakšne dileme o tej, ali drugih temah, ki se tičejo našega podjetja
da bi vsaj del certifikata prodala ali pa ga porabila za nakup stanovanja. Ali je to mogoče? Če pa ga ni mogoče, ali bo vsaj moja hči po moji smrti imela kaj za menoj od tega certifikata.
Rada bi vprašala tudi nekaj, kar zanima mojo sosedo, s katero večkrat poklepetava in je zelo dobra zame, saj mi večkrat priskoči na pomoč. Čeprav je zaposlena v Steklarni zelo malo ve o tem.
Doma je iz Bosne, slovensko državljanstvo je dobila pred enim letom. Certifikata še ni dobila, baje pa ima odprtega na banki. Ali ga bo dobila, tudi če ji bo državljanstvo odvzeto, kot sedaj zahtevajo nekatere stranke? Zanima jo tudi, ali bodo izdani kakšni papirji za tisti del plače, ki je bil manjši od tiste, ki je določena po kolektivni pogodbi.
Na koncu pa mi povejte, kakšni so plani v Steklarni. Nekateri mi govorijo, da se stanje zelo izboljšuje, drugi, da je podjetje v težavah, iz katerih ne vidi izhoda. V Steklarju sem prebrala, da imate veliko novih, mladih in izobraženih sodelavcev, pa me zanima, kakšni so sedaj načrti za bodoče. Saj veste, ne bi rada, da bi sedaj, ko mi je bilo enkrat v življenju nekaj podarjeno, to uporabila tako, da bi ne jaz ne moja hči ne dobili ničesar. Ker smo se bili in smo se navajeni boriti za vsak »kos kruha«, bi vam bila za iskrene odgovore zelo hvaležna.
Mislim, da takšne stvari zanimajo še koga, zato prosim, da odgovor objavite v našem časopisu.
Lepo se vam zahvaljujem in vam želim čim več uspehov.
Vaša upokojenka
ali so povezana z njim, na dan z njimi. Na svoja pisma se mirno podpišite, saj smo veseli, idej, o temah, ki vas zanimajo. Potrudili se bomo z odgovori, v kolikor bodo v naši moči, sicer pa bomo poiskali strokovno pomoč.
Tudi če imate samo kakšne tehtne pripombe, če kritično ocenjujete določene spremembe v podjetju, če vas v zvezi s čim gloda črv nezaupanja, želite kakšno stvar tudi pohvaliti ali pozitivno oceniti ali želite kaj povedati vsem ostalim sodelavcem ali bivšim sodelavcem, oglasite se nam s članki.
TAko bo ta časopis postal še bolj vaš in naš in vsi skupaj ga bomo bolj z veseljem brali in pričakovali.
V imenu uredništva Marinka ANŽLOVAR
Namizni program
Če smo v letu 1992 ugotovili in se opredelili, daje program namiznega stekla tisti segment v proizvodnji Steklarne Hrastnik, ki naj bi sčasoma postal nosilni program (kar pa ne pomeni opuščanja programa razsvetljave in embalaže, dokler sta tržno in dohodkovno zanimiva), pa je bilo v preteklem letu narejenega veliko, da bi tudi v proizvodnji sledili taki usmeritvi.
Glavne ambicije za preteklo leto so bile:
• Kakovost izdelkov dvigniti na evropsko raven, torej ob bok velikih in
znanih proizvajalcev kot so: Rocco Bormioli, Durand, Pasabace.
•	Ustrezno raziskovati trg in animirati kupce za naše izdelke in za izdelke doseči višji cenovni razred.
•	Povečati produktivnost, zmanjšati stroške in s tem dosegati večjo konkurenčnost naših izdelkov.
Zdaj se že kažejo prve potrditve o pravilnosti take usmeritve. Kaj pa je dejansko bilo narejeno, da so rezultati boljši in ali se današnji način dela v proizvodnji razlikuje od tistega v preteklosti? To smo spraševali delavce na različnih delovnih mestih.
Z lastnim znanjem naredili veliko
Alojz VAJDIČ, tehnolog v pripravi dela:
»Največji napredek za drugačno, mislim pa, da res boljše delo vidim v tem, da smo se prenehali opirati na znanje in izkušnje drugih in končno spoznali, da lahko z lastnim znanjem, ki smo ga v preteklosti nekako zapostavljali, naredimo veliko. To bi lahko podkrepili s konkretnimi primeri iz proizvodnje. Na primer zaščitno steklo, ki sicer spada v program razsvetljave, je pa zgovoren primer, kako smo izdelek, ki naj bi ga zaradi nerentabilnosti izločili iz proizvodnje, spremenili v enega najbolj donosnih izdelkov. Z našimi tehnološkimi rešitvami (drugačna konstrukcija orodja, hlajenja, odvzem izdelkov iz orodja, ...), smo dnevno proizvodnjo od 25 tisoč povečali na 35 tisoč izdelkov.
Ali pa primer, da smo pri proizvodnji kozarcev z nogo problem neiztisn-jene noge rešili z vakumom, ter z mazanjem modelov z acetilenom dosegli, da imajo izdelki izjemno lep sijaj. Poleg tega pa smo v proizvodnjo spravili še celo vrsto tehnološko zelo zahtevnih izdelkov, za katere bi še pred nekaj leti dejali, da smo jih nesposobni izdelovat.«
Včasih za menjavo šest ur, danes le dve
Operativna priprava dela, kakršna je danes, je začela nastajati pred dobrima dvema letoma, ko sta Slavko Jelenc in Tine Pust dobila nalogo, da prostor nekdanjega skladišča kartonov (pod kiko delavnico) uredita v skladišče orodja za proizvodnjo namiznega stekla.
Bil bi dolg zapis o njuni pripovedi, kaj vse je bilo treba urediti, na koliko naravnost banalnih primerov nerazumevanja (kot je npr. to, da je ogrevanje skladišča nepotrebno) sta pri tem zadela. Tu zdaj ni le skladišče orodja, temveč skoncentrirana celotna operativna priprava dela (nekdaj je bila razdrobljena po raz-
ličnih delavnicah), kamor spada tudi skrb za kontrolo in brezhibnost orodij, preden gredo v proizvodnjo. Profitni center ima tudi lastne vzdrževalce orodij. Ob tako natančno porazdeljenih nalogah so potem znane tudi odgovornosti.
Kakšna je pridobitev dobro organizirane operativne priprave dela, je nazorno prikazal Polde Šinkovec, vodja menjav orodja: »Včasih je menjava orodja trajala po šest ur in več, danes pa le še kakšni dve. Je pa delo zdaj organizirano bistveno drugače. Še spomnim se ne nad koliko poti je bilo včasih treba narediti, da je bilo vse, kar za menjavo potrebujemo, od orodij do opreme, pripomočkov pripravljeno in zbrano. Danes vse to pripravijo delavci operativne priprave dela in ob določenem času pripeljejo na dogovorjeno mesto. Res pa je, da je v zadnjem obdobju veliko več menjav in ne glede na turnus.«
Pomembno je znanje, moraš znati delati
Kako pa delo teče v neposredni proizvodnji, za stroji? Jožo Ivešič,
vodja stroja za avtomatsko stiskanje meni, da se je v zadnjem letu, dveh veliko spremeni^ da je danes marsikaj drugače. »Ce rečem drugače,« je razmišljal ob našem vprašanju, v čem je delo danes drugačno, »potem mislim predvsem na to, da je zdaj veliko bolj kot v preteklosti pomembno znanje, moraš znati delati. Je pa tudi res, da nam danes veliko več kot nekdaj pomagajo tehnologi, znajo tudi prisluhniti težavam, če se pojavijo, in če je treba, takoj ukrepajo. Vedno pa ni bilo tako. V zadnjem času so bile narejene
H-28 po remontu
tudi številne inovacije in izboljšave, rezultat tega pa je, da danes delamo izdelke najzahtevnejših oblik. Če za kaj, potem se mi dobro zdi to, da smo kos proizvodnji tako zahtevnih izdelkov kot je kozarec Samanta ali sadne kupe, da ne omenjam kozarca z nogo, ki je že delal preglavice francoskim in italijanskim steklarjem, nam pa ga je le uspelo narediti, in to zelo kvalitetnega. Lahko rečem, da sem kar malo ponosen na to.
So pa drugačne še druge stvari, denimo delovna disciplina, takšne kot je zdaj, ne pomnim. Pa tudi medsebojni odnosi so danes drugačni. Lepo je da se med seboj dobro razumemo. Nemara je k dobrim odnosom svoje prispevala tudi enotna, za vse štiri izmene enaka stimulacija, kar vsakega motovira k dobremu delu. Mislim pa tudi, da ima za dobre odnose precej zasluge tudi sam vodja profitnega centra, ki, tega ne pomnim, da bi kdaj komu rekel kakšno žaljivo besedo, je pa med nami zelo spoštovan in noben njegov ukaz ne ostane beseda.«
kot nov
Po 28 letih delovanja stroja H-28 bi zanj marsikdo rekel, da je svoje odslužil in da bi si za proizvodnjo kozarcev morali kupiti novega. Morda bi v finančno prijaznejših časih kaj takega tudi naredili, tako pa je konec lanskega leta stroj šel še skozi remont, ki se je od prejšnjih razlikoval po tem, da so bila tokrat doma opravljena tudi tista dela, ki so
jih v preteklosti opravili v tujini, stroj pa je bil posodobljen tudi z elektroniko.
Ivo Alauf, vzdrževalec, ki je sodeloval pri večini remontov, je o tem delu povedal: »Pri prejšnjih remontih sem večinoma popravljal reduktorje, zdaj je to delo odpadlo, ker jih je nadomestila elektronika, zato pa je bilo treba vse pogone urediti na novo. Na novo smo uredili vse transportne trakove, na njih uredili hlajenje izdelkov, uredili vlagalec izdelkov v hladilno peč, ki je tudi nova in večja. Marsikaj pri tem je bilo treba narediti celo brez načrtov.
Vse to pa smo opravili v izjemno kratkem času, saj je bila priprava na remont res dobra, z manj kadri kot prejšnjikrat in ob velikem pomanjkanju materialov. Sem pa zdaj, ko je delo opravljeno, zadovoljen.«
Na stroj je bila montirana tudi električna os Silectron x 915.
Kakšne so prednosti in pridobitve nam je pojasnil ing. Franci Zajc, ki je bil vodja te naloge.
ima več prednosti in omogoča:
•	mehki zagon stroja, to je počasni start stroja. S tem ko stroj počasi pridobiva na hitrosti vrtljajev, so vsi mehanski elementi (zobniki, gredi) manj obremenjeni, manj je možnosti njihovih poškodb, zato je njihova doba daljša.
•	Nastavitev faze med fidrom, strojem H-28 in Eldredom je enostavna in eksaktna, to pomeni, da se ob
Silvo ČUDOVAN, vodja stroja H-28
»Zdaj po remontu je delo ob stroju bistveno drugačno, seveda veliko boljše kot prej. Bistveno manj je zastojev, delamo na več rezov, kar pomeni večjo proizvodnjo od 10 do 20 odstotkov. V številkah, npr. pri CORTINI to pomeni od prejšnjih 55 tisoč zdaj 65 tisoč izdelkov in tudi do 90 odstotkov dobrih komadov, dočim je bila včasih ta številka nekje med 60 ali 70 odstotki.
dobri proizvodnji vse nastavitve arhivirajo na disk, da bi se lahko uporabile pri kasnejši ponovitvi proizvodnje istega izdelka. S tem je nastavljivost in ponovljivost proizvodnje dosti večja.
•	Izbira programa za menjavo orodja omogoča, da se stroj vrti z zmanjšanimi vrtljaji, medtem ko se mehanizem na fidru vrti z nastavitvenimi vrtljaji. To omogoča, da je po končani menjavi orodja kaplja že v normalnem stanju in pripravljena za proizvodnjo.
Digitalni izhod: na stroju so še dodatne funkcije (kot npr. mazanje Škarij, žleba, mazanje modela z acetilenom), ki so krmiljene iz PLC (logično programiran avtomat), kar omogoča nastavitev vklopa in izklopa izhoda do 0,50. S tem sistemom je zagotovljena točnost aktiviranja cikla mazanja, po drugi strani pa zmanjšano porabo maziva.
•	Sinhronizirani vlagalec pa omogoča optimalno izrabo hladilne peči, padanje izdelkov iz traku od Eldreda do hladilne peči pa je praktično nemogoče.«
Pavla ŽIBRET, kontrolorka
»Zelo dolgo sem delala na kontroli zaščitnih stekel in večkrat sem se spraševala, kako je to mogoče da lahko tega izdelka toliko prodamo, ko pa so pri drugih izdelkih tako pogoste menjave.«
Kriteriji kvalitete
danes zelo strogi
Mirsada DURMIŠEVIĆ, pregledal-ka
»Za nas pregledalke je bilo delo včasih lažje. Ob hladilni peči nas je bilo več, pa tudi kriteriji kvalitete niso bili tako strogi. V kontroli na H 28 delam odkar je Steklarna začela sodelovati z italijansko firmo SAIVO.
Ta firma je takrat v Steklarni imela svojega kontrolorja, in včasih, če smo bile v dilemi kaj je še dobro, smo povprašale tudi njega. Danes lahko rečem, da marsikaj od tistega - pa so tudi takrat bili strogi kriteriji -ni več dobro, pa čeprav gre za s prostim očesom komajda vidne napake.«
Korak naprej na zahtevnem trgu
Edita ČADEŽ, samostojna kome-rialistka za izvoz namiznega stekla
V komerciali delam 5 let, predvsem pri prodaji namiznega stekla. Lahko trdim, da je bil v preteklem letu narejen viden korak naprej - nasproti zahtevam vse bolj zahtevnega svetovnega trga. Kljub recesiji, ki je bila lani navzoča na za nas pomembnejšem evropskem tržišču, smo uspeli povečati prodajo, kar je seveda zasluga tudi večje produktivnosti avtomatov, predvsem H-28. Eden izmed pozitivnih kazalcev je prav tako kakovost našega stekla, saj takore-koč lani na račun le-teh nismo prejeli nobene reklamacije.
Kot zelo uspešen se je pokazal tudi naš prvi aktiven nastop na Frankfurtskem sejmu avgusta lani. Veliko število obiskovalcev našega razstavnega prostora, ki do tedaj niti ni vedelo za Slovenijo, kaj šele da bi
Odgovori z naslovnice
ANKETNI USTI
Tiste, ki iz kakršnega koli vzroka niste oddali anketnega lista, naj to nič ne skrbi. Z anketo smo hoteli le zbrati podatke o številu certifikatov, na katere lahko računamo pri notranjem odkupu delnic v procesu lastninjenja. Bila je le informativnega značaja.
KDAJ VLOŽITI CERTIFIKAT
Če ga boste vložili v Steklarno Hrastnik, kar je seveda v interesu poslovne politike podjetja, boste morali še nekoliko počakati, saj podjetje še ni ocenjeno. Seveda pa vas bomo o prvem mogočem trenutku obvestili na običajen način. Zato vas prosimo še za nekoliko potrpljenja.
Sicer pa je možnost (v kolikor bodo delnice še na razpolago) za zamenjavo certifikatov za delnice še v celem letu 1994 in prvo polovico leta 1995, torej se še ne mudi tako zelo. Kljub temu pa vam svetujemo, da
poznali Steklarno Hrastnik, ni bilo le slučajnih, saj nekatera njihova povpraševanja še vedno prejemamo, od nekaterih pa smo prejeli že tudi prva naročila (GEMA Belgija, REMY Francija), oz. so že postali naši redni kupci (C.G.T. Grčija).
V preteklem letu se nam je povečal promet tudi na hrvaškem, madžarskem in nemškem trgu, kar je tudi zasluga našega novega asortimana (novi kozarci in sadne kupe). Za povečan promet na nemškem trgu pa gre delna zasluga tudi našemu novemu posredniku za to tržišče, to je g. Plaiknerju. Pridobili smo nove kupce kot so: GLASKOCFI, FISCHER, BOHRINGER- WAGNER, itd. Prva naročila prihajajo tudi iz Bližnjega Vzhoda (Arabija, Ciper), kar kaže na to, da lahko na tem trgu tudi v prihodnje pričakujemo povečanje prodaje. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na naše dolgoletne kupce, kot so Rastal, Booking in Sahm, s katerimi aktivno sodelujemo pri razvijanju novega asortimana, seveda ob tekoči proizvodnji njihovih dosedanjih izdelkov.
Vsi ti kazalci kažejo, da z aktivnim nastopanjem na trgu, ob ustrezni poslovni politiki in še širšim prodajnim asortimanom, lahko naš program namiznega stekla v bodoče še uspešneje nastopa tudi na tistih tržiščih, na katerih trenutno še ne zavzemamo takšne vloge, kot bi si jo želeli.
Pogovarjala se je Mili Kobal
Steklarja
do pet minut pred dvanajsto le ne čakate in v Steklarni računamo tudi na vas.
KAKO JE Z INFLACIJO, VEZAVA NA MARKO
Strah, da bi inflacija načela vrednost certifikatov, je odveč. Certifikati niso denar, zato jim inflacija ne škoduje. Zato tudi niso vezani na nemško marko.
KAKO OD CERTIFIKATA DO DELNICE
S svojega certifikatnega računa boste njegovo celotno ali delno vrednost zamenjali za delnice s pomočjo lastninske nakaznice. Podobna je splošni položnici, s katero sicer plačujete račune. S to nakaznico, ki jo prodajajo po vseh poštah boste s svojega certifikatnega računa lahko nakazali del ali celotno vrednost lastninskega certifikata podjetju ali družbi, kateri boste to želeli. Zanjo boste dobili delnice. Kako se nakaz-
nica izpolni, imate napisano na zadnjem delu obvestila o odprtju certifikatnega računa. Tam, kjer boste vrednost certifikata zamenjali za delnice pa vam bomo (bodo) pri izpolnjevanju nakaznice rade volje pomagali. V podjetju boste morali ob izročitvi nakaznice pokazati tudi osebni dokument, iz katerega je razvidna vaša celotna enotna matična številka (EMŠO) in s katerim boste dokazali svojo identiteto (osebna izkaznica ali potni list). Po vsaki spremembi stanja na vašem certifikatnem računu vas bo SDK, potem, ko boste del vrednosti porabili, pismeno obvestil o novem stanju na računu. Pametno pa je, če boste shranjevali tudi potrdila o nakazilu. Previdnost je mati modrosti, pravijo.
KAKO RAVNATI Z DELNICAMI
Počasi se bomo morali vsi vsaj nekaj malega naučiti o vrednostnih papirjih. Najprej je treba vedeti, da so delnice, ki jih boste dobili pri zamenjavi certifikata, naložba v vrednostne papirje. Prav naložbe v vrednostne papirje, ki so po eni strani bolj tvegane, kot varčevanje v banki ali v nogavici, so po drugi strani lahko tudi donosnejše in po svetu vedno bolj naraščajo. Delnice bodo lastniku prinašale dividendo, višina le te pa bo odvisna od uspešnosti podjetja ali investicijske družbe, kamor jih boste vložili.
Kdor bo torej hotel od certifikata tudi v resnici kaj imeti, pa se bo moral malo potruditi tudi sam.
INTERNA RAZDELITEV DELNIC
To je metoda lastninjenja, ki jo bodo uporabila praktično vsa slovenska podjetja. Pri njej lahko svoj certifikat uporabijo vsi, ki so v podjetju zaposleni zdaj ali pa so bili kdaj prej, pa so zdaj v službi kje drugje ali pa so že upokojeni. Za interno razdelitev lahko podjetje porabi 20% družbenega kapitala podjetja. Če je certifikatov in zadolžnic za neizplačane plače (ki se prav tako lahko uporabijo pri interni razdelitvi), več kot 20% vrednosti družbenega kapitala podjetja, se presežek posamičnih certifikatnih vrednosti lahko v primeru, da se v podjetju tako odločijo, uporabi pri notranjem odkupu.
Pri interni razdelitvi je možno certifikat vložiti v celotni ali delni vrednosti, odvisno od odločitve posameznika, od stanja v podjetju ter njegove prihodnosti. V primeru odločitve podjetja (Steklarna se je za to odločila), bodo v drugem krogu interne razdelitve družbenega kapitala podjetja, povabljeni k vložitvi certifikatov tudi ožji družinski člani svojih sedanjih in nekdanjih zaposlenih.
NOTRANJI ODKUP PODJETJA
Če v podjetju pri interni razdelitvi ne bodo porabili vseh certifikatov, se presežek lahko uporabi tudi za no-
tranji odkup. Delnice bo pri notranjem odkupu mogoče kupovati na naslednje načine:
•	z gotovino
•	z vrednostnimi papirji
•	s potrdili o tistem delu plač, ki v zadnjih treh letih niso bile izplačane, pa bi po kolektivni pogodbi morale biti
•	s tistim, kar je kdo za delnice vplačal že pred lastninjenjem.
Na vsak način je pametno, da za to porabite tudi zadolžnice za neizplačane plače v nimulih treh letih, saj je sicer ta denar izgubiljen.
PRODAJA CERTIFIKATOV, NAKUP STANOVANJA
Zakonita prodaja prav gotovo ni mogoča, saj je certifikat neprenosljiv in ga lahko uporabi le tisti, na kogar se glasi. S certifikati mladoletnih oseb lahko razpolagajo njihovi starši oziroma zakoniti zastopniki. Tudi delnice se bodo glasile na ime upravičenca do certifikata. Šele po dveh letih od izdaje delnic, bo te moboče pravno veljavno tudi prodati, podariti itd.
S certifikati tudi ni mogoče plačati družbenega stanovanja. Certifikate smo dobili zato, da bi imeli pravico delčka družbenega premoženja, ki smo ga v minulih desetletjih ustvarjali vsi skupaj.
OBDAVČITEV
Certifikati ne bodo obdavčeni, ker je to le vrednost, s katero bomo kupili delnice. Dohodki oziroma dividenda od vrednostnih papirjev, med katere sodijo tudi delnice, pa bodo obdavčeni.
DEDOVANJE
Vrednost certifikata po smrti imetnika gre v zapuščinsko maso in se normalno deduje.
CERTIFIKATI DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK BIVŠE SFRJ
Kdor je državljan Slovenije, mu vrednost certifikata nepreklicno pripada in ima (napake so možne, so pa tudi odpravljive), že odprt certifikatni račun. Ti delavci lahko svoj certifikat uporabijo kot vsi drugi državljani.
IZDAJA ZADOLŽNIC
Zadolžnice lahko zamenjate za delnice pri interni razdelitvi, torej do višine 20% vrednosti podjetja, pa tudi pri notranjem odkupu, pri katerem velja 50-odstotni popust. Podjetje pa se mora za to obliko odločiti (Steklarna se je) in na te zadolžnice plačati vse prispevke in davke. Zadolžnice se lahko glasijo na razliko neizplačanih neto plač do 80 odstotkov glede na kolektivno pogodbo.
INFORMACIJA ZA UPOKOJENCE
Vsi upokojenci boste s posebnimi vabili februarja povabljeni, da se udeležite srečanja na temo lastninjenja, kjer se bomo pogovorili o temah, ki vas zanimajo.
Poslovni utrip
Recesija v Evropi je veliko podjetij po svetu prisilila v podaljšanje bo-žično-novoletnih praznikov, kar pomeni, da nekaterih resnih poslovnih dogodkov ni bilo ves mesec. Zato tudi v Steklarni iz tega obdobja ni bilo izrazito zanimivih novic s tega področja, je pa zelo pomembno, da smo takoj po novem letu startali s proizvodnjo brez večjih problemov. Pri razsvetljavi so steklarji že zadovoljivo osvojili tehniko »regadin«, tudi proizvodnja v barvnem steklu je stekla zadovoljivo. Tako vzorci, kot testna naročila so bila pri naših kupcih zadovoljivo ocenjena in pričakovati je nova večja naročila.
V programu pogrnjene mize je v zaključni fazi priprava na zagon preše P-3 na H-kadni peči, ki bo spro-
Po dobrih treh mesecih in po več kot šestdesetih urah usklajevanja, pogajanja in dogovarjanja med sindikatom in vodstvom podjetja smo v teh dneh končali usklajevanje naših plač s tarifnim delom kolektivne pogodbe in z razvrstitvijo delovnih mest po posameznih tarifnih skupinah. Ponudbo za uskladitev smo dali septembra na Izvršnem odboru sindikata, predvsem zaradi neenakega odstopanja, predvsem nižjih tarifnih razredov. Da pa pri tem ne bi porušili dosedanjega razmerja med posameznimi poklici in ker nas je pri tem ovirala tudi masa denarja, za katero naj bi se plače dvignile, smo bili primorani v mnogih primerih sklepati kompromise in najti ustrezne rešitve.
Tako smo v začetku januarja po mnenju obeh pogajalskih partnerjev prišli do takšnega dogovora, s katerim lahko seznanimo tudi vse zaposlene, in poskušamo določene pripombe tudi uskladiti. Tako je bilo tudi storjeno. Ker je bilo med zaposlenimi veliko zanimanja za naša pogajanja in ker v fazi pogajanj nismo vznemirjali zaposlenih, se je pojavljalo vrsto ugibanj in vprašanj, zato izkoriščam to priliko, da vam predstavim glavne značilnosti našega sporazuma.
• Vsa delovna mesta so razvrščena skladno s kolektivno pogodbo in veljavnim šifrantom poklicev v 7 ta-
stila zmogljivosti za proizvodnjo asortimana pogrnjene mize na G-kadni peči, obenem pa povečala produkcijske sposobnosti na programu zaščitnih stekel, kjer permanentno naraščajo naročila.
V programu embalažnega stekla so zmogljivosti zapolnjene. Naš stari znanec Italvetro pa zaradi izjemnih težav, v katere je zašel tudi zaradi načelne prodajne politike Steklarne Hrastnik, vleče najpodlejše poteze, s katerimi bi rad zagrenil življenje tudi nam v podjetju. Tako do onemoglosti maltretira našega kolega g. Pinotija, ki je bil v času skupnega dela z Italvetrom njegova desna roka, danes bi ga pa rad tako psihično kot finančno uničil. Ne bi se čudil, da bi podobne poteze vlekel proti Steklarni Hrastnik in to samo zato, ker smo prenehali sodelovati z njim zaradi neplačevanja svojih obveznosti. Tega se bomo morali navaditi, saj vsa podjetja, ki gredo zanesljivo proti stečaju, naredijo prav vse, da te s svojim potapljanjem potegnejo s seboj.
Stojan Binder
ritnih skupin in 30 plačanih razredov.
•	Izhodiščne bruto plače se dvignejo na 90% tarifnega dela kolektivne pogodbe, kar je po trditvi vodstva glede na sanacijo podjetja trenutno največ, kar nam tekoče poslovanje dopušča.
•	Pomembni del, oziroma novost je ta, da ima vsaka poklicna skupina še dodatni takoimenovani »B« faktor, ki daje možnost napredovanja na višjo izhodiščno osnovo. S tem je dana možnost vodjem posameznih obratov, da posameznikom za katere smatrajo, da s svojim delom izstopajo in dosegajo dobre delovne rezultate le tem določijo večjo izhodiščno osnovo. Mislim, da bodo s tem zadovoljni tako vodje obratov, ki so se večkrat pritoževali, da nimajo možnosti vplivati na plačo posameznikov za katere smatrajo, da si s svojim delom to zaslužijo. Delno pa bo rešen tudi problem v ročni proizvodnji, kjer so najzahtevnejše artikle delali le posamezniki, ki pa so zaradi zahtevnosti izdelkov dosegli manjše prekoračitve in bili za svoje delo celo oškodovani pri plači.
Naj na koncu še omenim, da z doseženim sporazumom verjetno nismo povsem zadovoljni ne v sindikatu, kot tudi ne v vodstvu, vendar menim, da je začet prvi korak k
skupnemu cilju za leto 1994, to pa je vsaj s strani sindikata 100% izplačilo tarifnega dela panožne kolektivne pogodbe in kratkoročno odprava izplačila akontacije v obliki bo-
Kot verjetno že veste, zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, omogoča tudi uveljavitev zadolžnic za manj izplačane osebne dohodke in sicer pri notranjem odkupu, kjer velja dodatni 50% popust. Ker smo tudi v naši tovarni izplačevali manjše osebne dohodke kot jih je določala kolektivna pogodba, bodo v teh dneh pričeli z izračunom deleža, ki
Kar nekaj časa je že minilo odkar je v internem glasilu Steklar izhajala rubrika s tem naslovom, ki vas je seznanjala s kadrovskimi spremembami v našem podjetju. Tako bomo poskušali vsaj delno popraviti zamujeno in vas kar se da pregledno seznaniti z dogajanji s tega področja v preteklem letu.
Če se povrnemo najprej h koncu leta 1992, je bilo zadnji dan v tem letu v Steklarni zaposlenih 1145 delavcev, od tega 505 žensk in 640 moških, med njimi je bilo 9 pripravnikov in
Ime in priimek
Alenka LESKOVŠEK Alojzij KIRN, oec. Aleksander MIRT, dipl. oec. Mojca DEŽELAK, dipl. oec. Vinko GODICELJ Vili PETRIČ, oec.
Andreja BOČKO, oec. Branko KALPIČ, dipl. inž.
nov. Za slednje smo že pričeli s prvimi dogovori.
Predsednik sindikata Soniboj Knežak
bi ga morali dobiti po tarifnem delu kolektivne pogodbe je sicer za obdobje od septembra 1990 do 1. januarja 1993.
Ta delež bodo dobili vsi, ki so bili v tem obdobju zaposleni v Steklarni Hrastnik.
SINDIKAT
27 delavcev, ki so imeli delovno razmerje sklenjeno za določen čas. V letu 1993 smo zaposleni v Steklarni dobili 47 novih sodelavcev, od tega 42 moških in 5 žensk. Med njimi se jih je 22 vrnilo iz odsluženja vojaškega roka, ostali pa so na novo sklenili delovno razmerje, v glavnem na delovnih mestih v programu razsvetljave (ročna) in na različnih delovnih mestih od V. do VIL stopnje izobrazbe (nekaj jih je bilo že predstavljenih v preteklih številkah Steklarja):
Mesec sklenitve DR
marec
april
april
maj
september
september
september
november
kadri za profitni center razsvetljave (ročna proizvodnja):
Denis PERKO	avgust
Danijel BAUMGARTNER	september
JožeČANČER _	september
Andžel ko J U R J EVI G	september
Janko JAMŠEK	september
Igor PIKELJ	september
Sašo SARDI_	september
Esad HRSTIČ	september
Viktor MOČNIK	september
Tsdej PAVLIČ	september
Boštjan SONC	september
Mario Ml KS A	oktober
Branko ŠKORJANC	oktobor
Đevad FAZLIĆ	november
Usklajen tarifni
del kolektivne pogodbe
Nove zaposlitve:
administrativni, strokovni, vodstveni ali vodilni delavci:
Obračun manj izplačanih osebnih dohodkov
Ponovno rubrika ZANIMALO VAS BO
Zaposlitve po odsluženem vojaškem roku:
kadri za profitni center razsvetljave:	
Sebastjan TAVČAR	februar
Orlando POVŠE	februar
Blaženko GAVRIČ	maj
Gregor KUNSTIČ	maj
Marko JONKE	julij
Branko HOHKRAVT	avgust
Robert GUČEK	avgust
Davorin PETAUER	avgust
Senad FAZLIĆ	oktober
Alojzij KLEPEJ	december
Igor PLANINC	december
Matej VRBNIK	december
delavci na delovnih mestih v avtomatski proizvodnji,	zmesarni, pregledu in
vzdrževanju:	
Simon LAZNIK	februar
Marjan ŠKORJA	februar
Šerif ALIBAŠIĆ	februar
Uroš DRGAN	februar
Damir POTOČAN	februar
Đemal SMAJLAGIĆ	februar
Sašo LAKNER	julij
Marino ZORC	avgust
Elvedin GOLOTIČ	december
Boris ĐURICA	december
Delovno razmerje pa je v preteklem letu prenehalo 242 delavcev, od tega 159 moških in 83 žensk.
Zaradi velikega števila poimenskega seznama ne objavljamo. Res pa je, da je število dobesednih prekinitev delovnega razmerja veliko manj-
še, saj so bile v letu 1993, kot veste, ustanovljene tri nove firme, v katere je bilo premeščenih oz. prezaposlenih 123 delavcev (večina jih je ostala na istih ali sorodnih delovnih mestih, kot so jih opravljali v Steklarni.
Razlogi za prekinitve delovnega razmerja so torej naslednji:
prerazporeditev v podjetje SINET, d.o.o.
prerazporeditev v podjetje FORMA-H, d.o.o.
prerazporeditev v podjetje STEDEK, d.o.o.
odslužitev vojaškega roka
tujci z delovnimi vizami za določen čas
redna upokojitev
invalidska upokojitev
delovno razmerje za določen čas
sporazumna prekinitev
disciplinska izključitev
ostale prekinitve
40 delavcev 44 delavcev 39 delavcev 15 delavcev
25	delavcev 6 delavcev 5 delavcev 8 delavcev
26	delavcev 21 delavcev 13 delavcev
V leto 1994 smo torej stopili z 950. delavci, od tega s 427. ženskami in
523.	moškimi. Med njimi so trije pripravniki in 14 delavcev, sprejetih za določen čas.
To je bolj kratka predstavitev novosti s kadrovskega področja iz preteklega leta, v letu 1994 pa vas bomo vsak mesec sproti seznanjali.
Od naslednje številke dalje bo ponovno uvedena tudi rubrika »Poročili so se:« in »Prirastek v družini:«. Delavce pa prosimo, da kadrovsko službo sproti obveščajo tudi o teh veselih družinskih dogodkih, saj bo uredništvo Steklarja črpalo podatke prav tam.
Kadrovska služba
Kronologija delavcev, ki so bili upokojeni v letu 1993
1.	Marija BALAŠA, roj. MATKO, rojena 7. 12. 1958 v Trbovljah, stanujoča v Čečah, se je zaposlila v Steklarni Hrastnik v letu 1979, kot 21-letno dekle. Pred tem je po končani gostinski šoli delala v Hotelu Prebold. Z delom je pričela v računovodstvu, kot evidentičarka proizvodnje, v letu 1991 je resneje zbolela, zato je bila v začetku leta 1993 s tega delovnega mesta tudi invalidsko upokojena s 16 leti delovne dobe.
2.	Leopold BRGLEZ, rojen 2. 5.
1945 na Dolu, stanujoč v Hrastniku, je pričel delati v Steklarni Hrastnik v letu 1960. Začel je kot odnašalec stekla v ročni proizvodnji, kmalu pa je napredoval do predstiskalca. Po odsluženju vojaškega roka v letu 1966 je bil nabiralec stekla, od leta 1974 dalje pa je delal kot brigadir na stroju MDK, in kasneje MDR. S koncem leta 1993 je bil upokojen s polno delovno dobo 40. let kot nabiralec I MDR-1 - brigadir. 3. Anton JANČIČ, rojen 27. 5. 1938 v Laškem, stanujoč v Sedražu, je bil
zaposlen v Steklarni Hrastnik od leta 1982 in sicer je kot KV ključavničar vsa leta delal na delovnem mestu vzdrževalca v avtomatski proizvodnji. Zaradi bolezni, ki je nastopila koncem leta 1990 je bil v maju 1993. leta invalidsko upokojen s 36. leti delovne dobe.
4.	Albert KAPELAR, rojen 30. 1.
1942 v Hrastniku, stanujoč na Dolu pri Hrastniku, je sklenil delovno razmerje v našem podjetju leta 1959 kot ključavničar. Pred tem pa je bil že v času šolanja vajenec Steklarne, tako da se je prvič srečal s podjetjem že leta 1956. Leta 1963 se je zaposlil v TKI. V letu 1966, ko je ponovno pričel delati v Steklarni (vmes je odslužil tudi vojaški rok), je pričel z delom na IS strojih kot izmenski vodja, saj je med tem časom dokončal srednjo tehnično šo-
lo.	V novembru 1967. leta je postal vodja vzdrževanja v Steklarni. Od leta 1974 je bil obratovodja 6. IS strojev in
3.	stiskalnic, kasneje ob ločitvi avtomatske proizvodnje na dva dela, pa je postal obratovodja IS proizvodnje, kar je opravljal vse do upokojitve s polno delovno dobo 40. let v maju 1993.
5.	Oobrinka LAPADATOVIČ, rojena 23. 2. 1947 v Brzi Palanki, stanujoča v Trbovljah, je imela sklenjeno delovno razmerje v Steklarni od 1. 8. 1984 kot čistilka. V letu 1990 je resneje zbolela, zato je bila v letu 1991 razporejena v invalidsko delavnico kot pakirka. Zaradi svoje bolezni je bila konec avgusta 1993 invalidsko upokojena s komaj 10. leti delovne dobe.
6.	Šačir RIZVANOVIČ, rojen 23. 5. 1937 v Foči, stanujoč v Hrastniku, se je zaposlil v Steklarni leta 1975. Vsa leta je delal na različnih delih pri pripravi zmesi v podjetju. Starostno je bil upokojen v decembru 1993. leta kot tehtalec kemikalij s skupno skoraj 35. leti delovne dobe.
7.	Stane TROVC, rojen 17. 12. 1943 na Bregu, stanujoč v Sevici, je kot 18. leten fant sklenil delovno razmerje v Steklarni v letu 1961. Začel je v ročni proizvodnji kot odnašalec stekla. Kmalu je napredoval do predstiskalca in nato nabiralca stekla. Leta 1983 je pričel bolehati zaradi hrbtenice, zato je bil od leta 1985 razporejen na različnih lažjih delih, največ pa je delal kot čistilec orodja. S tega delovnega mesta je bil invalidsko upokojen v januarju 1993 s skoraj 36. leti delovne dobe.
8.	Jože ZAJC, rojen 17. 3. 1946 v Zagradu, stanujoč v Hrastniku, se je zaposlil v našem podjetju v letu 1961 kot pripravljalec zmesi v zmesarni. Kmalu pa je bil razporejen v ročno proizvodnjo, kjer je napredoval od od-našalca, preko predstiskalca do strojnega steklarja - brigadirja. Tudi njega so pestile zdravstvene težave, zato je bil v letu 1986 razporejen za delovno mesto strojnika na IMI oz. vodjo menjave IMI. S tega DM je bil v februarju 1993 invalidsko upokojen z nepolnimi 37. leti delovne dobe.
9.	Zofija ZUPANEK, rojena JAZBIN-ŠEK, rojena 20. 9. 1939 v Laškem, stanujoča v Hrastniku, se je zaposlila v Steklarni Hrastnik v letu 1958, takoj po končani Srednji ekonomski šoli. Vso svojo delovno dobo je povezala z delom v računskem oziroma finančnem sektorju, v začetku na nekoliko manj zahtevnih delih, ob upokojitvi s
35. leti delovne dobe v avgustu 1993 pa je opravljala dela vodje finančnega knjigovodstva.
10. Mirko ŽAGAR, rojen 29. 11. 1943 v Strenskem, stanujoč v Laškem, se je zaposlil v Steklarni Hrastnik v letu 1961 kot delavec v zidarski delavnici. Kmalu je bil razporejen v ročno proizvodnjo, kjer je napredoval od odnašalca do nabiralca. V letu 1974 pa je začel z delom v avtomatski proizvodnji, najprej kot pomočnik strojnika IS, nato je napredoval do strojnika, že v letu 1978 pa je postal vodja stroja IS. S tega delovnega mesta je bil v oktobru 1993 tudi upokojen s polno delovno dobo 40. let!
Adolf BARIČ, rojen 15. 6. 1941 v Hrastniku, stanujoč na Dolu pri Hrastniku, je pričel z delom v Steklarni Hrastnik po končani Steklarski šoli v Rogaški Slatini v letu 1958 kot kvalificiran steklopihalec. Kmalu je napredoval v svojem poklicu in že leta 1973 je bil ročni pihalec - brigadir. V letu 1980 je bil za kratek čas zaradi bolezni razporejen na delovno mesto tehtalca pri avtomatski tehtnici, še istega leta pa se je udeležil tečaja REFFA na Bledu, nakar je postal normirec oziroma analitik dela v ročni in polavtomatski proizvodnji. Ta dela je opravljal vse do upokojitve konec leta 1993.
Smešnice
Japonec in Slovenec se pogovarjata, koliko kdo od niju dela:
»Delam osem ur na dan«, pravi Japonec, »štiri ure na dan zase, dve uri za lastnika, dve pa za Japonsko«.
»Tudi jaz delam štiri ure na dan«, pravi Slovenec, »za lastnika ne delam, ker ga nimam, da bi pa delal dve uri za Japonsko, pa mi še na misel ne pride«.
Vodja opozarja drugega uslužbenca zaradi stalnega zamujanja. Uslužbenec se razburi: »To, da zamujam pet minut ste opazili, tega, da grem vedno domov pol ure prej, pa niste, kajne?«
»Nikar ne žvižgaj pri delu«, se jezi mojster.
»Je že v redu, saj ne delam«, ga potolaži vajenec.
»Kaj je z vami? Počasi delate, počasi mislite, počasi dojemate. Ali sploh lahko kaj hitro naredite?«
Ta pa mu odgovori: »Ja, hitro se utrudim«.
»Madona, ko takole vidim, kako je v naši fabriki vse razmetano, me kar nekaj prime, da bi začel spravljati v red«. »In zakaj tega ne storiš?« »Veš, zadnji hip se človek vedno še nekako obvlada.«
Stran 6	STEKLAR	Hrastnik, 31. 1. 1994
Nagradna križanka		SItKIAHNA
o
VZDEVEK PRVEGA
rimskega založnika, CESARJA TITA POMPO NUA
IGRALEC
DELON
HiŽNl
SVET
KAVBOJSKA VRV 7 ZANKO
ANTIČNI KRAJ V ARGOLIDI
NEMŠKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (JOHANN )
ELMER
RICE
O
BIBLIJSKI
PREROK
SLADKO-
VODNE
RIBE,
KRAPOVEC
avtor:
KARLI
DREMEL
OSKRBA,
STREŽBA
SMISEL
REKA V ANGLIJI
OČETOVO
POSESTVO
SLOVNA DEŽELA V ATLANTIKU
SLOVENSKA PEVKA (8RANKA)
OLIVER
CROMWELL
BLAGAJNA
žensko
IME
ZASILNA
STAVBA
IGRALKA
K1S1C
FIGURA PRI ČETVORKI
PRIJETEN
VONJ
AM. JEDRSKA PODMORNICA
ANTON
AŠKERC
MALAJSKO
BODALO
KRALJICA
ŠPORTA

POKLON,
DARILO
VIŠJA
VZPETINA
VERSKI
REFOR-
MATOR
GRŠKI JUNAK PRED TROJO
CRTA,
POTEZA
SPOJ ROKE S TRUPOM
RUSKI ZGODOVINAR (JEVGENIJ)
NUJA
GOZDAR
MEDMORJE
ORGAN
VIDA
HIMALAJSKA KOZA
DOLGA
DOBA
PLANINA
MAKE-
DONSKO
KOLO
REKA V NOTRANJI AZIJI
RNA
J
■KOD-
LJIVEC
EKONOMIST SIK
OSNOVNA
MERA
GRŠKA
ČRKA
PAMELA ----JS.)
PORTUGAL.
POLITIK
(RAMALHO)
ANGL FILM. IGRALKA (DEBORAH)
NEKD.AVST. ALPSKI SMUČAR (HANS)
STAVČNO
LOČILO
EGIPČAN -SKI BOGU-METNIKOV
PRVI PREVOD BIBLIJE V. LATIN-ŠClNf
7NAK V ZODIAKU
MESTO V HOLANDIJI C SIR)
DRŽAVICA V PIRENEJIH
NAJVEČJA
ČLOVEŠKA
ŽLEZA
NAJDALJŠA REKA V ITALIJI
KRAJ PRI ZADRU
ADAM
BOHORIČ
PESNICA
ŠKERL
KRAJU NA KOROŠKEM
AMERIŠ-Kl ASTRONOM (AbRIAAN)
HRAST
KAJETAN KOV IČ
BAKER
RADIJ
NICK
NOLTE
NEPO-
MEMBEN
ČLOVEK
VNEMA,
POLET
IGOR
TORKAR
18SEN0VA
DRAMA
OČE
MALEN-
KOST
DELAVEC NA ŽELEZNICI, KRETNIK
OTOK V JADRANU
MOHA-
MEDOVO
VERSTVO
VARNOST.
ZAPORA
ZARADI
NALEZLJ.
BOLEZNI
Med odmorom se delavec zvija od bolečin. Sodelavec ga vpraša: »Ja kaj pa ti je?«
»Na malo potrebo me tišči.«
»Zakaj pa ne greš?«
»Si nor? V prostem času?«
Veseljak pride v gostilno in naroči pijačo za vse. Vsi se razveselijo prijateljskega povabila, najbolj pa krčmar. Veselo razpoloženje traja in traja, dokler se ne izkaže, da veseljak nima denarja, da bi plačal. Krčmar pobesni in gosta vrže na cesto.
Naslednji večer se veseljak spet pojavi in glasno naroči: »Pijačo za vse, kar kdo želi - razen za tebe!« in pokaže na krčmarja ter doda: »Ti si preveč tečen, če malo več popiješ.«
V bifeju se trije moški pogovarjajo o hudo pomembnih stvareh. »Mene najbolj navdušuje misel na makro-kozmos: vesolje, zvezde, svetlobna leta, črne luknje, kvazarji - ali ni to veličastno?« se navdušuje prvi. »Mene pa najbolj pretrese misel na
mikrokozmos: atomi, protoni, nevtroni, molekule, celice, mikroorganizmi, razvoj življenja - ali ni to ne-Ikaj neverjetnega?« se oglasi drugi. »Mene pa najbolj fascinira termovka,« se oglasi tretji, »poleti mi ohranja pijačo mrzlo, pozimi pa čajček ostaja v njej vroč.«
»No, in kaj?«
»Ja fanta, ali ni izredno, da termovka ve, kdaj je poletje, kdaj pa zima?«
Prijatelja se srečata in eden od niju se pohvali, češ kaj vse je opravil, medtem ko žene ni bilo.
»Povabil sem starega znanca, skuhal kavo in pripravil z mešalcem sadni sok, prepleskal steno in strop, skrbno očistil okna, postružil parket, opral in zlikal obleko, pa še kopel sem si privoščil.«
»Kaj takega«, prijatelj skoraj do sape ne more.
»No, saj mi drugega ni preostalo«, skromno reče pravi, »ko pa sem pozabil zapreti mešalec.«
Nagradna
križanka
Med reševalci s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 6.500 tolarjev in sicer:
1.	nagrada: 2.000 tolarjev
2.	nagrada: 1.500 tolarjev
tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK do 25. 2. 1994.
Nagrajeni reševalci:
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 10/1993 smo dobili 90 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada (2.000 tolarjev): Anton Jecl, upok.
2.	nagrada (1.500 tolarjev): Marjeta MÜHLBAUER
Nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo: Anka KNEZ, upok., Viki ERMAN, Nada GOŠLER
Rešitev križanke iz prejšnje številke
VODORAVNO: Martinu, košava, želi uredništvo, STEKLARJA, karta, S, Am, akcent, Bill, Kvirinal, D. V., kis, artel, nevesta, zmene, sveča, Dornier, Milan, Kern, kapar, nagelj, Ožbolt, Anit, gate, K.V., Ina, V.R., Colon, tara, kojot, E.D., oronim, kas, I.K., veznik, animacija, kolonel, rek, jeseter, Spoleto, kaskada, Aci.
(K. D.)
B3 steklar
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Slavko Marčen, Majda Krošlin, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Alojz Šmagelj in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana.
Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1 maja 14, telefon 0601/41-622
Po mnenju Urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-93) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5 odstoni prometni davek.