74 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 CANKARJEVA PROSLAVA V KOČEVJU LETA 1926 JOŽE GREGORIČ »Cesarska cesta« od Vrhnike proti Ljub- ljani, ki jo je Cankar tolikokrat prehodil z materjo ali sam, v blatu ali prahu, je danes asfaltirana in namesto počasnih kolesljev z zaspanimi in osornimi furmani švigajo po nji svetli avtomobili in težki tovornjaki. Tudi Bevke so se od Cankarjevih časov močno spremenile, zlasti odkar raste na Po- licah čisto novo naselje z ličnimi in udobni- mi hišicami. Le okoli bevške cerkve z mo- gočnim zvonikom in okoli župnišča se ni do- sti spremenilo. , Po mnenju Izidorja Cankarja, urednika i Canikarjevih Zbranih spisov, je Ivan Can- i kar mislil na župnišče v Bevkah, ko je opiso- val v Martinu Kačurju farovž v Blatnem dolu; to je morda pisatelj sam povedal brat- rancu Izidorju. Prav tako se splošno misli, da je Cankarju za župnika v Martinu Ka- čurju služil kot model župnik Jurij Rozman (1846—1933), ki je bil v letih 1876—1901 za župnika na Rakitni, nato pa do leta 1929 v Kovorju pri Tržiču. Umrl je leta 1933 v ' Trbojah ob Savi. Po Rozmanovi smrti je Jo- i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 75 Že Pogačnik 8. jan. 1933 napisal v Slovencu (št. 6) članek z naslovom: »Jurij Rozman, Cankarjev model iz Martina Kačurja, umrl.« Jurij Rozman je bil nadarjen duhovnik, a velik posebnež, kakršen je tudi župnik v Blatnem dolu. Fr. Dobrovoljc pravi v Can- karjevem albumu (1972, str. 298): »Njegove (Rozmanove) življenjske okoliščine so bile seveda drugačne, kakršne je opisal Cankar v blatnodolskem župniku, vendar ga je v značaju docela zadel.« Meni ipa je župnik Ciril Jerina, rojen leta 1899 v Sinji gorici pri Bevkah, sedaj v po- koju v Zaplani nad Vrhniko, pripovedoval, da so njegovi starši ob branju Martina Ka- čurja v župniku iz Blatnega dola prepoznali tedanjega bevškega ekspozita Antona Vončo. Vonča se je rodil 13. jan. 1819 v župniji Smlednik, v Bevke pa je iprišel z Vrhnike leta 1863 in tu preživel skoraj 42 let. Ok- tobra 1904 je stopil v pokoj in se preselil v svojo hišo (sedaj Bevke 56), kjer je 27. jan. 1905 umrl. Tudi Vonča je bil posebnež in se je tako močno pokmetil kakor župnik v Mar- tinu Kačurju, da ga je pisatelj lahko označil za »gospodarja in sužnja Blatnega dola« (CZS IX, 166). Sicer pa v začetku našega stoletja na Slo- venskem niso bili tako redlki duhovniki, ki so se kar preveč pokmetili. Enega takih je opisal tudi Fr. Finžgar v povesti o podežel- ski učiteljici (Sama, Dom in svet 1912). Finž- gar je po lastni izjavi za model svojega ori- ginalnega župnika v odmaknjenem Bukovju porabil Janeza Kunaverja (1862—1937), žup- nika na Golem nad Želimljem, ki je tudi sam kmetoval, oral in vlačil, le gospodavalen ni bil kakor župnik v Blatnem dolu. In končno je Hmko Smrekar celo Finžgarja, ki je bil dovolj razgledan in napreden ter se je znal Sukati v najboljših krogih, karikiral, kako v škornjih, z zavihanimi rokavi in s cedro v ustih kida gnoj, ker je v Sori ikmetoval in bil predsednik živinorejske zadruge — mod- rice v ozadju pa jokajo, ker je počivalo nje- govo pisateljsko delo!' Cankarjev Martin Kačur je izšel v začetku leta 1907 z letnico 1906. Jerinov oče je bil čevljar in je rad bral. Da se z branjem ne bi zamudil pri delu, mu je žena na glas brala, medtem ko je on šival in po- pravljal čevlje. Sin Ciril, ki mu je bilo tedaj osem let, pa je tudi! poslušal. In ko je mati brala Martina Kačurja, je oče na glas pripomnil: »To je pa rajni bevški faj- mošter, gospKxi Vonča!' Genau tak je bil!« Te očetove besede so C. Jerini do danes osta- le v spominu. Zato se mi zdi bolj. verjetno, da je Cankar ob slikanju župnika v Blatnem dolu imel pred očmi Antona Vončo kot pa Jurija Rozmana. Cemu naj bi tudi hodil po j model v tri do štiri ure oddaljeno Rakitno, i če pa je imel porabno osebo v bližnjih Bev- kah, ki jih je pač dobro poznal? Sicer pa vemo, da Cankar svojih oseb ni posnel in opisal natančno po naravi kaikor realisti, marveč jih je stiliziral in tipiziral kot nosilce idej in predstavnike življenjskih na- zorov. Kakor Blatni dol, ki mu je pisatelj dal simbolično ime (blizu Bevk je vas Blatna Brezovica!), ni podoben resničnim Bevkam, ki so na vzpetini nad Barjem, tako župnik v Blatnem dolu ni posnet natanko ne po žup- niku Juriju Rozmanu ne po Antonu Vonči, ampak je samostojna pisateljeva stvaritev. Od Vin j et do Podob iz sanj je Cankar po- udarjal: »Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše — moje du- še in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ... Moji mo- deli so oživeli. Dahnil sem vanje svoje mi- uli... svoje sanje . .. svoje življenje« (CZS 76 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 I, 304). Zato Cankar ni maral brezdušnega Zolajevega in Ibsenovega naturalizma, kjer se je pisatelj popolnoma umaknli v ozadje in neprizadeto opisoval človeka kakor pred- met. V pismu Fr. Govökarju je Cankar 24. avg. 1899 izrazil enako misel: »Jaz sem doživel vse, o čemer govorim; jaz govorim z goirkim prepričanjem o stvareh, ki so mi na srcu. Ljudi, ki jih opisujem, sem ljubil in sov- ražil in študiral« (CP I, 196—97). Anici Lu- šinovi pa je 19. avg. 1902 pisal: »Vse ljudi, ki pišem o njih, vidim pred sabo in če jim pogledam bolj- natanko v obraz — vidim sehe samega; povsod sem jaz in so moje tež- ke, nevesele, utelešene misli. . . Zunanji svet je naposled vendarle samo zunanjost; člo- veku, ki nima sonca v srcu, dežuje zmerom in zanj je jesen, čeprav so travniki zeleni« (CP I, 514). Za slovensko kulturno zgodovino pa niso zanimiva in poučna samo Cankarjeva dela in poročila, kako so sodobniki sprejemali in sodili njegove spise, marveč tudi vprašanje, kako smo se ga spominjali po smrti, kako smo obhajali razne obletnice njegovega živ- ljenja ter kaj so o njem takrat pisali naši časniki in časopisi. Iz teh odmevov je mo- goče ugotoviti, kako je raslo naše spozna- vanje Cankarjeve umetnosti in preučevanje njegovega celotnega dela, ki je doživelo po- dobno usodo kakor Prešernovo delo. Prav gotovo je slovenska dijaška in delav- ska mladina prva začutila moč Cankarjeve besede ter se ogrevala tudi za njegove umetnostne in družbene poglede. Tudi dijaki kočevske gimnazije, ki je leta 1919 začela s prvim slovenskim razredom, smo se že zgodaj navduševali za Cankarja in njegove kritične misli. V Kočevju je bila ustanovljena nemška nižja gimnazija leta 1872. Njen namen je bil, da bi krepila nemški živelj na narod- nostno mešanem kočevskem ozemlju in po- magala germanizirati tamkajšnje Slovence. Gimnazijs)ko poslopje, ki še vedno stoji, je bilo sezidano leta 1874, leta 1909 pa so pri- zidali nov trakt. Leta 1911 je kočevska gim- nazija imela že vseh osem razredov in prvo maturo, medtem ko je bila slovenska gimna- zija popolna šele leta 1927, ko je bila na njej tudi prva slovenska matura. Ker še nimamo pregleda o kulturnem živ- ljenju v Kočevju po prevratu 1918, se mora- mo za sedaj zadovoljiti z nepopolnimi po- datki. (Tak pregled bi morali pripraviti »Ko- čevski razgledi«, ki so začeli lani izhajati!) Kdaj pa kdaj so člani Sokola ali Glasbene matice pripravili koncert ali kakšno pred- stavo v hotelu »Trst«, ki je imel primerno dvorano z odrom. Za silo se je dala porabiti tudi telovadnica v osnovni šoli, ki je prav tako imela skromen oder in nekaj kulis. Henrik Kužnik v svojih spominih omenja kot prvi slovensiki uprizoritvi po prevratu v Kočevju Jurčičevega Desetega brata (1919) in Finžgarjevega Divjega lovca (1920). Po svojem dnevnilcu, ki sem ga pisal kot dijak, povzemam, da je Sokol v novembru 1925 uprizoril Finžgarjevo kmečko dramo Razva- lina življenja, aprila 1926 Ganglovega Sina, pozneje pa še dramo Mati, ki jo je napisala Marija Kmetova, in burko tržaškega pisa- telja Jaka Stoke Mutasti muzikant. Glasbena matica je v juniju 1926 nastopila s Štokovo burko Moč uniforme, v oktobru 1927 pa z Ugrabljenimi Sabinkami. Čitalnica, ki je imela svoje prostore v gimnaziji, je 27. jan. 1928 pripravila proslavo petdesetletnice roj- stva pesnika Otona Zupančiča. Na sporedu je bil govor, recitacije in deklamacije nje- govih pesmi. Toda nam dijakom je bil vstop na proslavo prepovedan, kar je zlasti med višješolci zbudilo obilo nejevolje, saj bi po našem prepričanju takšna prireditev morala biti namenjena predvsem učeči se mladini. Pa tudi dijaki, posebno višješolci, nismo držali križem rok. S ponosom nas je nav- dajala: zavest, da je gimnazija najvišja pro- svetna ustanova v mestu, ki je poleg osnov- ne šole imelo tudi deklišiko meščansko šolo z internatom. Prvenstvo so nam priznavali tudi meščani in okoličani ter z obiskom na- ših prireditev podpirali naša prizadevanja. Nastopi gimnazijcev ob koncu šolskega leta — gimnazijski pevski zbor je dolga leta us- pešno vodil prof. Ivan Sivec —¦ na javnih akademijah in proslavah znamenitih oblet- nic, ob uprizoritvah te ali one igre so bili vselej kulturni dogodek, o katerem se je v mestu ob Rinži še dolgo govorilo. Leta 1927 smo dijaki igrali ljudsko igro Dom Janeza Jalna, 10. dec. 1927 pa Užitkar- je, kmečko tragedijo Alojzija Remca. Dne 3, febr. 1928 je šesti razred kot Podmladek Rdečega križa uprizoril Linhartovo komedijo Veseli dan ali Matiček se ženi (pokrovitelj prof. France Pacheiner). V dnevniku imam zapisano: »Ljudi je bilo toliko, kot jih še na nobeni naši prireditvi ni bilo. Dobili smo 1900 din, od tega bo čistega čez 900 din! Po igri smo se slikali.« Prvi maj 1928 smo proslavili z uprizoritvijo socialne drame Dva bregova Antona Leskovca, ki je bila na spo- redu ljubljanske Drame v sezoni 1927—28 in smo jo prepisali iz rokopisa! Meni je pripad- la vloga Macafurja, poglavarja beraške dru- ščine ... Seveda so kočevski dijaki igrali tu- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 77 Igralci Linhartovega »Matička« na Državni realni gimnaziji v Kočev- ju, dne 3. februarja 1928 di po odhodu prvih maturantov, o čemer v mojem dnevniku ni zapiskov. H. Kužnik po- roča, da so leta 1937 v režiji J. Seska upri- zorili Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski. (Prim. J. Gregoirič in H. Kuž- nik v zborniku »50 let slovenske gimnazije v Kočevju«, 1969, 85—87, 90—93.) Nekaj let smo kočevski dijaki izdajali kar dva rokopisna lista: za vso gimnazijo Blis- kavice (ime smo sprejeli iz Župančičeve Ve- ronike Deseniške), za ožji krog pa Naše og- nje. V najbolj živem spominu pa mi je ostala proslava petdesetletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja leta 1926. Pod vodstvom prof. Milana Fabjančiča, novelista, M je bil pokrovitelj literarnega krožka na gimnaziji, smo pripravili nekaj recitacij Cankarjevih del in tri slike (prvo, četrto in peto) iz Hlap- ca Jerneja, ki ga je dramatiziral Milan Skr- binšek. Uvodni govor o Cankarju in njego- vem delu sem prevzel podpisani. Čeprav se v sredini maja že bliža konec šolskega leta in bi se bilo treba pospešeno posvetiti uče- nju, smo se nekateri intenzivno pripravljali na Cankarjevo proslavo, za katero smo imeli na voljo le dobrih štirinajst dni. Po časo- pisnih poročilih smo vneto spremljali, kako obhaja Cankarjevo petdesetletnico ostala Slovenija. Dne 9. maja sem si zapisal v dnevnik: »Snoči so proslavili Cankarja v Ljubljani, danes pa so vsi časopisi polni njegovih slik in člankov o njem. Kako pa so z njim rav- nali naši filistri, dokler je bil še živ!'...« Dne 10. maja 1926 berem v dnevniku: »Da- nes je preteklo petdeset let, kar se je na Vrhniki rodil največji slovenski pisatelj, in dramatik — Ivan Cankar — toda v naših šolah se ga nismo niti z besedico spomnili! Namesto pouka smo imeli zadnjo uro pre- davanje o sv. Savi. Razumljivo je, če sv. Savo slavijo Srbi, saj je eden največjih in najbolj, zaslužnih mož v njihovi zgodovini. Prav je, da se z njegovo osebnostjo in z njegovim delom seznanimo tudi Slovenci, saj smo bratski narod in živimo v skupni drža- vi. Toda za to bi lahko našli kak drug dan, danes pa bi morali spregovoriti o Cankarju, ki je tak velikan slovenske kulture. In v j slovenskih šolah niti besede o njem! Ali je i to znamenje narodne enakopravnosti v svo- | bodni narodni državi, ki jo je Cankar na- j povedoval? . . . Ravnatelj ni upal na lastno : odgovornost dovoliti, da bi v sredo prosla- \ vili Cankarja, ampask je pisal v Ljubljano \ po dovoljenje. S tem se bo stvar zavlekla, I naše priprave pa visijo v zraku. Tako nas \ podžigajo k idealizmu in, delu za narod!« Dnevnik 15. maja 1926: »V osnovni šoli so otroci igrali Pogumnega Tončka. Nisel šel gledat, ker nimam denarja in se moram pri- pravljati za našo proslavo. Tudi govor mi še ne gre gladko.« Dnevnik 16. maja: »Ves dan sem zabil, ne da bi zvečer imel kaj pokazati. Pisali in raz- našali smo vabila za Cankarjevo proslavo — končno je iz Ljubljane le prišlo dovoljenje — pripravljali smo kulise in drugo, kar je potrebno za jutrišnjo prireditev. Tudi skuš- njo smo še imeli ob petih popoldan. Ne vem, kako bo šlo, ker se igralci ne moremo vzdr- žati smeha, kadar pa se je treba smejati, se ne znamo! Zdaj šele vidim, koliko se mora človek učiti in mučiti, preden kaj doseže.« Dnevnik 17. maja 1926: »Cankarjeva pro- slava je minila! Pozno je, ko pišem te vrsti- ce. »Zvezde hité čez visoko polnoč...« (Zu- 78 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1978 pančič). Od razburjenja in sreče me ne miika spanje. Zapisati si hočem svoje vtise o po- teku in uspehu današnje proslave. Že nekaj dni smo bili stalno na nogah, največ dela pa je bilo danes, neposredno pred nastopom. Železne postelje za prizor v ječi smo dobili naposodo pri gostilničarju Beljanu, kjer stanujem. Palme za okrasitev odra so nam posodili Kajfeževi.' Vse tb je bi- lo treba spraviti v ©snovno šolo. Cankarjevo podobo, ki smoi jo hoteli obesiti na oder, smo iskali po vsem mestu. Nazadnje smo jo ven- darle iztalknili pri odvetniku dr. Štefanu Rajhu, ki je zaveden Slovenec in starosta kočevslkega Sokola.* Tudi to je značilno za kulturno stopnjo nekaterih ljudi, da v vsem Kočevju komaj najdeš primerno Cankarjevo sliko!. . . Ko je bilo vse urejeno, smo imeli še zadnjo skušnjo. Ob sedmih zvečer, eno uro pred začetkom proslave, smo bili že vsi nastopajoči v osnovni šoli. s tesnobo in ve- seljem smo pričakovali začetka. Ko se je dvorana (telovadnica) napolnila, je prof. Fabjančič dal znamenje z zvoncem. Po tretjem zvonjenju sem stopil na oder in sre- čno izigovoril svolo besedo o velikem pisa- telju in mislecu Ivanu Cankarju. To je bil moj orvi nastop pred kočevsko javnostjo. V zadoščenje mi je bilo. da sem kočevsikim rodoljubom povedal nekaj Cankarjevih kri- tičnih misli... Kako sta recitirala Etbin Boje in Jože Seško — to je bila druga točka spo- reda — nisem slišal, ker me je med tem učitelj Gorišek masikiral ter mi lepil brke in brado. Učiteli Gorišek, ki nas uči telovad- bo, in uradnik Hartman nam diiakom ved- no pomagata in tudi tokrat sta nas vse našminkala — s svojimi šminkami, za kar pmo se jima na koncu tudi zahvalili. Sedmo- šolec Jože Seäko je recitiral odlomek iz zad- njega poglavja Cankarjeve povesti Na klan- cu (Klanec siromakov), Etbin Boje, prav tako sedmošolec, oa črtici Skodelica kave in Nje- na podoba. Črtico Njen grob, ki je bila tudi na sporedu, je moral izpustiti, da prireditev ne bi predolgo trajala. Prva slika dramatiziranega Hlapca Jer- neja nam je šla kar dobro; nihče ni motil dejanja s smehom na nepravem mestu. Oni smeh, ko mladi gospodar Sitar reče Jerneju: »Ljudje božji, poglejte, ali naj pokleknem predenj?«, pa smo opustili, ker ni naraven; V tem je napravil napako dramatizator. Za sobo na sodniji (četrta slika), kulis nis- mo nič zamenjali, zato je bila pavza krat- ka. Ta prizor je bil odigran nekoliko slabše. Tudi za peto sliko (Jernej v ječi) so ostale kulise iste. Na oder smo postavili le železne postelje, s papirjem zagrnili okna, pa je bila kakor v Shakespearovih časih — scena pripravljena! Ta slilka je bila brez dvoma najboljša, zlasti Boje je izvrstno odigral po- tepuha. Ce bi ocenil še druge igralce, bi po- leg Etbina Bojca moral omeniti Jožeta Seska in Vilka Bojca, vsi drugi smo bili približno na isti »umetniški« višini. — Iz Dolenjih La- zov pri Ribnici je prišel na proslavo tudi Stane Mihelič, da vidi svoje stare znance in sobojevnike. Prenočil bo pri Seškovih. Ob koncu smo bili vsi zadovoljni: igralci, naš pokrovitelj prof. Fabjančič pa tudi gle- dalci, kakor smo posneli iz pogovorov, ko so med živahnim žuborenjem odhajali iz dvo- rane.«^ Naslednje leto (1927) smo< kočevski dijaki Se enkrat hoteli pred občinstvo s Cankar- ievo dramo. Tokrat smo izbrali njegove Hlapce, ki so žgoča družbenopolitična satira na slovenske razmere v začetku 20. stoletja. Ker mi v dnevniku manjka nekaj listov rav- no iz tega časa,' o pripravah na uprizoritev, ki je morala pod zunanjim pritisikom odpasti, ne morem poročati. Gizela Seško (v Kočevjui, sestra pokoinega narodnega heroja prof. Jožeta Šeška (1908— 1942) pa hrani izvod Hlapcev, iz katerega smo si prepisali vloee in se jih učili. In v to knjisTo sem 12. juniia 1927 zapisal: »Spomin na čase, ko smo bili še idealisti skupaj in so nam »kulturni« faktorji onemogočili up- rizoritev, ko smo znali že polovico drame.« Podpisani so Stane Mihelič in Jože Seško, tedaj osmošolca, in avtor tega članka, te- daj sedmošolec. Kdo so bili tisti »kulturni« faktorji in zakaj so nam onemogočili prire- ditev, na katero smo se pripravljali, se da- nes več ne spominjam. H. Kužnik v že ome- njenem članku poroča, da so »verjetno okoli 1. 1933« kočevski študentje v Seškovi režiii uprizorili Cankarjeve Hlapce, ki so imeli med občinstvom močan odmev. Tedaj jim je delal težave okrajni glavar Albert Platzer. Najbrž je bila tudi njegova zasluga, da leta 1927 nismo mogli nastopiti s Hlapci. Ker je ped Seškovi m podpisom, ki ga zgoraj, ome- njam, v oklepaju datum 7. XI. 1928 ter so pri osebah, ki nastopajo v drami, prav tako s Seškovo roko pripisana imena kočevskih dijakov, lahko sklepamo, da je ob tej knjigi Seško Hlapce tudi drugič režiral. Taikrat je sam igral učitelja Komarja, medtem ko je učitelja Jermana igral H. Kužnik. (Prim. »50 let slovenske gimnazije v Kočevju«, 1969, 92.) Na vsak način pa je značilna naša tak- ratna usmerjenost v Cankarja in volja, da z njegovimi besedami povemo, kar nam je le- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 79 zalo na srcu. In leta 1929, ko sem bil že v Ljubljani, sem si zapisal v dnevnik, da so kočevski študentje 3. jan. 1929, tedaj že vi~ sokošolci, priredili Cankarjev večer. Naj. bodo ti spomini prispevek k stolet- nici Ivana Cankarja, ki ga danes mnogo bolj poznamo in cenimo kakor pred petde- setimi leti. OPOMBE 1. Dr. Stefan Rajh je pozneje iz Kočevja od- šel v Celje. Njegova žena Helena, roj. Snoj (ro- jena 3. apr. 1893 v Zagradcu pri Grosupljem) je umrla v Celju 24. jan. 1970. Ze v Kočevju je bi- la priznana pevka in igralka, svoj vrhunec pa je dosegla koit članica učiteljskega pevskega in dra- matičnega društva. Uveljavila se je zlasti v vlogi Golarjeve vdove Rošlinke in v Nušičevi komediji Gospa ministrica. Nastopala je tudi pred mladino na progi Brčko—Banoviči in Samac—Sarajevo ter pozneje v Slovenskem Primorju. (Prim. Fc- dor Gradišnik, Helena Rajhova, Delo 28. jan. 1970.) Dr. Rajh je bil meni velik dobrotnik, ker sem prvo leto gimnazijskega študija imel pri njem brezplačno kosilo in večerjo. S tem mi je sploh omogočil vstop v srednjo šolo. — 2. V zvezi s to Cankarjevo proslavo pred petdesetimi leti v Ko- čevju je treba popraviti zmedeno in zmotno pi- sanje Matije Zgajnarja v članku »Jože Seško — prvoborec Kočevske« (zbornik »500 let mesta Ko- čevje«, 1971, str. 131). Zgajnar samovoljno piše, da je na Cankarjevi proslavi, ki da so ji dali naslov Na klancu (!) in je bila v Kočevju 17. ma- ja 1926, o vlogi in pomenu Cankarja in njegovih del govoril Jože Seško. Resnica pa je, da je slav- nostni govor na tej proslavi imel avtor tega članka, tedaj šestošolec realne gimnazije v Ko- čevju, Jože Seško pa je recitiral zadnje poglav- je iz Cankarjeve povesti Na klancu in igral v Hlapcu Jerneju, kakor je že zgoraj povedano. To dokazuje tudi ohranjeni letak, ki ga objavljamo v reprodukciji. Prav tako zmotna je druga Zgaj- narjeva trditev v istem članku na str. 133, češ da je Jože Seško septembra 1928 režiral dramo Maksima Gorkega Mati. V resnici so kočevski študentje 19. sept. 1928 v dvorani hotela »Trst« uprizorili dramo Mati, ki jo je napisal slovenski pisatelj Ksaver Meško, režiral pa Jože Seško, ki je dobro odigral tudi vlogo Milana. Meškovo Mater smo nameravali igrati že konec leta 1926, po nasvetu prof. Ivana Sivca pa smo se odločili za Jalnov Dom. Tudi o uprizoritvi Meškove Ma- tere, ki sem jo šel gledat štiri ure daleč iz Ko- stela v Kočevje, imam obširen zapis v svojem dnevniku. (Prim. »50 let slovenske gimnazije v Kočevju«, 1969, str. 86—87, 90.)