PRIL
P.':>5"4 A A
p; £ 'D M,.) A K N J 'i N ^ H
P ... p , i 26
KOPER
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo Cena 500 lir
DNEVNIK
Lelo XXXVIII. Št. 243 (11.371)
TRST, sobota, 6. novembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V SREČANJU Z GENERALNIM SEKRETARJEM DE CUELLARJEMI agenti argentinske vojaške hvnte
Spadolini se je v OZN pogovarjal o Argentini, Namibiji in Libanonu
Ameriške bančnike je popoldne pozval, naj zaupajo italijanskemu gospodarstvu
jali. da je treba pogodbe s SZ spoštovati, ne da bi se spuščali v podrobnosti. ki zadevajo Italijo. Govorili smo v imenu Evrope in izražali zaskrbljenost in občutke Evrope, je poudaril Spadolini. Glede gospodarskih sankcij pa je Colonibo poudaril, da jih bodo odpravili v okviru sporazuma o globalni evroameriški strategiji.
Po vsem sodeč bo torej šlo za enostransko dejanje ZDA. ki naj bi
NEW YORK — V nadaljevanju svojega obiska v ZDA se je italijanski ministrski predsednik Spadolini včeraj mudil v Nevv Yorku. V Stekleni palači na East Riveru se je, skupaj z zunanjim ministrom Colombom, sestal z generalnim sekretarjem OZN Perezom Dc Cuel-larjem. V enournem srečanju sta Spadolini in De Cueilar obravnavata številna mednarodna vprašanja, še posebej pa sta preučila položaje na Bližnjem vzhodu, v Namibiji in Latinski Ameriki.
Potem ko je italijanski premier obrazložil, da se je italijanski predstavnik glede razprave OZN v zvezi s falklandskimi dogodki vzdržal, da ne bi prispeval k stopnje-------------------
vanju napetosti med Argentino in Veliko Britanijo, je De Cuellarja seznanil s tragedijo. «desaparecido-sov», žrtev, kot je poudaril Spado-lini, vojaških režimov, ki so zvrstili na čelu Argentine.
Spadolini je poudaril, da je njegova vlada ostro obsmlila početje argentinske hunte in obenem zahtevala, naj ženevska komisija o človekovih pravicah in pa ožji odbor razčistita vso zadevo in odkrijeta storilce in krivce množičnih pokolov.
Dc Cueilar je italijanskemu ministrskemu predsedniku odgovoril, da ženevska komisija žal ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi lahko učinkovito razgalila vprašanje «dc-saparecidosov», obenem pa se je obvezal, da bo sodeloval pri odkrivanju imen izginulih Italijanov ali Argentincev italijanskega porekla.
Dc Cuellarja je tudi zanimalo, kako namerava Italija okrepiti svo jo vojaško mirovno prisotnost v Libanonu, za kar se ogrevajo tamkajšnje oblasti. Spadolini in Colom-bo sta ponovno poudarila, da se italijanska vlada zavzema za to, da bi v okviru mednarodne mirovne sile sodelovale tudi enote »modrih čelad», vendar sta dejala, je za sedaj še preveč objektivnih težav, ki to preprečujejo. Italijanska državnika sta tudi obljubila, da bosta preučila možnost sodelovanja italijanske vojske pri sestavi začasne mirovne enote, ki jo OZN namerava poslati v Namibijo.
Po obisku v Stekleni palači sta se Spadolini in Colonibo dalj časa zadržala s časnikarji, da bi razčistila nekatere nejasnosti, ki so prišle do izraza po srečanju z ameriškim predsednikom Reaganom. Spadolini je podčrtal, da ni zahteval nobenih koncesij v zvezi s sibirskim plinovodom. Reaganu smo preprosto de-
tako priznale, da so grešile, ko so podvzele sankcije, ne da bi se pred časno posvetovale z evropskimi zavezniki. Ti pa na.i bi v zameno odslej podprle oster gospodarski pri tisk, ki ga ,Washington se naprej noče prizanesti SZ.
Pester spored včerajšnjega Spa-dolinijevega gostovanja v Nevv Vovku je uvrščal tudi srečanje z ameriškimi bančnimi operaterji, katerim je italijanski premier orisal cilje varčevalnih ukrepov italijanske vlade. Ne potrebujemo pomoči, je pribil Spadolini, pač pa zaupanje mednarodnih monetarnih forumov v ponovno rast italijanskega gospodarstva, da se bodo naposled vsi prepričali v koristnost nadaljnjega investiranja v Italiji.
Danes bo Spadolini odpotoval v San Francisco.
Ustavili se niso niti pred otroki
Sodna preiskava v Argentini je stekla
RIM — Pravni svetovalec italijanskega zunanjega ministrstva Arnai-do Squillante je včeraj izjavil, da bo to ministrstvo tesno sodelovalo s sodnimi oblastmi pri razkrivanju usode Italijanov, ki so izginili v Argentini. V prihodnjem tednu si bo sodnik Marini na zunanjem ministrstvu ogledal vse dosjeje, ki se tičejo te zadeve, kar ne bo lahko, sa.i obsegajo tisoče strani in dokumentov. Že danes zjutraj pa bo sodišče zaslišalo kot priče prve sorodnike izginulih oseb in časnikarje, ki so se ukvarjali s tem vpra šanjem.
Vsekakor pa teče preiskava sod nika Marinija po dveh tirih. Po e-nem raziskuje odgovornost tujih državljanov za zločine nad Italijani v Argentini (večkratni umor z ob teževalnimj okoliščinami, pokol in ugrabitev osebe), po drugi pa tudi prekrške, ki naj bi jih zakrivili i-
NESPRAVLJIV SPOR MED flNDREflTTO IN FORMICO
Polemike v pet str ankarski vladi dosegajo nesiutene razsežnosti
V Rimu napovedujejo vladno krizo že pred koncem meseca
RIM — Politični in osebni spor med ministrom za finance Formico in zakladnim ministrom Andreattom je v teh dneh dosegel nesintene razsežnosti. Dva dni pred začetkom parlamentarne razprave o finančnem zakonu je Andreatta presegel samega sebe, ko je članku na glasilu krščanske demokracije II Popolo označil Formico za komercialista iz Barija, ki bi moral vedeti prav vse o bankrotih, ki pa jc na žalost finančni minister in se na svoj posel, ne spozna. Formiea, pravi Andreatta, ne zna sestavljati niti mesečnih statistik o davčnih dohodkih. Forniica jc takoj odgovoril in
ozmerjal Andreatto * »jezikavo botro*. Gotovo je, da v italijanskem političnem življenju že leta niso zabeležili tako živahne polemike;
Parlamentarna razprava o finančnem zakonu sc torej ni mogla začeti v bolj jasnem vzdušju: pojutrišnjem se lat začelo vzvratno štetje za Spadolinijevo vlado, štetje, ki
aiiliiiiiUlfiiiiHHHiuiiimmmmmMmmmMiniiiulfMiiiiiMniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
KLJUB INTENZIVNEMU ZDRAVLJENJU
Terorist Pagliai podlegel ranam
Bil je glavni osumljenec za pokol na bolonjski železniški postaji
RIM — Včeraj je v rimski bolnišnici San Camillo umrl Pierluigi Pagliai, eden od najožjih sodelavcev neofašističnega kolovodje Stefana De.fe Chiaie. Rimski zdravniki so se zaman trudili, da bi v Boliviji ranjenega Pagliaija rešili. Že ob izročitvi neofašističnega terorista italijanskim oblastem je bilo skrajno vprašljivo, ali bo sploh preživel. V čudnih okoliščinah je bi) namreč ranjen v vrat. Strel mu je pre bil hrbtenico, da je bil popoln te-traplegik (mrtvouden). Prva operacija, ko so mu iz lobanjskega dna odstranili kroglo, je bila po vsem sodeč vse prej kot brezhibna. Tudi umestnost dolgega letalskega prevoza iz Bolivije v Rim je skrajno vprašljiva, saj bi lahko že na Portugalskem nudili enako zdravniško nego kot v Rimu.
Pred dnevi se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, bil je pri zavesti, a izboljšanje je bilo predznak neustavljivega konca. Kaj kmalu so mu odpovedale ledvice, kljub dializi .se je klinična slika neprestano slabšala. Tudi z naknadno operacijo, ki bi morala od praviti napake bolivijskih zdravnikov, niso uspeli zaustaviti izgube možganske tekočine. Včeraj pa je nastopila še zastrupitev in srčna kap.
Pierluigi Pagliai je bil med glavnimi osumljenci za poko) na bolonjski železniški postaji. V svojem 28-letnem življenju je imel kar bogat «curriculum». V sedemdesetih letih je bil član neofašistične sku pine «La Fenice». kasneje se jc po vezal s «kameradi» iz Brescie in Parme in je bil tudi osumljen za pokol na Trgu della Loggia v Brescii.
Srečanje
med Confmdustrio in sindikati
RIM — Predstavniki delodajalcev in sindikalnih organizacij so se včeraj ponovno sestali , na sedežu ConfIndustrie, da bi preučili nekatera vprašanja v zvezi z obnovitvijo delovnih pogodb in s stroški za
delovno silo. Šlo je za srečanje tehničnega značaja, medtem ko se bodo sestanki na politični ravni nadaljevali 16. novembra, potem ko se bodo zaključila posvetovanja v okviru delavskih skupščin.
Na včerajšnjem srečanju^ so delodajalci orisali svoja stališča. Glasnik Confindustrie Paolo Annibaldi je tako dejal, da bi se stroški za delovno silo morali do konca leta
1982	povišati za 18,7 odst., v letu
1983	pa za 14,6 odst., kar je mnogo višje od načrtovane stopnje inflacije, ki bi morala biti 16 oziroma 13 od sto.
bi se lahko zaključilo še pred koncem meseca, in z dtuge strani trdo stališče, ki ga je napovedala komunistična partija, je dalo žc dalj časa slutiti, da Ima vlada štete dneve. Spori znotraj kabineta so dosegli najvišjo raven. Tu ne gre samo za nasprotja med k.ščansko demokracijo in socialistično stranko,
finančnega zakona s PSI, PRI, PLI, PSDI in KPT, izzvenela kot ponoven dokaz politične negotov osti.
V Rimu se ta čas že vsi sprašujejo, kaj l)o po padcu Spadolinijeve vlade. Predčasne volitve ne bi v sedanjem trenutku koristile nikomur. Sedaj jiih noče niti tajnik PSI Craxi, ki je včeraj v Baslu rekel, da je iz vsakega, še tako zapletenega položaja mogoče najti izhod. To nje govo izjavo tolmačijo kot zbližaire med KD in PSI, seveda, če izključimo spor med Formico in Andreatto. Na obzor ju je torej vlada, ki jo bo najbrž vodil predstavnik KD in ki bi morala trajati do ktmea zakonodajne dobe.	R. G.
talijanski funkcionarji v zvezi s temi dogodki (zloraba uradnih doku
POGOVOR Z NOVIM PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA NARODNOSTI SR SLOVENIJE
Posebna pozornost analitični obravnavi narodnostnega šolstva
Livij Jakomin o programu in nalogah komisije za narodnosti
LJUBLJANA — Vlogo in naloge
devo lože P2, določene dokumente, sPr°t.no obravnavanje saj je znano, da jc ime) mogočni vprašanj med italijansko In/p Gnili n.-nv dzarsko narodnost o v Slo
nega. kakor dolgoročnega pomena.
V preteklih dveh mandatih so delegati iz Pomurja. Obale in tudi ostalih krajev Slovenije, prispevali pomemben delež k sooblikovanju in oblikovanju stališč, priporočil in sklepov, sprejetih na dveh zaseda-n*ih vseh zborov slovenske skupščine (razprave prvega zasedanja so izšle tudi v trojezični knjigi), v to obdobje pa sodi tudi posvetu vanje o dvojezičnosti, ki je ob teoretičnih razpravah prispevalo tudi
mentov. pomoč pri kriminalnih de- kom,s*je za narodnosti pri skupsei-janjih). Ni pa izključeno, da ne 1» ni SR	lahk? razdelimo na
Marini zahteval od parlamentarne!vec tematskih področij, ki pa vse-kotnisije, ki se je ukvarjala z za-16110 'majo dve temeljni lziodisci. -	-	o,---------------i----------------aktualnih
in ma-
šef te prostozidarske lože Gelli praviazaraK0 narodnost o v Sloveniji in v času, ko is bil v Argentini teror nenehn° spremljanje uresničevanja najhujši, zelo tesne zveze s tam ' narodnostnih pravic, tako kratkoroč-kajšnjo vojaško limito.
Medtem prihajajo iz Buenos Airesa nove vesti o poteku preiskave o «desaparecidosih». Sodnik Deveto, ki vodi preiskavo o truplih, ki so jih našli na pokopališču Lomas de Zamora, v predmestju prestolnice, je potrdil, da je od 140 neidentificiranih žrtev, ki so jih doslej našli,
70 pokopalo vojaško osebje, od 156 oseb, ki so pokopane v Grand Bour-gu, pa naj bi jih 31 padlo v »bojih i s policijo.*
Vsekakor pa so argentinske sod ne oblasti napovedale v zvezi s to preiskavo v prihodnjih dneh pomembne novosti.
Organizacija Amnesty International je objavila tudi seznam otrok, ki so izginili v teh racijah in ni za njimi nobenega sledu. Na seznamu je 84 imen, med katerimi je 22 takih, ki so imeli v trenutku aretacije od nekaj mesecev do šest let, kar 62 pa ni bilo še niti rojenih, saj so bile njihove matere v trenutku aretacije noseče. Na tem seznamu so imena tudi 7 italijanskih otrok in dvajsetih italijanskih nosečih mater.
Oglasila se je tudi argentinska cerkev, ki je predstavila dokument, katerega je že leta 1977 poslala argentinskim oblastnikom in naslovila nanje tudi oster protest zaradi izginotja vrste oseb.
Včeraj so sporočili v Stockholmu, da je ena izmed žrtev argentinske policije verjetno tudi Švedinja Ha gelin, ki je imela v trenutku aretacije 17 let. Med falklandsko vojno so Britanci celo ujeli nekega argentinskega častnika, ki je priznat, da je osebno mučil Hagelinovo, a so ga kljub temu, da je švedska Vlada zahtevala njegovo izročitev, po kon cu bojev vrnili Argentini. Zahtevali
pa so ga tudi v Parizu, ker je baje spoštovanje gostitelja do gosta iz mučil tudi dve francoski redovnici. | Jugoslavije.
številne konkretne napotke in pobude — če se iz bogatega dela od ločimo samo za te poudarke.
Komisijo za narodnosti pri skupščini SR Slovenije je prva dva mandata vodil znani družbenopolitični delavec, zdaj tudi elan predsedstva CK ZKS Geza Bačič, zdaj pa je to pomembno nalogo prevzel Livij Jakomin, ki zna ravno tako dobro prisluhniti potrebam in aktualni problematiki narodnosti, kajti nekaj prvih mesecev je že u-smerjal delo te komisije.
Pogovor začenjamo z vprašanjem, kako ohraniti nepretrganost v lem dosedanjem bogatem delu komisije za narodnosti?
— «Komisija za narodnosti bo predvsem, skladno s svojim programom, morala prihajati pred slovensko skupščino, pa tudi pred širšo slovensko javnost s tem, z re-
zultati, ki izhajajo iz uresničevanja programa, iz prejšnjih let. To pomeni, da se borna vključevali v delo skupšene in ji tudi poročali, kako uresničujemo nalogo. Prav tako so sk’epi o dvojezičnosti tai;o pomembni, da jih bomo vključevali v integralno celoto teli razprav.
Mislim, da je bistveno in najvažnejše, kar bomo morali opraviti v okviru skupščine in v okviru komisije, da bomo sledili uresničevanju sklepov in stališč na terenu. G, e predvsem za to, da smo v preteklih dveh mandatih sprejeli izjemno veliko novih zakonov, ki so upoštevali in opredeljujejo posebne pravice narodnosti, mi pa bomo morali v tem man atu preg edati in bdeti nad tem, kako se vse to u-resničuje.»
— Osnovna izhodišča so znana in drugačna, kakor jiit opredeljujete.
tudi ne morejo biti. Navzlic temu | lahlio naidemo tematska področja,
OBISK JUGOSLOVANSKE DELEGACIJI V HELSINXIH g KS.V-SPAS S
pozornosti. Katera so to?
— Živeti bomo morali verjetno i tistim tempom in s tistim programom, ki ga bo narekovalo delo v skupščini, gre pa tudi za to, da bomo usklajevali programe tudi s komisijami, za narodnosti pri skupščinah, kjer živijo narodnosti.
V okviru tega smo na zadnji seji, poleg aktualne sprotne problematike, ki se je nanašala na nore predpise prehajanja čez mejo, lotili analitične obravnave narodnostnega šolstva: dvojezičnega za prebivalce madžarske narodnosti v dveh pomurskih. občinah in razmer v šolah z italijanskim učnim jezikom v treh obalnih občinah. Sicer pa bomo morali nameniti pozornost kulturi, zlasti ohranjanju kulturne dediščine.
Komisija pa se bo sproti vključevala. kar izhaja tudi iz naših programov, v vsa dogajanja med narodnostmi, torej se bomo lotevali
PRIZADEVANJA JUGOSLAVIJE IN FINSKE ZA POŽIVITEV MADRIDSKEGA SESTANKA KVSE
Zaskrbljenost zaradi zastoja v procesu popušianja
HELSINKI — Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi član predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič, je včeraj končala prijateljski obisk na Finskem. Delegacija, v kateri je bil tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov, se je mudila v Helsinkih dva dni na vabilo finske vlade.
Včeraj je finski predsednik Mau-no Koivisto priredil kosilo v čast Vidoja Žarkoviča in članov jugoslovanske delegacije. Kosilo, na katerem so nadaljevali izmenjavo mnenj, je trajalo dlje kot je pred videval protokol kar je brez dvoma posebno znamenje pozornosti in
Z VELIKO VEČINO GLAS IV V OZN
ki so že nekako tradicionalna za petstrankarsko vlado, teni VCČ tudi 1 za spor med KD in laiki ter med posameznimi laičnimi strankami.
Vladna večina v senatu je včeraj spet doživela polom, prav v trenutku, ko bi morah glasovati o nekaterih davčnih ukrepih, ki jih je že prej pravosodna komisija označila za zgrešene: Komunistična par: tija je zahtevala preverjanje sklepčnosti, nakar so odkrili, da je v avli prisotnih premalo senatorjev večinskih stranic. Po daljšem, pogajanju so glasovanje odložili na prihodnjo sredo. Ob koncu naj še omenimo prepir med načelnikoma demo-kristjanske in republikanske skupine: slednji je obtožil demokristjane, da so popoinoma dezorganizirani. Sploh so bili včeraj odnosi med KD in PRI dokaj napeti. V poslanski zbornic^ je Battaglia napadel najprej Formico in potem krščansko demokracijo zaradi razhajanj glede gospodarske politike. Pri tem je treba podčrtati, da je vlada napovedala nekatere popravke k finančnemu zakonu, popravke, o katerih nihče nič ne ve. To je spravilo v dokajšnjo nejevoljo nekatere demo-kristjanske parlamentarce, V tem vzdušju je pobuda odgovornega za gospodarska vprašanja pri KD. ki je včeraj zahteval sestanek glede
GB VSAKEM POVRATKU IZ TUM DRŽAV
Vrednost uvoženega blaga skupno največ 1700 dinarjev
LJUBLJANA - Carinska služba v Ljubljani je pripravila podrobne informacije o pogojili za uvoz raznega blaga iz inozemstva, ki dopolnjujejo pred kratkim objavljena določila.
Tako lahko jugoslovanski državljani in tujci, ki bivajo v SFRJ začasno vsaj tri mesece, prinesejo, uvozijo ali prejmejo iz tujine predmete za lastno uporabo ali kot darila članom svoje družine v vrednosti največ do 1700 dinarjev. Za u-voženo blago do vsote 1500 dinarjev morajo plačati tudi carinske dajatve. Brez plačila carinskih dajatev pa lahko prinesejo ali uvozijo razne predmete do vrednosti 200 dinarjev. To lahko prinesejo ob vsaki vrnitvi iz tujine, pa naj bo to zasebno ali službeno potovanje.
To določilo velja tudi za jugoslovanske delavce na začasnem delu na tujem, ko prihajajo domov na obisk, toda ti delavci lahko enkrat letno prinesejo ali uvozijo tudi razne predmete v vrednosti 5.000 dinarjev, in to brez plačila carine.
Kar se tiče uvoza gospodarskega inventarja ga bodo odslej Lahko uva-
žali le občani, ki so bili na začasnem delu v tujini neprekinjeno 24 mesecev ali pa enako dolgo obdobje v času treh zaporednih let.
Gospodinjske predmete bodo lahko uvozili tudi športniki, če so jih prejeli za nagrado na mednarodnih športnih tekmovanjih, vendar pa bodo morali plačati zanje carinske dajatve.
SKOPJE — Senat okrožnega sodišča v Skopju je včeraj izrekel kazni skupini iz Tetova, ki je bila obtožena sovražnega delovanja s pozicij albanskega iredentizma in nacionalizma. Vebi Bedri je obsojen na 14 let zapora, Remzi Bedri na 11 let, Mahi Kasarni in Ali Kasarni na po 10 let. šukrija Halili in njena hčerka Herime pa sta obsojeni na po 7 let zapora, (dd)
Generalna skupščina izglasovala poziv k pogajanjem o Falklandih
Resolucijo so predložile latinskoameriške države ■ Zanjo glasovale tudi ZDA - Odločno nasprotovanje Velike Britanije
MOSKVA — Moskovske oblasti ne bodo dovolile ameriškim novinarjem, da prisostvujejo nedeljski paradi na Rdečem trgu. Ukrep so opravičili, ker ni dovolj mest za novinarje.
NEW YORK — Na predlog dvajsetih latinskoameriških držav je generalna skupščina OZN sprejela resolucijo, s katero Veliko Britanijo in Argentino poziva k pogajanjem za čimprejšnjo miroljubno rešitev spora okrog suverenosti nad Falklandskim otočjem.
Resolucija izhaja iz prepričanja o nujnosti odpravljanja kolonialnih odnosov, ki so v osnovi britansko-argentinskega spora h) zahteva u-poštevanje interesov prebivalstva Falklandov. Kljub težkim preizkušnjam, ki jili je Latinski Ameriki prineslo kolonialistično obdobje, je resolucija sestavljena v umirjenih tonih, hkrati pa odločno kaže, da latinskoameriške države ne nameravajo pristati na umik, pri katerem za sedaj vztraja londonska vlada. Njena predsednica Thatcherjeva. ki je na obisku v Parizu, ni zamudila priložnosti, da ne bi predsedniku Mitterrandu očitala francoskega protekcionističnega zadržanja do Falklandov. Zanjo je argentinska pobuda v OZN nesprejemljiva. ker so vojne rane še vse preveč sveže in je torej treba najprej počakati na povratek k diplomatskim potem za rešitev problema.
Latinskoameriška resolucija je bila v GS sprejeta z 90 glasovi. 12 držav je bilo proti, 52 — med njimi tudi Italija — pa se jih je vzdržalo. Med državami ki so ji pritrdile, je bilo največ neuvršče nih, vse vzhodnoevropske dežele, od zahodnih pa Avstrija, Grčija. Ja pornska. Malta, Španija in ZDA. Slednje so svoje glasovanje utemeljile s prepričanjem o potrebi po mirnem reševanju sporov hkrati pa ne mislijo — v nasprotju z Veliko Britanijo — da bi resolucija utegnila vplivati na izide pogajanj in torej iti v prid argentinske suverenosti nad Falkandskim otočjem
Britanski zunanji minister Francis Pym je glasovanje v OZN ozna čil za «lieemerno, cinično in za Britanijo popoinoma nesprejemljivo*, pa vendar manj neugodno, kot je to londonska vlada pričakovala.
Italijanski zastopnik v Generalni skupščini je vzdržanje svoje države opredelil kot znak nevtralnosti. Ki je po njegovem mneju pogoj za
resnični začetek pogajanj. Italija j uradnem in prijateljskem obisku v mora to nevtralnost ohraniti, če že-j Jugoslaviji, je včerajšnji dan preži-li nadaljevati svojo aktivno vlogo | vel v Beogradu, pri ostvarjanju pogojev za dialog' med sprtima stranema in prispevati k premagovanju sedanjega zastoja, hkrati pa se tako uvršča v krog svojih evropskih partnerjev, ki so si vseskozi prizadevali za začetek enakopravnih' miroljubnih po Rajanj.
Popoldne je gost iz prijateljske libijske džamahirije obiskal spominski center Josip Broz Tito na De-dinju. (dd)
BEOGRAD — Po statističnih podatkih so v prvih osmih mesecih letos v Jugoslaviji zabeležili za 26 odstotkov manj deviznega priliva v BEOGRAD — Voditelj revolucije i tujskem turizmu, številka je bržko-Soeialistične ljudske libijske dža- ne dokončna, saj se z avgustom kon-mahirije polkovnik Moamer El Ga- ča turistična sezona, da do dec-em-dafi, ki se mudi na večdnevnem | bra ne bo bistvenih sprememb.
Francosko-britanski vrh v Parizu
Koivisto in Žarkovič sta tudi tokrat opozorila na pomen vsestranskega sodelovanja med državama in izrazila pripravljenost za nadaljevanje širjenja i:i razvoj medsebojnih odnosov. Obojestransko sta izrazila globoko zaskrbljenost zaradi sedanjih zapletenih razmer v svetu in poudarila pomen boja za mir in vlogo majhnih držav v mednarodnih odnosih. Beseda je tekla tudi o nadaljevanju madridskega šostanka konferenci o evropski varnosti in sodelovanju ter angažiranju nevtralnih in neuvrščenih dr-av, da bi madridsk- sestanek kon-"al delo s sprejetjem vsebinskega sklepnega dokumenta.
Pri oceni mednarodnih razmer so prišla do izraza podobn ah enaka stališča do številnih aktualnih' vprašanj na svetu. Obe strani sta ocenili, da so mednarodne razmere zelo zapletene, da je popuščanje v krizi. Poudarili so odločnost neuvrščene Jugoslavije in nevtralne Finske. v,a si skupaj z drugimi nevtralnimi in neuvrščenimi evropskimi državami prizadevata, da bi madridski sestanek uspešno končal delo in da bi proces konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki se je rodil v Helsinkih nadaljeval življenje. To M Lilo izrednega pomena ne samo za Evropo, ampak za ves svet. (dd)
Janez Pavel II. danes med Baski
MADRID — Šesti dan svojega o biska v Španiji je papež Janez Pavel II. prebil v Andaluziji, ali točneje v Sevilli in Granadi, kjer se je posebej posvetil kmetijskim de laveem in katoliškim vzgojiteljem. Danes bo papeža pot popeljala v baskovsko deželo, kjer bo skušal zastaviti svojo avtoriteto za poziv k izkoreninjenju terorizma kot sredstva za dosego tudi upravičenih ciljev.
Ob koncu sedmega francosko - britanskega vrha sta predsednik Mitterrand in premier Thatcherjeva na tiskovni konferenci ocenila sedanje pogovore	(Telefoto AP)
Tanjugovih 39 let
BEOGRAD — Tiskovna agencija Tanjug slavi svoj 39. rojstni dan. Ustanovili so jo na pobudo predsedhika Tila 5. novembra 1943 v Jajcu. V agenciji jc zdaj zaposlenih približ no 900 delavcev, od tega 280 novinarjev. Blizu 50 Tanjugu vih dopisnikov »pokriva* vse dele sveta.
Tanjug vsak dan posreduje približno 250 informacij iz Ju gosiavije in tujine jugoslovanskim časopisom in radiotelevizijskim postajam, informacij je toliko, da bi lahko iz njih natisnili knjigo, ki bi imela blizu 400 strani. Poleg sodelov anja s skoraj vsemi agencijami sveta Tanjug sodeluje tudi s 83 članicami poola.
Jugoslovansko tiskovno agencijo uvrščajo po tem. koliko prispeva v sistemu izmenjave informacij med 5 na (večjih svetovnih agencij. Dejstvo je. da si je Tanjug z objektivnostjo svojega poročanja pridobil velik ugled v svetu ter da njegovo pisano besedo poslušajo in spoštujejo, (dd)
problemov, ki so aktualni in o katerih moramo razpravljati in jih reševati. Svoje smo že povedali o depozitu pri potovanju v tujino s polnimi listi in pri možnostih za petkratno potovanje z obmejnimi dovolilnicami, ko novi začasni predpisi sicer omogočajo organizirane slike kulturno-umetniškim skupinam in druščin in tudi ostalim, medtem ko niso v prid razvoju osebnih stikov, čeprav dosedanje izkušnje kažejo, da je mogoče marsikateri primer ugodno razrešiti.
— In še zadnje vprašanje novemu predsedniku komisije za narodnosti skupščine SR Slovenije: doslej se je komisija večkrat sestala na terenu, tam. kjer živita italijanska in madžarska narodnost. Vi ste se posebej seznanili z življenjem madžarske narodnosti v soboški in lendavski občini, kjer. kot ste dejali, vas je zlasti presenetila visoka stopnja sožitja v dvojezičnih krajih — in torei: boste nadaljevali ■ prakso neposrednega stika s terenom?
— Praksa je bila dobra, toda za-volo varčevanja bomo imeli tudi kaj težav. Kljub temu bomo poizkušali na vsak način nadaljevati dosedanjo prakso, da bo nekaj sej komisije tam, kjer živi madžarska narodnost in nekaj na Obali. Po tej polj. lahko spoznamo razmere, e katerih narodnosH živila na najbolj neposreden način, zato bomo to prakso zadržali.
ERNEST RUŽIČ
Umrl je komik lati
PARIZ — V starosti 75 let je umrl v Parizu eden najbolj znanih filmskih komikov Jacques Tati. Po rodu je bil Rus (Tatišev). v Franciji pa je ustvaril vrsto odličnih komičnih filmov (Monsieur Hulot, Moj stric itd.).

POTEM KO SO SOCMISTI PBCgllCAlI SPORAZUM SPI-PSI
Županov odstop formalno sprožil krizo v miljski občinski upravi
Že sinoči prvo srečanje delegacij obeh strank ■ Komunisti odločno proti paralizi občinske uprave • V sredo zelo pomembno zasedanje občinskega sveta
S pismom krajevni sekciji socialistične stranke in z uradnim sporočilom občinskemu tajniku je včeraj zjutraj miljski župan Bordon formalno najavil svoj odstop in s tem avtomatično tudi odstop koalicijskega odbora Liste Frausin (KPI in neodvisni) in PSI. V povojni zgodovini miljske občinske uprave je to prvi odstop župana in občinskega odbora pred rednim iztekom mandata občinskega sveta. Politična kriza, ki so jo kot znano sprožili socialisti 22. oktobra, je tako z včerajšnjim odstopom Bordona zadobi-la tudi formalni okvir.
Vzroke politične krize v Miljah je treba iskati v odnosih v samem občinskem odboru, kjer je zlasti v zadnjem času pogostoma prišlo do odkritih sporov med podžupanom in istočasno tudi odbornikom za proračun Rossinijem (PSI) in o-stalimi odborniki glede celovitega vodenja proračunskih stroškov in dohodkov. Povod za krizo je bil spor okrog sprejema v službo neke vzgojiteljice, jasno pa je, da so bili odnosi med podžupanom in njegovimi kolegi v odboru že močno skaljeni. Rossinijeva stališča, ki so na'etela na podporo pokrajinskega vodstva PSI, so povzročila pravo krizo tudi v miljski socialistični sekciji. katere voditelji so bili za preverjanje sporazuma KPI - PSI iz leta 1980, a so bili odločno proti krizi in torej proti odstopu Bordono-vega odbora. V znak protesta proti Rossiniju in tudi proti pokrajinskemu vodstvu stranke, so voditelji miljske sekcije PSI odstopili, v ponedeljek pa je skupščina članov te stranke izvolila novo vodstvo sekcije, ki je dan kasneje preklicalo sporazum s komunisti in tako tudi formalno sprožilo krizo.
Miljska sekcija KPI je na to politično odločitev socialistov takoj odgovorila z množično skupščino članov, na kateri so ocenili položaj in poverili vodstvu sekcije nalogo, da začne takoj pogajanja za rešitev krize. Že sinoči je prišlo do prvega srečanja med delegacijama KPI in PSI, v naslednjih dneh pa bi se morali komunisti sestati z vsemi strankami, ki so zastopane v občinskem svetu. Svoja stališča glede krize pa so komunistični upravitelji z županom Bordonom na čelu in člani vodstva krajevne sekcije obrazložili na včerajšnji tiskovni konferenci.
KPI je odločno mnenja, da je treba miljsko krizo obravnavati in po inožlipšti tudi rešiti na krajevni ravni in tp' brez posegov ali vmešavanj pokfkjiriskih ali celo deželnih vodstev posameznih strank. Nadalje pa so komunisti tudi mnenja, da se pogajanja za iskanje izhoda iz sedanje politične krize ne smejo zavlačevati, ker bi to po njihovem menju pomenilo skoraj popolno paralizo ob-
činske uprave, kar predstavlja v tem trenutku, če upoštevamo gospodarsko krizo in nekatere nedavne varčevalne ukrepe Spadolinijeve vlade do lokalne finance, res veliko škodo. KPI je torej za soočanje mnenj in programov z vsemi demokratičnimi strankami, kot prioritetno nalogo pa smatra preverjanje odnosov s socialisti, kar v bistvu izraža željo, da se po prepotrebnem razčiščenju z podžupenom Rossinijem (ki je edini zastopnik PSI v miljskem občinskem svetu) spet vzpostavijo stvarni pogoji za nov sporazum in torej za sodelovanje med strankami pri upravljanju občine.
O krizi, ki je močno odjeknila v miljskem javnem mnenju, bo vsekakor govor že na prihodnjem zasedanju občinskega sveta, ki bo na sporedu prihodnjo sredo. Na seji se obeta živahna in mogoče tudi precej polemična debata, ki pa bo v marsičem odvisna od rezultatov srečanj med komunisti in socialisti. V primeru, da bodo ta srečanja koli-
kor toliko uspešna ni izključiti, da bodo že v sredo izvolili nov odbor z Rossinijem ali z njegovo zunanjo podporo, v nasprotnem primeru pa se miljski upravi obetajo nelahki časi. Lista Frausin šteje 15 svetovalcev (13 KPI in dva neodvisna) na 30 in bi troej že v sredo lahko izvolila svoj enobarvni odbor, ki pa bi upravljal s težavami in ne bi razpolagal s potrebno večino pri o-dobritvi proračuna. Isto velja seveda za morebitno, v tem trenutku samo hipotetično, različno večino. Koalicija KPI - PSI v sedanjih političnih razmerah nima alternativ, kot samo paralizo, ki pa bi v kratkem času privedla do komisarske uprave.
Glede sinočnjega srečanja med delegacijama KPI in PSI pa smo pozno zvečer zvedeli, da je bil neuspešen, ker so socialisti zahtevah, da bi preverjanje potekalo ob navzočnosti pokrajinskih tajništev obeh strank, komunisti pa so mnenja, da se morajo pogajanja odvijati med miljskima sekcijama KPI in PSI.
DREVI OB 20. URI
V	Skednju odprtje prenovljenega doma
V	Skednju bodo drevi, ob 20. uri odprli prenovljene prostore kulturnega društva Ivan Grbec. Dogodek je sam do sebi zelo važen, saj pomenijo prenovljeni in sodobno urejeni prostori pridobitev za škedenjsko skupnost in tudi za vse Slovence, ki živijo v tem delu mesta.
Več o današnji slovesnosti in o zgodovini škedenjskega kulturnega življenja poročamo na peti strani.
Cecovini za predložitev «integrirancga načrta» v Bruslju
Tržaški župan in evropski poslanec Cecovini se je v Rimu sestal z ministrom za izredne posege na ntalijanskem Jugu Signorilejem, ka
S SEJE UPRAVNEGA SVETA
SSG mora ostati živo stičišče v enotnem kulturnem prostoru
Uspešen pričetek sezone in odprla finančna vprašanja
Predvčerajšnjim se je sestal u-pravni svet Slovenskega stalnega gledališča, da bi razpravljal o tekočih problemih. Med drugim so člani sveta govorili o težavah, ki jih lahko povzročajo restriktivni u-krepi glede potovanj Jugoslovanov v tujino in pa o finančnem položaju. O slednjem so na seji ugotovili, da bo gledališče s pomočjo deželnih jamstev za najetje posojil in z drugimi subvencijami lahko odigralo letošnjo sezono. Postavljajo pa se vprašanja za v bodoče, saj dolgovi iz leta v leto rastejo in s tem v zvezi tudi pasivne obresti, ki jih je treba vsako leto plačevati.
Glede restriktivnih ukrepov in o pričetku letošnje sezone je upravni svet SSG med drugim izdal naslednje tiskovno poročilo:
, ...	, , «Upravni svet Slovenskega stalne-
teremu je predoal nujnost vladne-1 ga gledaIišea je na svoji seji med
delijo pristojni občinski urad na Trgu Granatieri štev. 2 (soba štev. 273) in občinske izpostave, je treba izročiti istim uradom. Za morebitne kršitelje je predvidena denarna globa v višini od 100,000 do enega milijona lir ter objava ustrezne razsodbe v dveh časopisih.
ga posega v Bruslju z uradno predložitvijo tako imenovanega integriranega načrta «Trst/ Furlanija - Julijska krajina - Evropa*. Trst in njegovo pristanišče — je v tej zvezi dejal Cecovini — doživljata nedvomno prav tolikšno krizo kakor Neapelj, za katerega je predvidena izdatna pomoč iz evropskega sklada za razvoj zaostalih dežel,
HiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiTimiiimiiiiiMiMiiiiminiiifmiiiMMiiiMimiiifiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitMiiiiiMiniiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
0 ZAHTEVAH PRIZADETIH GLEDE GRADNJE NOVE AVTOCESTE
Sestanek na deželi verjetno prihodnji teden Dolinska občina ni dovolila začetka gradnje
Še sedaj ni prejela točnih jamstev, ki jih je občinski svet zahteval pred več kot enim letom in pol
Kaže, da bo toliko pričakovani sestanek med predstavniki deželne u-prave na eni strani ter predstavniki zainteresiranih občinskih uprav, Kraške gorske skupnosti, tržaške pokrajine, prizadetih lastnikov in organizacij, ki branijo njihove pravice in interese v zvezi z razlastitvami zaradi izgradnje nove avtoceste, nekje v sredi prihodnjega tedna: vsaj tako j šušlja v krogih, ki so odgovorni za izgradnjo te nove prometnice, potem ko sj doslej ostale neuslišane vse zahteve prizadetih po sklicanju sestanka z deželno upravo; na njem bo namreč treba razčistiti vrsto vprašanj, predvsem pa bo morala deželna uprava dati vrsto točnih jamstev, _ki jih krajevne ustanove,' sindikalne organizacije in lastniki zahtevajo za izgradnjo avtoceste.
Teh jamstev, ki gredo od izplačila odškodnine v po zakonu določenem roku preko rešitve vseh sta-
SREČANJE MED SKOZ IN KPI
Čimprej je treba odobriti globalni zaščitni zakon
Priprave na avdicije s posebno senatno komisijo
Včeraj sta se srečali deželni delegaciji Slovenske kulturno gospodarske zveze in Komunistične partije Italije. Delegaciji sta vodila Boris Race in Giorgio Rossetti.
Po srečanju sta obe delegaciji poudarili potrebo, da se pospeši razprava o zakonskih osnutkih in da se čimprej odobri zakon o globalni zaščiti.
V skupnem komunikeju je med drugim rečeno, da bi moralo priti do odobritve zaščitnega zakona že v teku sedanje zakonodajne dobe. Delegaciji sta izrazili tudi željo, da bi člani senatne komisije, ki so se obvezali, da bodo imeli v Furlaniji - Julijski krajini avdicije z javnimi ustanovami, političnimi silami in s predstavniki slovenske skupnosti, potrdili datum prihodov in da bi se izognili odlašanju,
Delegaciji sta ob prisotnosti različnih zakonskih osnutkov glede slovenskega vprašanja poudarili, da mora senatna komisija ohraniti dve osnovni načeli: globalnost zaščite (na jezikovnem, kulturnem in gospodarskem področju) in enakopravnost Slovencev, ki živijo v različnih pokrajinah dežele.
Ob zaključku srečanja sta obe delegaciji poudarili, da se bosta obe strani še nadalje zavzemali za sen-sibilizacijo glede omenjenih vprašanj in to v vseh javnih ustanovah in povsod, kjer deluje slovenska skupnost. To predvsem zato, da bi na srečanjih s senatno komisijo vse družbene, politične in kulturne sile, predvsem tiste, ki združujejo Slovence, nastopile čimbolj enotno pri poudarjanju tistih osnovnih načel, ki morajo pomeniti bistvo zaščitnega zakona.
Nerešeno vprašanje
*	stanovanjskih izgonov
z Na sedežu sindikalne zveze CGH.
CISL in UIL so se sestali medobčin-1 ski koordinacijski komite za rese - vanje stanovanjskih vprašanj, sin-
*	dikalni predstavniki, predstavniki 1 sindikata stanovanjskih upravičen-i cev SUNIA, SICET in UIL in sindikalni predstavniki stanovalcev v ljudskih stanovanjih IACP.
Na sestanku so obravnavali hude
socialne in ekonomske probleme, ki jih povzročajo stanovanjski izgoni in majhna razpoložljivost najemniških stanovanj. Prisotni so se med drugim zavzeli za postopnost izgonov in za pravico, da bi župani lahko o-dredili zasedbo neoddanih stanovanj. Zavzeli pa so se tudi za re vizijo zakona o pravičnih stanarinah in za to, da bi nemudoma — država izplačala prispevke, ki jih predvideva posebni zakon, saj grozi že odrejeni podport novi finančni zakon, ki bo zmanjšal državne izdatke.
• Senatna komisija za finance je te dni soglasno odobrila zakonski predlog KPI, ki ga je kot prva podpisala senatorka Gerbčeva in na podlagi katerega bo zagotovljeno redno nadaljevanje kariere podčastnikom finančne straže, ki so bili svoj čas v službi pri Zavezniški vojaški upravi.
rih zadev in upoštevanja zahtev lastnikov pred začetkom del in ko bodo le-ta že v teku ter do zagotovitve protivrednosti ožjim in širši skupnosti v okviru državnih in deželnih posegov, pa deželna uprava še ni dala.
Dala jih ni niti dolinski občinski upravi, ki je zaradi tega sedaj odklonila dovoljenje gradbenemu podjetju, da bi lahko začelo z deli. Dolinska občinska uprava se je enostavno držala sklepa občinskega sveta, s katerim je le-ta dne 21. aprila 1981 odobril izvršilni načrt hitre ceste ter istočasno zahteval določene garancije in postavil tudi pogoje. Že takrat je d-Iinska občinska uprava poudarila, da ne bo dovolila začetka gradnje, če ne bo i-mela vseh jamstev, da se dogradi tudi vmesni odsek (prvi gre od 7. pomola do Sv. Ane, drugi od Sv. Ane do tovarne Velikih motorjev, tretji pa od tam do Katinare, kjer se bo priključil državni cesti 202: denarja pa je bilo že takrat le za prvi odsek in deloma drugi) in da ne bo preveč prizadeta tudi naša skupnost, oziroma posamezniki, ki jim bodo razlastili zemljo; občinska uprava je že tedaj postavila še druge zahteve in so vse bistvenega pomena, z enim samim ciljem — treba je dati realne garancije.
Tako stališče je dolinska občinska uprava zavzela pred več kot enim letom in pol in jih ponovila na zadnji občinski seji, ki je bila pred dvema tednoma. Šc pred tem je župan Švab poslal deželnemu odborniku za prevoze in promet Ri-naldi.iu brzojavko, v kateri je potrdil, da občinska uprava ne bo izdala dovoljenja za začetek del izgradnje tretjega odseka hitre ceste v mejah dolinske občine, dokler ne bo dežela izdala svojega odloka o odobritvi in finansiranju del. Te zahteve so bile neuslišane, zaradi česar ni dolinski občinski upravi preostalo drugega — sklep je bil sprejet soglasno — kot da gradbenemu podietju odkloni dovoljenje za začetek del.
Medtem pa organizacije in ustanove, ki branijo interese in pravice razlaščencev, nadaljujejo s svojim delom, da bi se celotna zadeva zaključila v najboljšem redu. Zabeležiti je tudi treba, da je bilo včeraj na Katinari, med Ul. Castellie-re in Ul. Rio Spinoleto, kjer je za gradnjo avtoceste predvideno rušenje šestih hiš, vse mirno: lastniki
medtem čakajo, kdaj bodo ponovno prišli uslužbenci gradbenega podjetja, da bi ocenili vrednost hiš in jih istočasno prevzeli v posest, u-pajo pa. da bi pred tem prišl -> do sestanka z deželnimi oblastmi in da bi na njem rešili svoje življenjske probleme.
Deželna zveza gradbenih zadrug bo organizirala v torek, 9. novembra, na pomorski postaji z začetkom ob 9.30 javno skupščino predstavnikov vseh včlanjenih zadrug. Razpravljali bodo o problemih, ki nastajajo zaradi nenehnega nara-, ščanja gradbenih stroškov, kar povzroča na tem področju čedalje hujšo krizo. Po skupščini se bo odposlanstvo zadrugarjev sestalo z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, katerim bo predočilo položaj ter nujnost njihovega posredovanja za rešitev tega perečega vprašanja.
drugim razpravljal o težavah, ki jih bo imela gledališka ustanova zaradi znanih restriktivnih ukrepov. SSG je namreč s svojim dolgoletnim delom ob odprti meji v praksi uveljavilo načelo enotnega slovenskega kulturnega prostora. Poleg rednih stikov in stalnega sodelovanja s sorodnimi ustanovami v SR Sloveniji je naše gledališče skrbelo in omogočalo srečanja, izmenjavo mnenj in žive stike med ljubitelji gledališča in kulturnimi delavci z obeh strani meje.
Upravni svet SSG je izrazil zadovoljstvo nad razumevanjem oblasti SR Slovenije, s katerim je uspelo rešiti najbolj pereča vprašanja rednih sodelavcev gledališke ustanove, kot so režiserji, scenografi, igralci itd. Delo SSG bo v tem smislu potekalo nemoteno, upravni svet pa je ob tem izrazil bojazen, da bo lahko okrnjeno tisto gledališko življenje, ki poteka mimo proizvodnje predstav, skratka, gre za bojazen, da bi naša ustanova ne bila več tako učinkovito sredstvo pri ustvarjanju medčloveških odnosov ljudi iz zamejstva in Slovenije, ki so se srečevali v gledališču kot gledalci, a tudi kot posredniki kulturnega življenja in izkušenj.
Upravni svet je obširneje razpravljal o uspešnem pričetku letošnje sezone in ugotovil, da je bil začetek nove sezone pozitiven in da potekajo priprave na naslednjo premiero, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Prav tako je za december napovedana premiera mladinske predstave.»
Do 29. novembra prijava vinskega pridelka
Tržaška občina,.pbvešča vinogradnike in občane, ki predelujejo kupljeno grozdje v vino, da so v smislu ministrskega odloka z dne 24. 7. 1976 dolžni prijaviti količine pridelanega vina najkasneje do 29. novembra. Ustrezne obrazce Al in A2, ki jih
OMEJITVENI UKREPI SFRJ
V ponedeljek nujen sestanek trgovcev
Izvršni odbor tržaške zveze trgovcev je za ponedeljek sklical nujen sestanek vseh tržaških trgovcev, včlanjenih v organizaciji, ki jih prizadevajo nedavni omejitveni ukrepi jugoslovanske vlade. Sestanek bo ob 17. uri na sedežu zveze v Ul. S. Nicold štev. 7.
Na predlog pristojnega odbornika Mizzaua je deželni odbor na zadnji seji namenil nekaj nad mi lijardo lir za izboljšanje kmetijskih struktur v Furlaniji Julijski krajini. Od tega bo Kraška mlekarna prejela 43 milijonov lir za dograditev sirarne.
JUTRI POPOLDNE OD 16. URE DALJE
V Boljuncu bodo počastili 35-letnico spomenika padlim
Kulturni program bo ob 17. uri v gledališču Prešeren
Jutri popoldne bodo v Boljuncu slovesno počastili 35-letnico postavitve spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni.
Spomenik so leta 1947 postavili borci iz Boljunca, da bi teko ohra nili trajen spomin na sovaščane, ki so v borbi padli za svobodo, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih in na tiste, ki so delali za partizane doma, a so postali žrtve okupatorjev. Spomenik so postavili s prostovoljnimi prispevki domačinov in pa z udarniško akcijo.
Ob okroglih obletnicah se v Boljuncu radi spomnijo na ta dogodek in se v duhu še tesneje povežejo s svojci in prijatelji, ki so padli.
Toda zgodilo se je, da je tudi boljunski spomenik bil v napoto mračnim in nazadnjaškim silam, ki so ga v nedeljo, 24. februarja 1980, sredi noči, pomazale in oskrunile s sramotilnimi gesli in kljukastimi križi. Prebivalstvo vse dolinske občine je takrat nemudoma reagiralo z veličastno masovno manifestacijo in brezkompromisno izpričalo svojo zvestobo idealom miru, bratstva, mirnega sožitja in načelom NOB.
Jutrišnja manifestacija pa se bo
UČITELJI IZ JAPONSKE KONČALI OBISK PRI NAS
Včeraj so si ogledali tudi osnovne šole pri Domju, v Ricmanjih in Boljuncu
Skupina japonskih učiteljev je včeraj po treh dneh bivanja v našem mestu zaključila svoj obisk z namenom, da se pobliže spozna z italijanskim šolskim sistemom. Kot smo že včeraj poročali, so se japonski gostje zanimali tudi za slovensko šolstvo in so v četrtek obiskali
SINDIKALNA SKUPŠČINA V SKEDENJSKEM OBRATU «TERNI»
«Previdno pozitivna» ocena o rezultatih srečanja s predstavnikom direkcije
Priprave na deželno manifestacijo, ki bo v Trstu 11. novembra
V škedenjski železarni »Terni* (bivšem Italsidru) so se delavci včeraj dopoldne zbrali na sindikalni skupščini, da bi zvedeli za rezultat predvčerajšnjega srečanja sindikalnih predstavnikov FLM in tovarniškega sveta z delegiranim u-praviteljem grupe »Terni* Pozzom.
Delavcem je poročal vsedržavni tajnik sindikata kovinarjev FLM Lo-renzato, ki je o izidu razgovorov z delegiranim upraviteljem grupe dal »previdno, vendar pozitivno* o-ceno. Glavni cilji, ki si jih je ob tej priliki zastavil sindikat — je dejal Lorenzato — so bili namreč v glavnem doseženi. Tako je bilo sklenjeno, da bo še pred koncem tega meseca v Rimu širši sestanek o problemih italijanskega železarstva z državno soudeležbo. Na sestanku, ki se ga bodo udeležili pred-
V KULTURNEM DOMU SE JE ZAČELA GLEDALIŠKA ŠOLA
Po stopinjah grške boginje Tali je
Dvajset mladih slušateljev vodijo tržaški gledališčniki in režiserji
Tudi letos sq se vrata Kulturnega doma odprla mladim dekletom in fantom, ki bi radi spoznali skrivnosti in čar gledališke umetnosti. Včeraj se je namreč že četrto leto začela gledališka šola, pri kateri sodelujejo kot mentorji igralci SSG Mira Sardoč, Bogdana Bratuž, Zlata Rodošek, Anton Petje, režiserja Mario Uršič in Sergij Verč, vodi pa jo Adrijan Rustja. Slušateljev je okrog 20, porazdeljeni pa so v treh skupinah, po stopnji izkušenosti.
*Najstarejši* se kujejo že tretje leto in zato se bodo letos posvetili predvsem praktičnemu delu. Uprizoriti mislijo Cankarjevega Kurenta, ki bo za nje preizkusni kamen, saj gre za upravo* gledališko delo. «Cilj gledališča je, da se najdejo elementi, ki bi šli na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani,» pravi Adrijan Rustja. »V pomanjkanju novega in mladega kadra, pa so člani te skupine že nastopili v nekaterih tržaških uprizoritvah, dva bosta nastopila tudi v «Mutastih bratih», za katere tečejo sedaj vaje. Možnosti za sodelovanje z gledališčem so,* nadaljuje Rustja, tletos pa bodo s Kurentom lahko praktično dokazali, koliko afinitete imajo posamezni slušatelji za gledališko delo.*
Kakšen pa je progiam dela? Začetniki (vpisanih
je sedem) in slušatelji, ki so že lani - obiskovali šolo, bodo sledili vajam za sprostitveno tehniko in spoznavanje dinamike telesnih gibov, istočasno pa jih bo mentor uvajal s pomočjo dramske igre in govorne tehnike v naloge bodočega igranja. Ob tem bodo tudi ciklusi predavanj prof. Josipa Tavčarja, ki bo obravnaval svetovno zgodovino gledališča. Že v ponedeljek bo prvo predavanje o družbenih, zgodovinskih in verskih osnovah grškega gledališča. Predavanja bodo javna, tako da se jih lahko udeležijo vsi ljubitelji odrske umetnosti.
Kaj menijo o pobudi mladi udeleženci? Včeraj, ko so prvič vzeli v roke Cankarjevega Kurenta, so se nam veterani zdeli povsem sproščeni in samozavestni, še vedno pa so potrebovali strokovni nasvet Zlate Rodoškove (jokala ali jokala?). rPrvo-šolčki*, v resnici gre za postavne fante in dekleta okrog 20. leta, so bili veliko bolj zadržani. Ko sta na stopnišču čakala na Bogdano Bratuževo, nam je od Helene Jovanovič uspelo izvedeti, da je pripravljena menjati učiteljski poklic za gledališkega (»če bom seveda odkrila ta talent*), Dark) Andlovič, ki študira na ekonomski fakulteti, pa si želi predvsem razširiti obzorja in se bolje spoznati. Nato sta izginila v družbi mentorice v fantomatične prostore čudno tihega Kulturnega doma ... na delo.
stavniki grupe «Terni», predstavniki krovne finančne družbe Finsider in sindikalisti, naj bi padla dokončna odločitev o finančnem kritju sedanjih potreb grupe »Terni*, ki znašajo 248 milijard lir skupno s tistimi 47 milijardami, ki jih je Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje že namenil tržaški železarni za obnovitev dotrajane in sedaj ugasle visoke peči. Drugi doseženi cilj — je nadaljeval vsedržavni tajnik FLM —- je, da je bil ukrep o vpisu večjega števila delavcev škedenjskega o-brata v dopolnilno blagajno, odložen do konca leta. In končno se je delegirani upravitelj Pozzo jasno izrekel o tem, da bo plavž zanesljivo ponovno aktiviran ter d« so bojazni, da bi vodstvo «Terni» napravo odpisalo, neupravičene. Zadnji cilj, ki so si ga bili ob tej priliki postavili sindikati, se je nanašal na prehod k prozvodnji alternativnih izdelkov ter tudi glede tega vprašanja je dr. Pozzo dal določena zagotovila: v okviru grupe «Terni» deluje namreč že dalj časa posebna študijska komisija, ki preučuje tržišče in ki se bo morala pred koncem leta izreči o tam, kakšne so alternativne proizvodnje, ki pridejo v poštev za škedenjsko železarno.
Glede manifestacije, ki bo kakor znano zajela delavstvo industrijskega in trgovinskega sektorja v Furlaniji - Julijski krajini — s stavko in protestnim nastopom bo deželno delavstvo podprlo svoje zahteve po večanju zaposlenosti, po obnovi za-padlih delovnih pogodb in po odpravi gospodarskih neravnovesij v naši deželi — je pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze sinoči preciziralo, da se bodo delavci v četrtek zjutraj zbrali pri Lloydo-vem stolpu in pri železniški postaji, nakar se bodo v dveh ločenih sprevodih podali na Goldonijev trg, kjer bo ob 10.30 sindikalno zborovanje. Na čelu prvega sprevoda bodo korakali delavci škedenjske železarne, ki so v tem trenutku, poleg delavcev Aquila, najbolj ogroženi
Včerajšnja sindikalna kronika beleži 24-urno stavko delavcev, zaposlenih v obratu Italcementi v ža veljski industrijski coni. Stavko je proglasil področni sindikat FLC, da bi prisilil ravnateljstvo tovarne, da sprejme vrsto ukrepov, potrebnih
za redno obratovanje cementarne, med temi ukrep o zdravstveni varnosti na delovnih mestih in ukrep o zaposlitvi dodatnega števila delovnih moči. Tesno povezano s sindikalnim življenjem je tudi vprašanje, ki so ga občinski svetovalci KPI Calabria, Poli, Spetič in Hikel naslovili na župana in v katerem ga opozarjajo na vrsto nepravilnosti, ki jih je enotno tajništvo sindikata FULGA ugotovilo v postavkah letnega proračuna ACEGA. Svetovalce zanima predvsem to, koliko denarja si je moralo podjetje ACEGA izposoditi pri bankah, da je krilo primanjkljaj, nastal zaradi zamud pri izstavljanju računov potrošnikom vode, plina in električne energije; koliko znašajo obresti na omenjena posojila in koliko dolguje ACEGA svojim dobaviteljem.
repentabrsko osnovno šolo, včeraj pa sq obiskali slovenski šoli s celodnevnim poukom pri Domju in v Ricmanjih, nato pa še osnovno šolo' v Boljuncu. Tu so imeli tudi srečanje z občinskimi upravitelji: v odsotnosti župana Švaba jih je sprejel podžupan Marino Pečenik, ki jim .je tudi podaril spominsko plaketo, kot kaže gornja slika.
• Jutri bodo tudi v naši deželi proslavili 64. obletnico zmage. Glavna proslava bo ob 11.30 v Redipuglii, v Trstu pa bodo ob 17. uri slovesno spustili zastavo na Trgu Unita. Na manifestacijah bodo prisotni zastopniki deželne uprave, oblasti in raznih organizacij.
V Tržaškem zalivu
reševali jadralca
na deski
Včeraj so morali v Tržaškem zalivu reševati jadralca na deski in sicer 42-letnega Luciana Claricha iz Stare istrske ulice 90.
Clarich .je nekaj pred 16. uro u-smeril svojo desko na odprto morje, da bi pomagal prijatelju, prav tako, jadralcu na deski, ki je bil v težavah.
Burja pa je reševalcu zagodila in pokvarila jadro. Clarich je izgubil kontrolo nad desko in tako drsel vedno bolj na ‘ dprto. K sreči je njegovemu prijatelju uspelo priti do obale in obvestili policiste. Slednji so šli z gliserjem nemudo ma reševat nesrečnega jadralca, ki pa je bil že dobri dve milji od bar-kovl.janske obale. Med tem so prišli Clarichu na pomoč tudi člani jadralnega kluba «Barcola - Grigna-no». Premraženemu jadralcu so nudili prvo pomoč, čeprav ni utrpel hujših poškodb.
seveda odvijala iz drugačnih nagibov.
Vsi, ki se je nameravajo udeležiti, so vabljeni, da se pred 16. uro zberejo na Gorici, od koder bo krenil sprevod do spomenika, kjer bo krajša svečanost. Nato pa se bo sprevod pomaknil do občinskega gledališča France Prešeren, kjer bo od 17. ure dalje kulturni program, v katerem bodo sodelovali kulturno društvo France Prešeren, osnovna šola Fran Venturini iz Boljunca in moški pevski zbor Fran Venturini od Domja. Med kulturnim programom pa bo predsednik VZPI - ANPI za tržaško pokrajino Arturo Calabria podelil garibaldinsko zvezdo boljunskim borcem, ki so se udeležili bojev v italijanskih partizanih. V povorki in italijanskem odporništvu v vrstah na svečanosti pri spomeniku bo sodelovala tudi godba na pihal* Breg. (ris)
«Dv’gnjena zavesa» po radiu Trst A
Danes ob 18. uri je v sklopu dramskega sporeda radia Trst A na vrsti Dvignjena zavesa — beležke Sergeja Verča o gledališkem dogajanju doma in od drugod.
V tej prvi številki boste lahko poslušali podroben in kritičen magnetofonski zapis o Plautovem «Hvalisavem vojaku*, prvi premieri Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Nekaj podrobnosti: »Gledal išče me zdravi in rešuje pred neko praznino*, pravi v intervjuju režiser uprizoritve Mile Korun; kaj mislijo o «Hvalisavem vojaku* nekateri gledalci; odmevi kritike; «Mi smo bili priče iskanja resnice ne o ljudeh, ampak o gledališču» — tako razmišlja o Plautovi komediji naš gost v oddaji, režiser Jože Babič.
Ves drugi del oddaje pa bo posvečen 17. Borštnikovemu srečanju v Mariboru, ki se je izteklo prejšnji teden. Iz te vsebine: krajši razgovor s predsednikom izvršilnega odbora BS Brankom Gombačem, dopisnikom «Primorskega dnevnika» v Mariboru Marijem Čukom ter nekaterimi od Borštnikovih nagrajencev: Bertom Sotlarjem, Marijo Vidau in Štefko Drolc.
In za konec — sklepna glosa. To pot o gledališkem seminarju za igralce Beneškega gledališča V Spodnjem Tarbiju.
NiiHiiiiimiiinuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiMiiiMMmHiiiMiiiiiiiiiimi
Mala črna kronika
Dolgo popotovanje pištol, ki so jih tatovi ukradli odvetniku Gefter-Wondrlchu
Po šestih mesecih so policijski agenti našli štiri od šestih pištol, ki so jih iz stanovanja v Ul. Ro-magna 9 neznani tatovi ukradli pre teklega maja odvetniku Giorgiu Gefter-Wondrichu. Preiskovalna pot je bila zapletena in dolga, v kletko pa je spravila tri »ljubitelje* orožja, za četrtega pa je že pripravljen zaporni nalog. V tem času je policiji prjšlo na uho, da ukradene pištole krožijo v tržaškem kriminalnem podzemlju. Na dan je prišlo tudi ime 46-letnega Sergia Ciacchija z Trga tra i Rivi 5. V preteklih dneh so med pregledovanjem njegovega avta policisti res našli pištolo Smith - Wesson 357 magnum. Sledila je aretacija Ciacchija in zasliševanje, ki ga je opravil namestnik državnega tožilca Cpassin. Tako so preiskovalci zvedeli, da je Ciacchi prodal tri pištole 48-letne-mu Mariu Sulliju iz Ul. Boschi 6. Veriga se je še podaljšala, kajti Suhi je tri pištole že preprodal 25 letnemu Sergiu Zorattiju iž Ul.
Frescobaldi 49. Ob njegovi aretaciji so agenti zaplenili tudi te pištole. Sedaj manjkata še dve. Verjetno jih ima četrta oseba (policija domneva, da gre tudi za avtorja tatvine), ki pa je izginila. Coassin .je vse tri aretirance obtožil nedovoljene posesti in prekupčevanja orožja.
Pridržana prognoza
za upokojenko
Včeraj so približno ob 9. uri z rešilcem gasilcev pripeljali v tržaško splošno bolnico 59-letno upoko jenko Carmelo Cocci por. Corti, ki stanuje na Cesti za Katinaro 16.
Upokojenka je namreč prečkala cesto 202 prav pri križišču s Cesto za Katinaro, da bi šla na avtobus. Takrat pa se .je pripeljal v smeri proti mestu z avtomobilom fiat 131 Marino Dazzara, ki stanuje v Ul. S. Pellegrino 35 in povozil Cocci jevo.
Ponesrečenka je zadobila vrsto poškodb in sicer udarec v glavo, zlom nosnih kosti in zlom noge. V bolnico so jo pripeljali nezavest no, zdravniki pa so si pridržali prognozo.
Marušiceva razstava v centru «La Cappella*
Danes bo v središču »La Cappella* odprtje razstave slikana Marušiča. Slednji se bo predstavil t svojstvenimi deli, ki v krčevitih spletih figur in barv govorijo o bolečini bivanja in o praznini, kjer se groza izostri do bolečine. Človek prihaja in odhaja; v začaranem risu se odtuji samemu sebi. Življenje kipi v živalskem blodnjaku. . .
Marušič je do sedaj razstavljal pretežno v Sloveniji, pa tudi v Beogradu. Študiral je na likovni akademiji v Benetkah in na akademiji v Ljubljani. Leta 1977 je dobil štipendijo iz sklada «Moša Pijade* in šel v Pariz. Lani je svoje likovno znanje dovotmeval v Rimu in Benetkah.
Na svoji slikarski poti se je Marušič usmeril k najnovejšim likovnim tokovom, kot je iransmoderni-zem. vendar je nri tem. kot više tudi Roberto Vidali v katalogu, ki spremlja razstavo, ohranil svojstven pogled na slikanic, ki «snoštuie sceno in igro*. Skratka, med sodobnimi likovnimi potmi ne pozabi na svojo smer.
Oropali upravnika trgovin «Mras»
Sinoči okrog 20.30 je mlajši moški oropal 28-letnega Francesca Pellegrinija iz Ul. Sterpcto 1, upravnika trgovine z usnjem «Madras» na Korzu Italia 39. Ropar se je pojavil v trgovini, ko je bil v njej sam Pellegrini. S pištolo v rokah je od njega zahteval, naj mu iz blagajne izroči ves denar (bilo ga je za poldrugi milijon lir), nato pa je še zagrabil nekaj krznenih predmetov ter zbežal.
Razstave
'Vi
V	Galeriji TK . Ul. sv. Frančiška
20 je odprta razstava »Življenje v papirju* - grafični listi Marjana Kravosa.
V	Tržaški kreditni banki - Ul. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec, Boljka, Makuc, Apollonio, Zelenko, Kržišnik, Logar in Šefran.
V	galeriji Cartesius v Ulici Marconi je odprla razstavo svoje grafike milanska umetnica Federica Galli, k, bo razstavljalr do 11. novembra.
V	kulturnem krožku «IL CARSO» v Ul. Mazzini 1’ so na ogled dela postojnskega likovnika Erika Lovka.
SKD Tabor. V Prosvetnem domu na Opčinah Avgust Černigoj — razstava grafik: linorezi in lesorezi. Urnik: danes, od 17. do 19., jutri od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do jutri, 7. novembra.
Prispevki
Ob otvoritvi prenovljenih društvenih prostorov darujeta Neva in Marjan Dolgan 20.000 lir za KD Ivan Gibec - Skedenj.
Gledališča
VERDI
Jutri, 7. t.m., ob 16. uri sedma predstava opere »Semir amide* (red G).
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red II. sobota) «L’al'fare Danton* Stanislawe Pry-byzewske. Rezervacije za ponovitve do 9. novembra. V abonmaju odrezek št. 1.
Gledališka sezona 198,2/83: abonmaji za deset predstav s popustom za delavce, študente in upokojence. Infoi macije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 68 311. 69 406, 56 700.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Prednja dvorana
Danes, 6. t.m., ob 19. uri: F. Garcia Lorca - Krvava svatba, Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Velika dvorana
Danes, 6. t.m., ob 19.30: Dang Tbai Son - klavirski recital.
Mala dvorana
Danes, 6. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja «Žogica marogica*.
Še danes — Teden grškega filma.
Danes, 6. t.m., ob 20. uri: «1922»
Festival športnega in turističnega
filma
Od ponedeljka. 8. t.m.. ob 20. uri: Java Surfing (ZDA), Gora Huashan (Kitajska), Sodniki (ZSSR), Aj takvi bival spor (ČSR), No VVorld for Man (ZDA), New York (Francija).
Vstopnice so v proda.n pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prebodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13 ure.
Kino
Cappella lindergruund 17.30—20.00— 22 00 «Mammina cara». Režija: Frank Perry, igra Faye Dunaway. Ariston 15.30 «11 mondo nuovo». M. Mastroianni, H. Schygulla in E. lannacci.
Eden 16.00 «Io so che tu sai che io so». A. Sordi, M. Vitti.
Nazionalc 16.00 «Le facce della morte n. 2». Film za vsakogar. Ritz 17.00 «Classe 1984 — noi siamo il futuro?... e nessuno ci ferme-ra». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacieln 16.00—22.15 »Grand Ho tel Excelsior». A. Celentano, E. Montesano. C. Verdone. E. Giorgi. Feniee 17.00 «Sesso e volentieri».
D.	Antonelli, J. Dorelli.
Mignon 15.00 «11 drago del lago di
fuoeo». Disneyjeva risanka. Filudrammatieo 14.30 «Batman dal pianeta Eros*. F epovedan mla dini pod 18. letom.
Anrora 16.00 «Obiettivo mortale». S. Connery.
Capitol 16.30 «Quattro passi sul len zuolo*.
Cristallo 16.30 «Porca vacca*. Renato Pozzetto.
Moderno 16.00 — 22.00 «Polteergeist — demoniacbe presenze*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio'15.30 «La mia svedese in ca lore». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Ricchi, ric-chissimi praticamente in mutan-de*. R. Pozzetto, Pippo Franco,
E.	Fenech.
Lumiere 16.30 «11 tunnel delForro-re». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Šolske vesti
V ponedeljek, 8. novembra, ob
17.30	se bodo začeli na učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu pripravljalni tečaji za posebne usposobljenostne izpite šolnikov. Prvo srečanje bo vodil nadzorni prof. Egidij Košuta, ki bo obravnaval splošna didaktična vprašanja.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 6. novembra
LENART
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46 — Dolžina dneva 9.55 — Lu na vzide ob 21.11 in zatone ob 12.14.
Jutri, NEDELJA, 7. novembra ZDENKA
Vreme včeraj: naj višja tempera tu ra 15,6 stopinje, namizja 10,1 stopinje, ob 18. uri 12,6 stopinje, zračni tlak 1019 mb ustaljen, veter 25 km na uro vzhodnik - severovzhodnik, s sunki burje 35 km na uro, vlaga 56 odstotna, nebo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Antonella Zim mennan, Simone Puschiasis, Cri-stian Nativi, Silvia Ghersini, Aleš Sandra Mazzarini, Elisa Sandrigo, Linda Tiberio.
UMRLI SO:	76 letni Tommaso
Franca, 71-letni Lodovico Mosetti, 83-letna Anna Stocovaz por. Petle-ner; 94-letna Anna Domazetovich vd. Smoquina, 87-letni Romano Car boncini, 69-letna Anna Strain por. Hervatich, 88-letna Giovanna Milia-vaz vd. Ceravi, 85-letna Giovanna Stevanato por. Cioppi, 83-letni Gio-vanni Bensi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. Alpj Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Miramare 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6,.Ul. Cavana 11, Nabrežina, Bazovica in Milje (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina tel 200-121: Sesljan: tel. 209-197:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8, do 20 ure, tel. 68-441.
Koncerti
v EKDi
Jutri se na pobudo gledališča Veidi prične na sedežu Krožka za kulturo in umetnost v Ul. sv. Karla ciklus tradicionalnih nedeljskih koncertov. Na otvoritvenem koncertu — ob 11. uri — bo nastopil komorni orkester gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Vstopnice (1000 lir) so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 63-19-48).
Societa del concerti — 'Tržaško koncertno društvo priredi v pone del jek, 8. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert tria GAWRILOFF ' - BAUMANN - BESCH (Gavvriloff -violina, Baumann - rog, Besch -klavir).
Razna obvestila
Tečaj ljudske univerze 1982/83 v Križu
Odrasli, ki so se prijavili za tečaj slovenskega in angleškega jezika v maju in tisti, ki so se nanje vpisali v oktobru 1982, so vabljeni, da se udeležijo začetnega srečanja s profesoricama, ki bo prihodnji ponedeljek. 8. novembra, ob 19. uri v prostorih osnovne šole Albert Sirk.
ID
IVAN
GHBKC
NHEUK.NJ
vabi na
OTVORITEV
PRENOVLJENIH
DRUŠTVENIH
PROSTOROV
ki bo danes, 6. novembra, ob 20. uri v Skednju.
r Čestitke
Danes praznuje KATJA BLBOLA 8. rojstni dan. Da bi bila vedno pridna In vesela, ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje EDY BANDI 14. rojstni dan. še na mnoga srečna, zdrava in vesela leta mu iz srca kličejo mama, papa in Davorin.
IVANKA MIHELIČ iz Nabrežine praznuje danes 75. rojstni dan. Vse najboljše ji voščijo družine Martelanc, Umek in Štoka.
Eskulapovi druščini se je v četrtek na medicinski fakulteti padovske univerze pridružil dr. SERGIJ ŠTOKA Svojemu soustanovitelju šan-gaiu iskreno čestita in želi veVko uspehov v novem poslanstvu
Mladinski kr>žek Prosek - Kontovel
VAŠKE ORGANIZACIJE
vabijo jutri, 7. novembra, ob 16. uri
na proslavo
35-LETNICE ODKRITJA SPOMENIKA NOB
v BOUUNCU
KD SLAVEC Ricmanje - Log
priredi jutri, 7. novembra, slikarski ex tempore na temo
((Značilnosti Ricmanj
in Loga»
Otvoritev razstavljenih del in nagrajevanje v galeriji «Babna hiša» ob 19. uri. Nastopil bo mešani zbor Slavec.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Vaške organizacije vabijo jutri, 7. novembra, ob 16. uri na proslavo 35-letnice odkritja spomenika NOB v Boljuncu.
SKD Barkovljc - Ul. Cerreto 12 vabi jutri, 7. novembra, ob 8.30 člane in prijatelje na delovno akcijo za podiranje lesene lope.
Na medicinski fakulteti v Pa davi se je olčinčal z doktorskim naslovom naš veliki
dr. SERGIJ ŠTOKA »Šangaj*
Ob pomembni življenjski pfe lomnici mu iz srca čestitajo prijateljice in prijatelji z Golega vrha, s Proseka in s Kontovcla.
SINOČNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
V ospredju komunalna vprašanja v Lovniku in usoda podgorske tekstilne tovarne
0 teh vprašanjih sta govorila svetovalca Bucovini (KPI) in Piani (KD) - Svetovalec Cefarin sprožil vprašanje favoritiimov in gonje proti njegovi osebi
Izvajanje, oziroma neizvajanje sporazuma o razrešitvi krize v pod gorski tekstilni tovarni, komunalna vprašanja na območju Ločnika. pojasnjevanje v zvezi s postopkom razlastitev ob širjenju Ulice Garze-roli: to so le tri od obilice vprašanj, ki so jih na začetku sinočnje seje občinskega sveta v Gorici postavili tako predstavniki večine, kakor predstavniki opozicije. Omenili smo le tri, ki se nam zdijo posebej pomembna, pa čeprav bi kazalo spregovoriti tudi drugih interpelacijah in ustnih vprašanjih.
Glede ukrepov, ki jih namerava sprejeti občinski odbor in župan, da se uresniči na deželni ravni dose-
V razpravo in odobritev pa bo občinski odbor predložil tudi osnutek porazdelitve prispevkov kulturnim in športnim društvom, ki delujejo v občini. V letošnjem proračunu sta v ta namen predvideni postavki v znesku osmih milijonov lir. Dva milijona bodo porazdelili med športna društva, šest milijonov pa je bilo namenjenih za kulturna dru štva in organizacije.
Manifestacij« ob dnevu oboroženih sil
Vojaško poveljstvo bo ob jutrišnji
Danes se poročita
MIRIAM KANDUT
MARJAN ŠILO VIČ- n
Čestitajo jima kolegice in ko legi sociopsihopedagoške službe.
Izleti
SPDT priredi jutri, 7. novembra, izlot z osebnimi avtomobili na Kojnik pri Slavniku. Zbirališče bo ob 8. uri pred spomenikom v Bazovici. Hoje je kake štiri ure. Vabljeni vsi!
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A Soroce
I SEIKO |
DOXA
TRST
Ulico S bpindione 12 Tel 60-252
' :	;US§jfSF-:!- V- - . ^ ...
' BANGA’Dt CREDITO Dl TR1ESTE T R 2 A g KW JfrffE p 1 r N A • BANKA
■	s. f. a.
Tn3T ■ buča p.1 PiLri 1 'SZ i?--4.ie
fr. 11. 1982
Ameriški dolar	1.472.—
Kanadski dolar ,	1.180.—
švicarski Irank	660,—
Danska krona	158.—
Norveška krona	197.—
Švedska ‘krijna	193.—
Holandski flnrint	521,—
Francoski frank	201.—
Belgijski 'frank	25.4-
tFunt.šterSgpUlSii	2,450,—
i rski, šteriing	1.900.—
Nemška marka	571.—
Avstrijski' Šiling	81.—
Portugalski escudo	12.50
Pezeta	11.—
Jen	5.—
Avstralski dolar	1.250,—
Drahma	16.—
Debeli dinar	20.10
Srednji dinar	18,75
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Pri CENTR0 DEL MATERASS0
lastnik Gradara Petruccl
Izredne cene in velika izbira vzmetnic, ortopedskih in anti-alergičnjb pregrinjal za mreže in vzmetnice, prešitih in navadnih odej, rjuh, prtov to drugih artiklov za dom.
Ulica Cereria 8 — TRST L prečna ulica ua levi strani t S. Michele)
Tel: 040/790492
PRODAM drva in kole. Telefon 040/226577.
DRUŠTVENA gostilna Gabrovec i-šče najemnika. Informacije vsako sredo in soboto od 19. do 20. ure v prostorih gostilne.
PRODAM A 112 junior letnik 1980. Telefonirali ob delovnem času na št. 040/211465 izven delovnega časa pa na št. 040/211688.
PES — nemški ovčar, svetlo rjave barve, se je izgubil v Mavhinjah oziroma okolici. Tel. 040/299453.
20 HP bukh šest mesecev na jadrnici prodam. Teža 220 kg. Telefon 040/229126 - Boris.
PRI MILIČU v Zagradcu je odprta osmica do 23. t.m.
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek ordinira za otroke in odrasle v Ul. Canova št. 2 vsak popoldan od 15, do 19. ure.
18-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 040/213282.
26-LETNO dekle z znanjem angleščine in nemščine nujno išče zaposlitev. Telefonirati od 13. do 15. ure na št. 040/231858.
PRODAM nov ape 601 P. Telefon 040/229246.
FIAT poverjeni predstavnik
V torek občinski svet v Sovodnjah
Občinski svet v Sovodnjah se bo v tem mesecu sestal kar dvakrat. Za prvo sejo, ki bo 9. t.m. ob 19. uri, so svetovalci že prejeli vabila, druga seja pa bo predvidoma 30. novembra.
Na torkovi seji bo tekla beseda o načrtu za delno preuredite' županstva in nakup opreme ter o najetju posojila 220 milijonov lir za dokončanje telovadnice. Ne gre za novo posojilo, ampak le za sklepni del postopka, s podpisom pogodbe z IsUtuto de1 Credito sportivo.
Na seji bodo nadalje razpravljali o odobritvi obračuna del na poko pališčih v Gabrjah in Rupi ter o izplačilu podjetju, ki je dela opravilo ter o nekaterih manjših posegih.
polago dva avtobusa za prevoz ob čanov Gorice, ki se nameravajo udeležiti omenjene slovesnosti. Avtobusa bosta Odpeljala ob 9. uri z Battistijevega trga. V okviru prireditev ob dnevu oboroženih sil. ki bodo na sporedu jutri (namesto 4. novembra) velja omeniti, da bodo
ženi dogovor in da se prepreči pro- i slovesnosti v Redipuglr dalo na razdaja strojev in opreme v podgorski tekstilni tovarni, je spraševal komunist Bucovini, ki je upravitelje opiozoril tudi na naiavnost nevzdržno stanje nekaterih ulic na območju Ločnika, ki kljub stalnim in večkratnim opozorilom ostajajo še na prej razrite in skorajda neprevozne. O ulicah v Ločniku je govoril tudi demokristjan Piani, medtem ko je njegov strankarski kolega Cefarin zahteval, da odbor pojasni zadevo v zvezi z razlastitvami, oziro ma s širjenjem Ulice Garzeroli, kjer ima sam hišo.
Pojavili so se namreč glasovi, pa tudi vesti v časopisju, po katerih naj bi občinska uprava do njega ukrepala drugače, kakor do lastni kov, drugih sosednjih parcel, kar pa ne odgovarja resnici. Skratka deležen naj bi bil nekakšnega fa-voritizma. Svetovalec Cefarin je zahteval naj župan, oziroma odbor javno pojasni, kako So se v resni ci odvijale stvari. Spor v lastni hiši so po daljšem pregovarjanju in zagotavljanju tako s strani župana Scarana in podžupana Del Bena, nekako zgladili.
V odgovoru na vprašanje svetovalca Bucovinija o ukrepih za razrešitev krize v podgorski tekstilni tovarni je župan napovedal, da z zaskrbljenostjo sledi novicam o do gajanju v tem podjetju in da bo vsekakor že v prihodnjem tednu sestanek s stadikati in zvezo indu-strijcev, kjer naj bi preučili nastali položaj in ugotovili verodostojnost novic, ki se te dni pojavljajo. Glede Ločnika pa je diskutantom ozi roma interpelantom odgovarjal podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben. Dejal je. da bodo težave trajale še približno leto dni. poterii pa bo ta predel za dalj časa ure:en vzgledno.
-Upajmo, kajti - takih zagotovil je bilo v zadnjih letih kar precej.
od 10. do 12. ure ter od 14. do 16.30 dovolili prost vstop v infanterijski vojašnici v Gorici ter v vojašnici Toti-Bergomas v Gradišču. Ob 16.30 bo na goriškem Travniku slovesnost ob snemanju zastave.
GLASOVANJA V PODJETJIH
Večina za predlog enotne sindikalne zveze
Te dni je tudi v večjih industrijskih obratih na Goriškem v teku glasovanje o osnutku enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL glede sprememb pri obračunavanju osebnih dohodkov. Skupščine so bile že v nekaterih večjih podjetjih, vendar bodo s postopkom v glavnem zaključili v prihodnjih dneh. Na podlagi prvih, delnih izidov glasovanja, izgleda, da bo dve tretjini delavcev podprlo predlog enotne sindikalne zveze, ena tretjina pa ga zavrača.
V ČETRTEK V KULTURNEM DOMU V GORICI
PREMIERSKA PREDSTAVA PUSTOTE V CORICI
Zaradi tehničnih razlogov niso prišli ne režiser in ne igralci
V Kulturnem domu v Gorici so v četrtek zvečer predvajali nov slovenski celovečerni film Pustota, film režiserja Jožeta Galeta. Šle je za premiersko predstavo, sc pravi za prvovrstni kulturni dogodek, zaradi katerega se Gorica spreminja v zamejsko prestolnico filmske dejavnosti. Film so pred vajati dvakrat, ob 18. in ob 21. uri. in obakrat so ga obiskovalci lepo sprejeli. Pri popoldanski predstavi je prevladovala šolska mladina, zvečer pa so si film ogledali odrasli, povečini Goričani. Priredi telji. Zveza slovenskih kulturnih društev in Kinoatelje. niso uspeli izpeljati okrogle mize. za katero naj bi posedli predstavniki sloven ske kinematografije, predvsem pa režiser z igralci. Niso uspeli zato ker so nastopile nepredvidene tehnične težave. Zaradi tega ni prišlo do pogovora, ki bi pomagal osvetliti vzgibe pri nastajanju scenarija in proizvodnje 'n sporočilnost filmskega dela. Kljub tej pomanjkljivosti, pa je prireditev vendarle uspela, zakaj film .je po vsebinski in tehnični plati mojstrovina, ki sama spregovori. Pustota je nam
UlMllinilllllMHIIIIIIIIIIHIHIHIIIIIHHIMIIIItlltllllUIIMIMIIIIIIIIIIIIIiniMIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfltlMIIMIIIimilltlllllllMIMMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMHIIIimilllllMMIIIMIII
PRIHODNJI TEDEN V GORICI
Strokovni tečaj za poučevanje telesne vzgoje v osnovnih šolah
Prijavilo se je 22 učiteljev, ki poučujejo na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem - Pouk na šolah se bo medtem nemoteno odvijal
reč neminljiva pesem moči slovenskega človeka, ki nikoli ni klonil in tudi nikoli ne bo klonil, pa naj bo še tako hudo. Film je priznanje slovenskemu kmetu in njegovim revolucionarnim dejanjem, kakor tudi spodbuda, da v-.traia na tej zemlji, pa naj bo še tako pusta -jalova.
Pustota je, poleg Duletičevepa Desetega brata, druga oremiera. ki so .jo predstavili v Kulturnem domu. Pred vajah so jo v tednu domačega filma, ki je v teku v Celju. Tako postaja filmska dejavnost ena pomembnejših dejavnosti v Kulturnem domu. S tednom jugoslovanskega filma, ki so ga v Kulturnem domu priredili v lanski sezoni, so začeli uresničevat: ambiciozni načrt, da bi tudi med italijanskim občinstvom spodbudili zanimanje za jugoslovansko kinematografijo. S tem namenom so z* vse predstave uvedli simultano prevajanje. Zanimiva pobuda, ki potrebuje še nekaj časa da postane sprejemljiva za širši krog italijanskih ljubiteljev filmske umetnosti in ne samo za posamezne sladokusce.
Spoznanja o koristnosti in pome nu poučevanja telesne vzgoje v osnovni šoli si, čeprav s težavo, vse bolj utirajo pot. Doslej tej dejav nosti, ki ji sodobni pedagogi pripisujejo poleg specifičnega pome na za telesni in duševni razvoj otrok tudi nekakšen interdisciplinarni pomen, niso namenjali nre velike pozornosti. Pouk telesne vzgoje je sicer označen (dvakrat tedensko) tudi v šoiskem urniku dvakrat po pol. oziroma tri četrt ure tedensko. Dos'ej so si učite lil, ki zato niso imeli specifične strokovne izobrazbe, razen redkih iz.iem pomagali pač. kakor so ve deli in znali. Nemalokrat ie bilo treba tud; improvizirati. Stanje je bflč in je podobno tako na italijanskih. kakpr na slovenskih os nočnih šolah.
Izgleda pa. da bo pristop glede pouka telesne vzgoje v osnovnih šolah v prihodnje drugačen, bolj načrten.
Lani so za učitelje na italijanskih osnovnih šolah priredili strokovni tečaj za poučevanje telesne vzgoje, letos pa bo rak tečaj tudi za učitelje, ki poučujejo na slovenskih osnovnih šolah.
«Prijavilo se je 22 slošateltev iz gori.škega in doberdobskega okoliša, kar je vsekakor zelo vzpodbuden podatek » nam je te dni povedala ravnateljica dr Braini -Saksidova, ki bo tečaj vodila, medtem ko bosta predavala prof. Aldo Rupel in prof. Fedora Bednarik.
Tečaj strokovnega izpopolnjevanja bo tra;al približno tri tedne, za skupnih 90 ur, pričel pa se bo že v ponedeljek. 8. t.m., v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
F*rogram tečaja bodo obdelali v treh zaporednih obdobjih in sicer
od 8. do 13. novembra. 22. in 23. novembra ter nato od 6. do 11. decembra. V vmesnih obdobjih bodo učitelji skušali pridobljeno znanje in izkušnje uveljaviti v razredu, kjer običajno poučujejo in kjer bodo v teh dneh dobili su-plenta. «Podroben načrt tečaja še ni dodelan, ker bo pač treba ra čunati z različnimi stvarnostmi na posameznih šolah. Ponekod razpo-
GLEDALIŠČE JP' V TRSTU
v sodelovanju z'Zvezo1 sloven'-'"* skih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
v Kulturnem domu v Goriči
T1TUS MACCIUS PLAUTUS
HVALISAVI VOJAK
komedija v dveh delih
Prvič v slovenščini
REŽIJA: MILE KORUN
JUTRI, 7. novembra, ob 16. uri ABONMA RED A
V	ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 ABONMA RED B
V	torek. 9. novembra, ob 20.30 ABONMA RED C
Vozni red avtobusa za predstavo red B (v ponedeljek) .je naslednji:	Vrh 19.30. Dober-
dob - Trg sv. Martina 19.40, Jamlje - gostilna Pahor 19.50, Dol - Palkišče 20.00. Sovodnje -pri Kulturnem domu in pri gostilni Tomšič 20.10.
lagajo s telovadnico, drugod s primernim večjim prostorom, so pa tudi šole, redke sicer, kjer je treba računati s prostorsko stisko. Zato se bo treba s predavateljema vsekakor domeniti za obseg in prilagoditev programa tečaja obstoječemu stanju na šoiah.* nam je deiala Saksidova. Na splošno pa velja, da je vprašanje ustreznih prostorov zadovoljivo rešeno. Po nekod (primer sovodenjska občmai pa bodo že v kratkem i asu zagotovljeni naravnost idealni nogoji, z dograditvijo občinske telovadnice.
Socialdemokrati o varčevalnih ukrepih v Jugoslaviji
Goriški socialdemokrati izražajo veliko zaskrbljenost zaradi posledic, i bi jih za geriško gospodarstvo in za gospodarstvo celotnega obmejnega področja povzročila daljša zapora meje, vsled varčevalnih ukrepov v Jugoslaviji.
O teh vprašanjih so razpravljali na zadnji seji vodstva gori.ške sekcije stranke, kakor izhaja iz daljšega tiskovnega poročila. Socialdemokrati izražajo upanje, da se bodo razmere, vsaj kar zadeva maloobmejni promet, v kratkem času normalizirale.
f Čestitke
Razstava slik članov UFI
V razstavni galeriji avditorija ho danes zvečer, ob 18.30. odprta razstava del članov posoškega fotografskega krožka CIFI. Razstavljenih je devetdeset slik. ki so razdeljene v dve kategoriji: prosto temo in kulturo. Sodelujejo s svojimi deli tudi številni člani CIFI, ki so se že uveljavili na raznih razstavah. Razstava bo odprta do 13. novembra.
POKRAJINSKA UPRAVA GORICA
IZPIT
Pokrajinska uprava v Gorici ima namen sprejeti v službo za določeno dobo osebje za Finančni oddelek:
Interesenti morajo predlož:ti prošnjo na kolkovanem papirju (Lit. 3.000) Personalnemu uradu do in ne preko 12. ure dne 15. novembra 1982. kjer morajo navesti: priimek in ime; datum in kraj rojstva (v primeru, da so presegli 35. leto starosti, morajo navesti na podlagi katerih naslovov se .jim podaljšuje rok. oziroma zakaj so oproščeni); točen naslov: da so italijanski državljani: občino, kjer so vpisani v volilne sezname oziroma zakaj niso vpisani ali zakaj so iz omenjenih seznamov zbrisani; morebitne kazenske postopke v breme; študijski naslov (diplomo knjigovodje in oceno na maturi); če so opravil: vojaško obveznost: da so zdravi.
Interesenti bodo morali opraviti pismeno nalogo in kolokvij, na podlagi katerih bodo vpisani v poseben seznam.
Za pojasnila in informacije se interesenti lahko obrnejo na Pokrajinski personalni urad — Korzo Ita-lia 55, Gorica.
Odbor in kotalkarji Kulturnega in športnega društva Vipava čestitalo trenerki NADI DEVETAK za uspešno opravljeni trenerski izpit v Riminiju.
Kino

GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
PETKOLCHl MICA ADRIATICA
F. MALE
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva
SERVIZIO
(SED
TOTALCOMFORT
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
nju tajništva KPI. Zasedanju so poleg članov tajništva prisostvovali deželna svetovalca Battello in Bratina ter senator Bacicchi.
KOMUNISTI 0 ZAKONU 0 POPOTRESNI OBNOVI
Sredstva za gospodarske pobude čimprej in uspešno uporabiti
Dežela razpolaga s 300 milijardami lir za posege v goriški, tržaški in pordenonski pokrajini za krepitev gospodarstva • Komunisti že pripravili vrsto predlogov
Pokrajinsko tajništvo KPI je na zadnji seji ugodno ocenilo pred kratkim izglasovani državni zakon o po novnem finansiranju načrta odpravljanja posledic potresa v Furlaniji.
Zakon med drugim predvideva 300 milijard lir za posege na področju gospodarstva v goriški, tržaški in pordenonski pokrajini. Ta sredstva so namenjena izključno za gospodarske pobude, za širjenje in utrjevanje proizvodne baze, za omejevanje brezposelnosti. Kakšni bodo posegi in na katerih področjih, bo morala določiti dežela, s posebnim zakonom.
Tako, ugotavljajo komunisti v posebnem tiskovnem poročilu in poudarjajo, da zdaj ne gre izgubljati časa, ampak je treba ukrepati hitro in predvsem uspešno, da se zaustavi zaostrovanje hude krize na šibkejših območjih dežele.
Komunisti prelagajo nadalje takojšnje pogovore med strankami in predstavniki družbenih sil za določitev stvarnega načrta posegov, ob upoštevanju dodatnih možnosti, ki jih bo odprl drugi zakon o finansiranju osimskega sporazuma.
Komunistična partija je v deželnem okviru že pripravila vrsto predlogov. Zaradi specifičnosti položaja na Goriškem pa bo v prihodnjih tednih organizirala vrsto srečanj s sindikati, predstavniki strokovnih organizacij, s tovarniškimi sveti to jih seznanila s predlogi. Za uspešno in hitro ukrepanje je namreč nujno potrebno soglasje vseh družbenih dejavnikov.
Tako tiskovno poročilo o zaseda
V PALAČI ATTEMS
Od danes do torka mittelevropsko srečanje
Tokrat preučujejo židovsko prisotnost v državah Srednje Evrope
DREVI V KULTURNEM DOMU
Kje je meja • kmečka veseloigra s petjem
Bogat teden različnih prireditev imamo tokrat v Kulturnem domu v Gorici. V četrtek zvečer je bila premiera novega slovenskega filma Pustota, na ogled ie razstava grafik priznanega češkoslovaškega mojstra Jiržija Anderleja. jutri se bo z nastopom Stalnega slovenskega gledališča pričela redna gledališka sezona, medtem ko bo nocoj, s pričetkom ob 20. uri, nastopila dramska skupina KUD Komandant Stane iz Pirnič z veseloigro Kje je meja, na besedilo Josipa Ogrinca in Marjana Beline. Za gostovanje je poskrbel Mladinski krožek iz Gorice.
Že po naslovu sodeč — Kje je meja — gre za zanimivo (in obenem zabavno) odrsko delo, ki ga je pred dobrimi sto leti napisal Josip Ogrinec. Besedilo pa je za ponovno uprizoritev predelal Marjan Belina.
Osnovni motiv igre je znana kmečka (slovenska) prepirljivost in prav-darska strast. Značilnosti torej, ki sta čeprav v nekoliko drugačnih oblikah prisotni še danes, pa ne samo na Slovenskem. Skratka prijetno in dovolj zabavno odrsko delo. ki bo gledalcem nudilo dovolj užitka. Na svidenje drevi, ob 20. uri v Kuliur nem domu.
V palači Attems se prične drevi mittelevropsko srečanje, ki bo letos posvečeno židovski prisotnosti v kulturni in drugih dejavnostih v srednjeevropskem prostoru. Veliko je bilo namreč Židov, ki so sloveli kot literati, politiki, znanstveniki, urbanisti v tem prostoru, še zlasti med Nemci, Madžari in Poljaki ter Italijani. Manj pa je bilo židovske prisotnosti med Slovenci.
Srečanje se bo pričelo drevi ob 18. uri. Na nocojšnjem programu so pozdravni govori ter dve uvodni poročili. S pravim delom pa bo mittelevropsko srečanje pričelo jutri. Poročila bodo zjutraj in popoldne. Prav tako v ponedeljek. V torek dopoldne pa bodo na vrsti poročila o prisotnosti Židov v tukajšnjem prostoru. Gre seveda za prisotnost Židov v tukajšnji deželni kulturi. Na srečanju sodelujejo tudi poročevalci iz sosedne Jugoslavije.
V Tržiču bo danes dopoldne slovesnost ob izročitvi podmornice Lea nardo da Vinci poveljstvu italijanske vojne mornarice. Slovesnost bo ob 11. uri.
Novi prostori za judo v Krminu
V Krminu bodo jutri dopoldne izročili namenu nove prostore, kjer se bo odvijala dejavnost judo kluba «Jigoro Kano». Nova telovadnica je na Trgu 24. maja, slovesno pa jo bodo odprli ob 10. uri. Takoj zatem bo v občinski telovadnici srečanje med moškimi in ženskimi ekipami v
judoju. Sodelujejo judo klubi iz Spella, Červinjana, Gradišča, San Giorgia in Krmina.
DANES POPOLDNE
Sejem rabljene smučarske opreme
Zimskošportna sezona se še ni pričela, vendar je zdaj pravi čas za nakup, zamenjavo, ali prodajo smuči in druge opreme. Najlažja in najhitrejša je vsekakor pot do prve trgovine s športnimi potrebščinami, vendar, če seveda nimamo prevelikih problemov z denarjem. Razmera ma poceni opremo, posebno za da raščajočo mladino, bomo lahko nabavili na tradicionalnem sejmu smučarske opreme, ki ga pripravlja Sla vensko planinsko društvo. Sejem bo danes od 15. do 18. ure na sedežu v Ulici Malta.
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Grand hotel Excelsior». A. Celentano. E. Giorgi-
VERDI 18.00—22.00 «Porkys». Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Porca vac-ca». R. Pozzetto in L. Antonelli. Barvni film za vsakogar.
Tržič
EXCELS10R 18. 0-22.00 «Via col vento*.
PRINCIPE 18.00-20.00 «La spada a tre lame*.
Atova Gorica
in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Buch Rogers junak vesolja*. Ameriški film. 22.00 »Melodija za ljubezen*. Nemški film.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Velika igra*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontom v Raštelu, tel. 83 349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU v Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Giovanr Donaggio iz bolnišnice usmiljeni1 bratov v cerkev na Rojeah in n. glavno pokopališče; ob 10.30 Cele stin Terpin, iz glavne bolnišnice cerkev v Števerjanu; ob 12. uri Tai cisio Di Biasio iz splošne bolnišni ce na glavno pokopališče.
Sporočamo, da je preminil naš dragi mož, oče to stari oče
CELESTIN TERPIN
Pokopali ga bomo danes, 6. t.m. Pogrebni sprevod bo krenil ob 10.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v cerkev v števerjanu.
Žena, otroci in vnuki z družinami
Števerjan, 6. novembra 1982
GORIŠKI DNEVNIK
6. novembra 1981
USTANOVILI SO JO PO ODPRTJU NOVE ŽELEZNICE
Šola Ciril-Metodove družbe na Blanci v Gorici je iztrgala slovenske otroke nemškemu Schulvereinu
Stavbo, ki stoji še danes v Ulici Catterini, so zgradili leta 1911 v rekordnem času Sola je bila motor narodnostnega delovanja na tem obrobnem območju goriške občine
Nihče, kdor pozna zgodovino Slo-■ na svetnika Kovač in Plohl, bivši vencev na Primorskem ob koncu ravnatelj kmetijske šole Viljem Do Avstro-Ogrske, ne more zanikati ve ‘ "
be notar Aleksander Hudovernik. Za božič so šolarje obdarovali z obe-kami, šolskimi potrebščinami, hrano ter igračami.
Ob začetku šolskega leta 1912/13 18. septembra se je v otroški vrtec vpisalo 36 dečkov in 40 deklic, v I. razred 18 dečkov in 26 deklic, v II. pa 14 dečkov in 11 deklic. Ob
V otroški vrtec je med letom vstopilo 7 dečkov in 2 deklici, zaradi preselitve pa izstopili 3 dečki. Konec leta je bilo v vrtcu 40 dečkov in 42 deklic. V I. razred je med letom vstopilo 6 dečkov in 2 deklici, izstopil 1 deček, učenka Marija Čebron pa je umrla. Ob koncu šolskega leta je bilo torej v tem razredu 23
like vloge, ki jo je imela pri narodnoobrambnih naporih na tem po dročju Družba sv. Cirila in Metoda. To zasebno šolsko narodnoobrambno ^organizacijo so ustanovili v Ljubljani leta; 1885 kot nekoliko zapozneli1 slovenski odgovor na nemško napadalno, raznarodovalno društvo DeUtscher Schulverein, nastalo 188j). Naslednje ‘leto- je Družba sv.
Cirila' in , Metoda (CMD) dobila nevarnega nasprotnika v italijanski raznarodovalni organizaciji Pro Pa tria, ki jb je po njeni razpustitvi leta 1890 zatnenjak podobna Lega Nazicnale. . ;j, •;
CMD je skušala s svojimi zasebnimi dtrbSkinii vftči’ in osnovnimi ter meščanskimi šolami (slednjimi v Trstu), ki jih je vzdrževala s prostovoljnimi prispevki svojih članov širom po Sloveniji ter tudi zunaj nje (Gradec, Dunaj, naši izseljenci v Severni Ameriki), popravljati najte-#| žje krivice avstro-ogtskega javnega - šolstva. Zaradi takratnega politične ga sistema, ki je dajal prednost gospodarsko močnejšim narodom monarhije na račun revnejših, slednji marsikje niso dobili tistih javnih šol, ki bi jim pripadale glede na njihovo številčnost.
Mreža podružnič CMD je prekrivala ves slovenski prostor. Delavne med njimi niso bile zgolj nabiralniki denarja, pač pa tudi kulturno-prosvetna žarišča in marsikje »podaljšana roka* ljubljanskega vod stva Družbe. Budno so pazile na vse spremembe etničnega ravnovesja zlasti v obmejnih pokrajinah. Tako je vodstvo zelo delavne goriške moške podružnice na čelu z njego vim predsednikom zdravnikom dr.
Ernestom Dereanijem kmalu «zavo-j£ halo* nevarnost, ki jo je v narod-nostnem oziru pomenila leta 1906 zgrajena nova železniška proga od ;n Jesenic do Gorice. Nova železnica,
)r kot tudi novo postajno poslopje na a Blanči, sta pripeljala v Gorico ve-i liko število nemških železniških us-e lužbencev, ki so si za svoje otroke ]f z pomočjo Schulvereina ustanovili svojo nemško šolo. Za njimi niso zaostajali hiti Italijani, ki so hitro postavili svojo šolo z vrtcem na Po kopališki ulici.
Vse to seveda ne bi bilo nič hudega, če bi bili obe šoli namenjeni izobraževanju .nemških ter, italijanskih otmk. Kot drugod po Sloveniji pa so tudi tu -v te zavode z zvijačo ali s pritiskom (zlasti nad ekonomsko odvisnimi) spravljali tudi slovenske otroke in jih potujčevali.
To novo nevarnost je hotela vsaj
I	omiliti CMD, ki je na oporozilo go-E r škili »ciriimetociar ev» sklenila na
Blanči postaviti lastno osnovno šolo S vrtcem. V «Via della Barrieia*
J> leta 1919 za 6.055 kron kupila •tavbno zemljišče, na katerem je go-riško stavbno podjetje Bratje Mozetič za nekaj čez 40.000 kron po stavilo šolsko poslopje, šola je bila dozidana v začetku septembra 1911,
£ 20. septembra pa je bil prvi komite sijški ogled. Mestni magistrat je g zahteval nekaj manjših izboljšav, na-" to pa je deželni šolski svet za Go-| riško in Gradiščansko ria svoji se ji | 22-. ‘septembra dovolil otvoritev nove | šole. Ugotoviti moramo, da je za i razliko od drugih slovenskih krajev, kjer se je CMD vztrajno in tudi ne
II	uspešno borila za svoje šole, tu pole stopek oblasti potekal zelo hitro in
0	kprejtlno,
v Družba sv;- Cirila in Metoda je ,e za učitelja voditelja šole nastavila
1	Rudolfa Žnidarčiča, za otroško vzgo-jiteljico pa Kristino Klun. Žnidar-
jj čič,je končal najprej štiri nižje gi-:/mnkzij.sk« razrede v Kranju, nato| i pa leta . 1968 se koprsko učitelji-e šče. Istega leta je bil še kot dijak , zaposlen kot suplent na hrvaški šoli kooerske .kazhilfiue, nato ya je od \ 1906 do 31. avgusta 1911 poučeval na šoli v porpberku.
. Kristina Klun je obiskovala gori-r,' ško žensko učiteljišče, nato pa delo-e vala v šolskih vrtcih goriškega „ »šolskega doma».
„ šolo so svečano odprli 24. septem-s bra 1911. Poslopje je blagoslovil kapucinski gvardijan p. Lin. Po cer J kvenem obredu je spregovoril dr.
Ernest Dereani, ki je bil tudi član i vodstva CMD. Poleg članov mo-ške in ženske goriške podružnice 1( so bili navzoči: državna poslanca dr. Anton Gregorčič in Josip Fon.
/ ravnatelj goriškega • moškega učite ,,j lji.Šča Viktor Bezek, upokojena sod-
P ...........................................................unimiiiiiiimtinnini
'<	GORIŠKO DRUŠTVO SE ŽE PRIPRAVLJA
zorovala vodja šole in učitelj Turk, potem pa je začel ravnatelj učiteljišča Viktor Bežen pošiljati učite-ljiščnike za nadzornike.
Tudi v tem šolskem letu so kot po navadi za božič obdarovali revnejše učence, pouku pa so prisostvovali Senekovič, Hudovernik in Novak.
Uspešen razvoj šole je grobo prekinila prva svetovna vojna. Nič ni bilo iz že zastavljenih načrtov, da bi leta 1914 šolo na Blanči povišali za še eno nadstropje ter odprli III. razred. Šolsko poslopje je zasedla avstrijska vojska, pouk pa je v šolskem letu 1914/15 tekel v prostorih «Šolskega doma*, kjer so CMD brezplačno prepustili dve učilnici. V tri-razrednico CMD so v začetku šolskega leta vpisali 55 dečkov in 59
deklic, namesto leta 1915 mobiliziranega šolskega vodje Žnidarčiča je poučevala suplentka Mila Bežek, namesto leta 1914 mobiliziranega Turka pa suplentka Marija Arrigler.
V šolskem letu 1915/1916 sta bila otroški vrtec in osnovna šola na Blanči zaprta, ker sta se pač nahajala na vojnem ozemlju. Učitelja Antona Turka je 25. oktobra 1915 v strelskem jarku na Doberdobu ubila italijanska granata, med obstreljevanjem Gorice pa se je tudi šola na Blanči spremenila v ruševine. Ob italijanski dokončni zasedbi Gorice leta 1918 je bilo tudi konec prizadevanj Družbe sv. Cirila in Metoda, da bi šolo obnovili in ponovno začeli s poukom.
ANDREJ VOVKO
minko, »učiteljstvo nove šole in mnogo drugega občinstva*. Dr. Dereani se je zahvalil predvsem CMD za denar, svetniku Kovaču za nadzorovanje del ter omenjenima državnima poslancema, «da sta nam šla na roko pri merodajnih obla-stvih*.
šolsko leto 1911/1912 se je začelo naslednjega dne z mašo v cerkvi sv. Antona. V I. razred so vpisali 14 dečkov in 7 deklic, v otroški vrtec pa 28 dečkov ter 32 deklic.
Zaključek pouka je bil 13. julija.
Med letom so v I. razred vstopili še 3 dečki in 2 deklici, izstopila pa deček in deklica. V otroški vrtec je vstopilo še 9 dečkov in 7 deklic, izstopila pa po 2 dečka in deklici.
Posebno »pretresljivih* dogodkov v tem času ni bilo, šolsko poslopje je bilo «deležno» še dveh kolavdacij 5. novembra 1911 ter 28. aprila 1912.
Prve sta se udeležila tudi člana vodstva CMD predsednik prof. Andrej Senekovič ter stavbni svetnik Hilbert, druge pa poleg Hilberta še Dominko, Kovač, vodja podjetja »Bratov Mozetičev* in mizar Černigoj, ki je izdelal šolsko opremo.
Verouk na soli je poučeval kapucin p. Marko Fišer, pouk sta nad- j zorovala c. kr. okrajni šolski nadzornik Fran Finšger in nadzornik! »	.	...
Novak6 ražen'njiju pa^še^pr^dsedrfik 11B°|*	je peljal s tovornjakom v vročo Grčijo - Alex in Samo sta v severnih državah
CMD Senekovič ter blagajnik Druž-
RAZSTAVA BO ODPRTA ŠE NEKAJ DNI
Češki slikar Irži Enderle v goriškem Kulturnem domu
Po lanski, preizkusni razstavni se | monografijo Fautina Nazzija o opci-zoni v Kulturnem domu (v poštev jah za nacistično Nemčijo v Kanal-
Eno izmed razstavljenih del Jiržija Anderla
..............................................
»SKOK V TUJINO* JE NEKATERIM VELIKO POMENIL
Goriški dijaki so med letošnjimi počitnicami obiskali Atene, Pariz, Helsinke in Stockholm
našla mnogo prijateljev - Za mlade brez veliko denarja je življenje povsod zelo drago
čeprav večina ljudi ljubi mirno in kar se da udobno življenje, so tudi taki, ki se naveličajo enoličnosti in vedno enake vsakdanjosti. To velja predvsem za mlade, ki jim je goriš-ko okolje večkrat preozko. Priložnost za spremembo, za pogled v
koncu šolskega leta 15. julija 1913 ! svet Preko domačega obzorja predse je to številčno stanje spremenilo. I stavljajo poletne počitnice, ki jih
mnogi izkoristijo za «skok v tujino*. Niso to ponavadi običajne organizirane počitnice, kjer ti potovalni u-rad priskrbi prav vse, od potovanja do prenočišča, od popoldanskega shoppinga pa do večerne zabave v tipičnem lokalu (za turiste, seveda).
Ne, počitnice o katerih govorimo, sestavljajo povsem drugačni elemen-
dečkov in 27 deklic, od katerih 3! nahrbtnik in spalna vreča, nekaj dečki in 6 deklic niso izdelali. V II. ' dobrih zemljevidov, vsaj zasilno zna-razred je med letom vstopilo 5 deč-1 nJe kakega tujega jezika, nekaj de-kov, izstopili pa 3. Med 16 dečki in i narja (ni nujno, da ga je preveč, 27 deklicami 3 dečki in 1 deklica j doVdlJ''je?'da žrtaš’ i ikdristiti to kar niso izdelali.	<l	(imaš) in seveda želja po neznanem,
Učiteljstvo na šoli je okrepil ab |* zdi dokaj solvirani učiteljiščnik Anton Turk, ki
je prevzel poučevanje v I. ter telovadbo v II. razredu. Ženska ročna dela v II. razredu je poučevala Kristina Klun, to njen > imenovanje pa je 14. julija 1913 potrdil goriški mestni šolski svet.
Na pooiido vodstva šole je začelo vodstvo CMD decembra 1912 s prizadevanji. da bi šola na Blanči dobila pravico javnosti. Vodstvo CMD je 18. julija 1913 sporočilo, da je dunajsko ministrstvo za uk in bogočastje z odlokom št. 20.826 z dne
preprosta na prvi pogled in res ne gre za nič kompliciranega, kot nam dokazuje igor, ki je prebil 10 dni v Grčiji.
»Za potovanje sem se odločil zadnji trenutek in si organiziral vse potrebno v eni uri pred odhodom. Nemogoče? Nikakor ne: delam na mejnem prehodu v Štandrežu, kjer sem dobil šoferja. k; je bil name-
Spomini Franca Gravnerja
njen v Grčijo. Ko sem ga vprašal, če bi me vzel s seboj, je rekel, da ni problemov, vendar naj požurim, kajti odpotuje čez eno uro. Tekel sem domov, stlačil v nahrbtnik kar mi je pač prišlo pod roko, menjal nekaj lir v drahme, tako da sem se poldrugo uro kasneje že peljal v tovornjaku.*
— Kako pa si se znašel potem, ko si bil pač sam?
«Ko tako potuješ nisi zkoraj nikdar sam. Tovornjak je bil namenjen dlje, vendar sem se jaz ustavil že
vedno na razpolago kioski, kjer dobiš hamburger ali hot dog, še ceneje pa se izmažeš, če si hrano kupiš v marketu.*
— Kako sta pa prebijala čas v mestih, ki sta jih obiskala? Kaj je najbolj pritegovalo vašo pozornost in zanimanje?
«Priznati morava, da naju niso bogve kaj zanimale običajne znamenitosti, ki si jih mora skoraj obvezno ogledati vsak turist. V Parizu sva v eni uri «opravila» ogled Lou-vra, na Eifflov stolp pa niti nisva
na jugoslovansko - grški meji, kjer j šla. tudi zato, ker stane preveč sem srečal tri mlade Mi ančane: ime	___
gocasije z ooionom sv. zu.azo z anei„„ »»	.	n
14. maja 1913 šoli podelilo pravico! fld ^MdCClft SU KOUlft^
javnosti.
Vodstvo CMD je spiejelo pobudo | Ko sem pred nekaj tedni objavil staršev učerlčev in učiteljskega zbo-1 članek o fašistični zasedbi Gorice 'a šole, na j bi v II. razredu kot ne-128- oktobra 1922, ob pohodu na Rim, obvezni predmet poučevali nemšči- sem se spomnil, da mi je Franc no. Pouk je zelo ovirala epidemija Gravner, upokojeni bančni uradnik, «rusk» (ošpic), zaradi katere je, svojčas pravil, da je bil v tistih mestni magistrat šolo od 26, fe-1 dneh pri vojakih v Rimu. Srečal bruarja do 5. marca 1913 tudi zaprl, sem ga pred nekaj dnevi in ga vpra-Žrtev epidemije je postala zgoraj; šal naj mi pove kaj podrobnejšega omenjena učenka Čebronova.	o tistih doživljajih v letu 1922.
Redni pouk v šolskem letu 1913/14' franc Gravner je bil že takrat v se je začel 18. septembra. V otroški ban,čm službi; delal je v podružnici vrtec so vpisali 47 dečkov in 50 de- Ljubljanske kreditne banke na Ver-klio v I razred 22 dečkov in 29, dijevem korzu. V septembru 1922
deklic ter v II. razred 24 dečkov in 20 deklic. Med šolskim letom je v otroški vrtec vstopilo 35, izstopilo pa 14 otrok, tako da jih je bilo ob konca leta 66 dečkov in 52 deklic. V I. razred je vstopilo 5, izstopila pa dva učenca. od 22 dečkov in 32 deklic pa jih 13 ni izdelalo. V II. razred je med letom vstopil en učenec, izstopili pa trije, tako da je doča-
so ga poklicali na odsluženje vojaškega roka. šel je v regiment radiotelegrafistov, ki je bil nastanjen v vojašnici na Monte Mariu v Rimu. V takratni italijanski kraljevi vojski so imeli le en tak specializiran regiment, kasneje pa so specialne oddelke usposobili v vsaki edinici.
Franc Gravner mi je povedal, da so se takrat, proti koncu oktobra
za varstvo za učence - otroke želez nFarjev. ki jih je sicer no popoldanskem pouku vlak odpeljal domov šele po 18. uri in so bili do takrat prepuščeni sami sebi. Vodja šole Žnidarčič je zaprosil vodstvo CMD za ustanovitev tega zavetišča, čemur je to 24. septembra 1913 tudi ustreglo. V začetku sta šolarje nad
22. tekmovanje «Seghizzi» od 1. do 4. septembra 1983
!
Komaj mesec dni je minilo, od-r. kar se je zaključilo letošnje med-1 narodno tekmovanje pevskih zborov
0	Segbizzi, pa so že v teku priprave n za tekmovanje, ki bo v Gorici od ! 1. do 4. septembra v prihodnjem , letu. Žirija je uvedla nekaj spre-a memb v program za tekmovanje
prihodnjega leta. To zlasti za obve-' zne polifonske skladbe. Pri narod-E nih pesmih pa želi žirija, da bi bile j zares narodne, ne pa prirejene, f. Vodstvo Seghizzija je tudi pove-‘! čalo nagrade. Skupno bodo dosegle
1	7 milijonov lir.
^ Vodstvo društva Seghizzi je po-! slalo številnim zborom v razne države pravilnik za sodelovanje na 22. tekmovanju. Prijave je treba
kalo konec šolskega leta 23 dečkov I.J92Ž, vojaški poveljniki hoteli najin 19 deklic, od katerih jih je šest br* zoperstaviti fašistom, ki so gro-padlo.	! z“i z državnim udarom. Vojakom
V tem šolskem letu so poskrbeli Iso izročili puške, pa čeprav nekateri, ki so prišli v vojsko pred kratkim, jih niso še znali rabiti. Vsakemu v vojašnici na Monte Mariu so dali 90 nabojev. Oborožene patrulje so korakale okrog vojašnice. Vojaki so morali kar oblečeni na posteljo, da bi bili pripravljeni na morebitni alarm.
Ni pa bilo hudega. Vojaki so se v kasnejših dneh pogovarjali o teh dogodkih s prijatelji iz drugih vo-jačnic. Medtem ko fašisti sploh niso prišli v vojašnico regimenta radiotelegrafistov, vojaki pa niso smeli iz nje, so vdrli v vojašnico nekega artilerijskega regimenta in tam so vojakom nosili menažo v spalnice, kjer so bili »konfinirani*. Do streljanja pa je prišlo med fašisti in grenadirji. O tem spopadu je Gravner ju pravil Franc Figelj iz Pevme, ki je takrat služil vojaški rok kot grenadir.
V	vojašnici radiotelegrafistov je
bilo takrat nekaj več kot deset Slovencev. Franc Gravner se nekaterih spominja. To so bili: trgovec s suho robo v Raštelu Kozman, ki je pozneje odšel v Ameriko;' dacar Špacapan z Livade; Čargo iz Kanala, brat znanega slikarja; Jože Rusjan iz Vrtojbe, ki je bil zidarski mojster, po drugi vojni je odšel v Ameriko; Brajnik iz Gorice, ki še danes živi v Novi Gorici; Pavletič iz štandreža.	>
V	spor med vlado in fašisti pa se vojska ni vmešala, saj so fašisti kmalu zagospodarili, generali pa so se jim kmalu poklonili. M. W.
poslati na sedež društva v Gorici najkasneje do 15. februarja.
Mladinci iz Medvod drevi v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo drevi zabavna gledališka prireditev, ki nam jo ponuja Mladinski center v Gorici. Gostje bodo mladi kulturnega društva »Oder treh herojev* iz Medvod pri Ljubljani. Prikazali bodo veseloigro s petjem »Kje je meja*. Brez dvorna bo goriška mladina pohitela v Kulturni dom. Vabljeni pa so seveda tudi starejši,
sem srečal tri mlade Milančane; ime li so težave s prevajanjem, zato sem jim pomagal. Kmalu smo postali prijatelji in povabili so me, naj nadaljujem pot v njihovi družbi. Šli smo v Solun, kjer smo se ustavili tri dni. Spali,?r?? vJtOTPtoei,r medtem ko smo V Atenah, kamor Smo se odpeljali iz Soluna, prespali kar pod drevesi v bližini Akropole. Tu smo srečali 'd(ve' simpatični dekleti'iž 'No-vare, s katerima smo si ogledali A-tene. Onidve sta nato nadaljevali pot proti Itaki, mi pa smo se odpravili v Korint, kjer smo spoznali cel kup ljudi, predvsem Italijanov, ki jih poleti kar mrgoli po grških kampin-gih. V Korintu sem se nato poslovil od prijateljev in se z najcenejšim prevoznim sredstvom — štopom odpravil v Patrai. kjer sem se nameraval vkrcati na trajekt za Brindisi. Toda vožnja z ladjo je bila predraga za moj žep, zaradi česar sem se vrnil v Korint, kjer sem zopet srečal prijatelje iz Milana, potem pa z dvignjenim palcem v Atene in iz Aten proti Solunu.*
— Kako je bilo s štopanjem? Ali drži, da Grčija sodi med države, ki so na seznamih štoparjev označene s črno piko?*
»Odvisno. Prikupno dekle najde prevoz brez težav v nekaj minutah: če je punca sama nastanejo kvečjemu težave kasneje. Opazil sem, da je prav tako lahko dobiti prevoz, če imaš na sebi vojaško uniformo. V vseh ostalih primerih pa je drugače: jaz sem bil na primer ustavljen v predmestju Aten več kot tri ure, dokler nisem po naključju dobil zanesljive metode za hitrejše potovanje. Ustavil sem se pri kiosku enega od številnih prodajalcev lubenic, s katerim je takoj stekel pogovor o nogometu. Vsi v Grčiji, ko so vedeli, da prihajam iz Italije, so u-smerili pogovor na svetovno prvenstvo in uspehe italijanske reprezentance. Prodajalec je bil zelo vljuden in mi je preskrbel mesto v avtomobilu enega izmed kupcev lubenic. Dober sistem, kajne? V nadaljevanju potovanja sem ga » izkoristil.*
— Si torej štopal do Soluna?
«Ne, do Larise. Tu sem se ustavil in spoznal dve dekleti iz Nikarague, ki študirata v Nemčiji. Skupaj smo šli z vlakom do Soluna, od tod pa, vedno z vlakom spet domov, ker je bil moj dopust že pri koncu.*
Povsem drugo smer sta si za potovanje izbrala Alex in Samo, ki sta se z vlakom odpravila proti severu. Prisluhnimo njuni pripovedi o tej izkušnji:
»Odločila sva se za daljše potovanje v razne dežele severne Evrope. Izkoristila sva ugodnosti, ki jih mladim nudi železniška izkaznica Inter-rail, s katero se en mesec lahko neomejeno voziš z vlaki skoraj celega našega kontinenta. Najprej sva šla v Pariz, odtod v Amsterdam, potem nazaj v Belgijo v Bruselj in Mons, pa spet v Amsterdam, Kobenhavn, Oslo, Stockholm, Helsinki, Berlin, med povratkom pa sva se nekaj dni ustavila še v Milanu.*
— Za potovanje je bilo torej preskrbljeno. Kaj pa za druge osnovne potrebe kot spanje in hrana?
«Spala sva kjer ih kot je pač naletelo. V Parizu sva dobila precej poceni hotel prav v središču mesta. Drugod sva spala po mladinskih domovih, ali pa po domovih prijateljev. Nekaj noči sva prebila v vlaku, pa tudi v parkih in na železniških postajah. Tudi za hrano si nisva delala velikih problemov: ješ ko si pač lačen in če si ne moreš privoščiti kosila v restavraciji, so
Bolj naju je zanimalo življenje v latinski četrti ali pa obiskovanje tržnic rabljenega blaga, kjer najdeš prav vsega in obenem srečaš cel kup simpatičnih in zanimivih ljudi. Precej časa sva tudi prebila pred ,središčem Beauborg, kjer se povečini zbirajo mladi in kjer na odprtem lahko slediš improviziranim
procesov. Ogled sam je lahko tudi
so prišli pretežno domači avtorji) se začenja letošnja s tujim avtorjem. Ni to le golo naključje, pač pač namen organizatorjev, da nudijo našemu občinstvu priložnost se seznanjati tudi s širšim likovnim prostorom in s kompleksnejšo problematiko sodobne ustvarjalnosti.
Na dnevnem redu so torej jedkanice češkega umetnika Jiržija An-derleja. Avtor je že priznan v mednarodnem merilu in je bil letos s posebnim poudarkom prisoten na beneškem bienalu. Na kratko povedano bi sodil umetnik nekam v tpredpekel tranzavantgarde»: vrača se namreč k pretresanju preteklosti kot «neuvrščen», vendar z izredno individualnim pogledom.
Anderle se je predstavil bistveno z deli, ki sodijo, v ciklus t.Apokaliptična antika» in nekakšno nadaljevanje te v evropski renesansi. Ker gre za ciklično motivno povezavo o-ziroma obravnavo, je vsebina razstave vsekakor bolj zaokrožena, lepše čitljiva in po svoje bolj *poučna».
Čeprav pesimist Anderle vendarle kaže globoko zaverovanost v človeka: z njim se ubada od grškega bajeslovja do «današnje nekdanjosti* in mimo njega ne vidi ničesar drugega. Pri tem ugotavlja, da je človeku dana samo ena veličina, in sicer ta, da je zavest sveta. Sicer pa je obsojen m propadanje. Kot da bi ga zaneslo na Sofoklovo pot, presoja Anderle pesnikove verze «Nikdar se ne roditi sploh: boljše misli ne zmore duh!...*
Zelo domiselno je umetnik to razdvojenost naglasil v dvobarvni ite-raciji istega motiva: gladko in življenja polno figuro je nakazal v topli «krvavski* barvi, medtem ko je propadanje poudaril v črnem.
dolgočasen, se pa izplača, saj te na j Pogosto se poslužuje tudi tpapirus-koncu čaka omizje odličnega piva, I ne* fragmentarnosti, kar sodi že v seveda zastonj. Pa tudi drugih za- Pravcato kompozicijsko igro. Videti
ski dolini v letih 1939-1945. Avtor je svoj spis sestavil uporabljajoč dokumentacijo župnjišč v Kanalski dolini. Spis je zanimiv, kajti nam odkriva celo vrsto doslej uradno neznanih stvari v zvezi z opcijami prebivalstva Kanalske doline za nacistično Nemčijo. Nacistom je takrat uspelo prepričati precej ljudi, da so se izselili. Na žalost so odšli tudi nekateri Slovenci. Fašisti pa so bili zadovoljni, da so se rešili neitalijansko govorečih ljudi in da so tako kolonizirali, še bolj kot prej. Kanalsko dolino. O tem vprašanjem je bil govor tudi na lanskem tridnevnem simpoziju o odporništvu v Furlaniji, ki ga je isti inštitut priredil v Vidmu. Takrat je o tem poročal tržaški profesor Elio Apih, ki se je oprl na številne vire, med temi tudi na nacistične.
V že omenjeni dvanajsti številki videmskega zgodovinskega časopisa je daljši spis Maria Candottija o partizanskem gibanju v pordenon-skem okolišu. Roberto Meneghetti piše o kmečki posojilnici v Bressi pri Campoformidu. Ines Domenicali pa objavlja zanimive podatke iz poročil videmskega prefekta notranjemu ministru iz obdobja avgust 1940 - junij 1941. V teh poročilih je moč ugotoviti vzdušje furlanskega prebivalstva, kot ga je zaznavala policijska oblast.	M. W.
bavnih dogodivščin ni manjkalo, kot na primer v Berlinu, ko smo igrali nogomet ničmanj kot pred Reichsta-gbm, ali v Oslu, kjer sva šla v šolo.*
— Kako, kako?
»Da, prav si razumel. Na Norveškem se prične pouk že avgusta. Najin prijatelj, pri katerem sva spala v Oslu, je moral dopoldne v šolo, pa naju je povabil s seboj. Dve uri sva čepela v klopi, ne da bi razumela niti besedice, potem pa sva se zatekla v knjižnico do zaključka pouka.*
— Kakšni so vajini vtisi sedaj, ko je potovanje že precej daleč za va-
ma?
. "'»o.
ti sov je vse polno, pn jetnih do-godkov, ljudi, ki šva jih spoznala.
martre, kjer je bilo največ »življenja* in kjer si lahko srečal na tisoče mladih.*
— To v Parizu. Kaj pa v drugih mestih?
«Bilo je podobno. Dopoldne sva spala, popoldne špancirala, v večernih urah pa sva najraje zahajala v diskoteke ali druge lokale, kjer se zbirajo mladi. Zelo zanimiv je bil v Kobenhavnu ogled tovarn piva Tu-borg in Carlsberg, kjer imajo posebne vodiče, ki vsak dan spremljajo turiste na ogled vseh proizvodnih
umetnikom in glasbenikom. Zvečer„»J&dl mesta, ki syajhpbiskala so sva se ponavadi preselila na Mont- nam na splošno pustila lep spomin; ---1— • -»*■- -- <-«-	*>-•’	zlasti v Skandinaviji so mesta moderna, lepo urejena, žal pa je življenje zelo drago. V tem pogledu je boljša Nemčija, čeprav je tudi tam življenje dražje kot v Italiji. Presenetila pa naju je razširjenost alkoholizma, ki je v nasprotju z urejenim videzom mes\ Zlasti na Finskem dobiš ob vsaki uri pijance po cestah in parkih, čeprav ima policija z njimi precej trdo roko in jih
neprestano prevaža «na osvežitev* v tamkajšnje zapore.*
MARKO MARINČIČ
je, da avtor izhaja, ali bolje, da se vrača, tudi kar zadeva tehniko, v staro grafično tradicijo, tako rekoč k Diirerju in k Rembrandtu in da mu takšna govorica povsem ustreza. Tako se k nam vračajo že znane figure iz goriške plastike, iz Leo-nardovega ralbuma* in evropskega manierizma, označene kot protagonisti tudi današnje človeške tpusto-lovščine*, ki kljub vsemu pomeni vesoljno življenje in premagovanje človeku sovražnih sil.
Razstavo spremlja ličen katalog, na katerem je vtisnjena številka 1: iz tega si pričakujemo kar redno zaporedje rastav v. Kulturnem domu.
MILKO RENER
ZgodftvMi prikaz opcij za Nmčijo v Kanalski dolini
Fur'anski inštitut za zgodovino odporniškega gibanja objavlja letni časopis tStoria contemporanea in Friuli*. V njem so objavljene zanimive monografije o dogodkih v Furlaniji, ne le v času borbe proti fašizmu, marveč tudi v drugih na sovnih obdobjih. V zadnji, enajsti številki, ki nosi datum leta llJSl, najdemo, med drugimi, zanimivo
Od 20. do 29. januarja 1983
Goriško srečanje malih odrov
Akcijski odbor Goriških srečanj malih odrov sporoča, da bo ta gledališka in kulturna prireditev v času od 20. do 29. januarja 1983. Program bodo sestavljale predstave iz Slovenije, drugih jugoslovanskih republik, Nemške zvezne republike, Italije in iz Španije. Manifestacija bo že dvanajsta po vrsti, del predstav pa naj bi bil tudi v Kulturnem domu v Gorici. Priprave na prihodnje srečanje malih odrov so že v polnem teku, saj gre za e-nega najzanimivejših gledaliških festivalov v Jugoslaviji.
Tečaj lončarstva v Šempetru ob Soči
V Šempetru ob Soči so pred nekaj dnevi pričeli s tečajem lončarstva lit keramike. Vrši se v lončarski delavnici v Šempetru ob S®-či. Na tečaj ‘so sprejeli nekaj desetin tečajnikov. Občinska uprava prireja tečaj v sodelovanju z javnim večnamenskim kulturnim središčem v Ronkah.
Tak tečaj so v tem kraju prir*, dili že v prejšnjih dveh letih. V zb* dila sta precej zanimanja med d* mačini in drugimi mladimi iz triS-škega okoliša. Svoje izdelke so tudi razstavili in želi precej odobravanja. Marsikateri tečajnik se je a tej obrti še bol j izpopolnil in se danes ukvarja izključno s tem poslom. Za take in podobne obrtne dejavnosti so se odločili v več občinah.
...................
VOJAŠKO ORGANIZACUOJE VODIL VnjEMNANUTJZjTANDREŽA
V taborišču Dachau so internirani Jugoslovani imeli organizirane kulturne in vojaške skupine
Veliko Primorcev so nacisti od-1 m- .*■ peljali v svoja taborišča, ki so! bila razkropljena na vsem ozemlju | tretjega rajha in tudi drugih zasedenih dežel. Veliko ljudi je tam ostalo, mnogi so se vrnili na svoje domove. Tu pa tam se še danes, sedemintrideset let po njihovi osvoboditvi, srečujejo nekdanji taboriščniki, da obudijo spomin na tiste grozotne čase. Tu pa tam izhajajo knjige o življenju v taboriščih o doživljajih ljudi, ki jim je uspelo priti iz njih.
Lani je založba Borec v Ljubljani izdala zbornik z naslovom »Dachau*, za katerega je gradivo zbrala Komisija za bivše zapornike, internirance in izgnance pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije. V tem zborniku, ki ima več kot petsto stra ni, je objavljena obširna monografija o koncentracijskem taborišču, njegovem nastanku, organizaciji v njem in potem tudi o delu v taborišču med zadnjo svetovno vojno do spomladi leta 1945, ko so ga o-svobodili ameriški vojaki. Podrobno pa je v zborniku objavljeno tudi de lovanje Jugoslovanov v taborišču, od pevskega zbora in prireditve Prešernove proslave kar sredi vojne vihre pa do ilegalnega dela komunistov, priprav na prevzem oblasti po osvoboditvi, delovanja jugoslovanskega odbora v dneh po osvoboditvi, tisku slovenskih časopisov, priprav na povratek v svobodno domovino. Objavljena so tudi številna pričevanja preživelih.
Ni bil naš namen oceniti ta dragocen zbornik, ki je priča vzdržljivosti slovenskega človeka tudi v najtežjih razmerah. Med taboriščniki je bilo tudi veliko Primorcev.
Tudi takih, ki so morali v medvojnem času zbežati v Jugoslavijo iz fašistične Italije. Med temi je bil tudi štandreški rojak Viljem Nanut, učitelj, ki je zbežal v Jugoslavijo in se na Dolenjskem zapo: slil kot učitelj ter se vključil v ilegalno delo kot komunist, živel je v okolici Velikih Lašč in je v
Jugoslovanska enota, ki je stražila zaprte esesovce in okupatorjeve sodelavce. V sredini je politkomisar te
enote, Viljem Nanut, doma iz štandreža
zborniku »Dachau* večkrat omenjen. Konec decembra 1943 so v taborišču Dachau sestavili prvi jugoslovanski partijski komite, v katerem je bilo pet ljudi. Med njimi je bil tudi Viljem Nanut. V zadnjih mesecih nacističnega divjanja so Jugoslovani organizirali v taborišču manjše vojaške enote za določene naloge, sestavljene iz zanesljivih borcev. To zato, da bi v slučajo potrebe te enote branile taboriščnike pred vdorom gestapa in množično likvidacijo, do katere bi lahko prišlo tik pred osvoboditvi-
jo. Ustanovljeno je bilo vodstvo brigade, treh bataljonov, čet in vodov. To nalogo je opravljal vojaški referent Viljem Nanut s pomočjo partijskega predstavnika 20. barake Slavka Kalaša. Viljem Nanut je bil komandant brigade. Pokazalo se je, da so bili ob osvoboditvi Jugoslovani v taborišču Dachau najbolje organizirani. Takrat so Američani raznim organiziranim skupinam naročili naj vsaka skrbi za določeno delo v taborišču. Jugoslovanom so poverili stražo zaprtih esesovcev in njih sodelavcev. Ko-
mandir te čete je'bil Slavko Kalaž, politkomisar pa Viljem Nanut. Po osvoboditvi se je Viljem Nanut vrnil v Slovenijo. Prišel pa je potem domov v štandrež. V Godci je bil več let tajnik Demokratične fronte Slovencev, bil pa je pet let tudi pokrajinski svetovalec. Hoteli smo s tem člankom samo opozoriti na omembe o njem v zborniku »Dachau*, kajti prav se nam zdi, da na tej strani opozorimo na ljudi iz Goriške, ki so živeli in delali kjer koli, tudi v najtežjih razmerah.
MARKO WALTRITSCH
V SKEDNJU BODO DANES ZVEČER ODPRLI PRENOVLJENE PROSTORE KULTURNEGA DRUŠTVA IVAN GRBEC
Skedenjska društva so doživljala plime in oseke nikoli pa niso zatajila idej kulture in napredka
Od ustanovitve pevskega društva «Velesila> do novega kulturnega društva Ivan Grbec - V tem sorazmeroma majhnem kraju se je razvilo zelo bogato družbeno življenje - Fašizem ni zatrl volje do združevanja in do družabnosti
blagajnika. Sadovi prerojenja so se kaj kmalu pokazali. Že 5. januarja 1890 je imela «Velesila» svojo prvo prireditev. Na sporedu sta bili poleg godbe še deklamacija Gregorčičeve «Jeftejeva prisega (deklamatorica Marica Gregoričeva) in igra «Mutec». Pevski zbor je v programu zapel «Kolo» in Grbičevo skladbo »Slovanski brod». Na sporedu je bilo še petje, godba, ples in prosta zabava. Ocena zbora v «Edinosti» je bila kaj laskava: «Tako krepkega in mnogoštevilnega pevskega zbora ni zlepa najti na Slovenskem.*
Še isti mesec, 18. januarja je «Velesila» z zgoraj navedenima pesmima nastopila na skupni veselici. ki je bila v mestu v gledališču «Fenice*. Na tej prireditvi sta nastopili še pevski društvi «Adrija» iz Barkovelj in «Zarja» iz Rojana, sokolski diletanti pa so uprizorili času odgovarjajočo igro. Že 13. a-prila je sledila druga prireditev. Zbor je nastopil z Volaričevo «Kvišku bratje* in Zajčevo »Zrinjsko - Frankopansko*. Novost je bila nastop kvarteta. Seveda nista manjkali deklamacija (Krilanova «Stara mati*) in burka «Eno uro doktor*. Škedenjci pa niso ostali le pri plehkih burkah. Že naslednje leto so uprizorili Linhartovo «Županovo Micko*. Naslovno vlogo je igrala šestnajstletna Pepca Godina - Fero (poročena z Ivanom Flego - Mežo).
Na Kolonkovci je bil sklican leta 1887 shod, ker so tudi tam hoteli ustanoviti pevsko društvo. Izkazalo pa se je, da ni bilo takrat na Kolonkovcu ljudi, ki bi prevzeli vodstvo društva. Šele ko se je vrnil od vojakov Anton Miklavec, je bil 24. aprila 1882 sklican v hiši posestnika Josipa Vouka - Morela u-stanovni občni zbor novega Pevskega društva »Slava*. Na ustanovnem občnem zboru izvoljeni odbor je bil naslednji: Anton Miklavec (1867 - 1948) predsednik, Mihael Čok - podpredsednik, Josip Pregare - tajnik, Josip Vouk - Mo-rel blagajnik ter odborniki: Mihael Zorn, Josip Kobec, Ivan Bradač,. Mihael..Vekjet in Josip Ve-kjet.
Zbor je štel blizu 60 pevcev. Pevovodja ja. hil iškedehjaki. rojak Valentin Pižon, ki je ostal zvest »Slavi* celih devetnajst let, čeprav je skrbel tudi za domači pevski zbor »Velesila*. ..
Dozorel je čas za novo čitalnico
Prosvetno delo v Skednju in na Kolonkovcu se je dokončno zakoreninilo v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Razveseljivo se je dvignilo število čitateljev Mohorjevih knjig: od 40 naročnikov v letu 1890 se je njih število do leta 1898 dvignilo na 127. Ko je «Slava» leta 1896 s spomladansko veselico proslavila otvoritev dvorane z o-drom pri Kačunu, so se prosvetar-ji na Kolonkovcu lotili tudi diletantskega gledališkega dela. Na Kolonkovcu so sicer že 1894 zaigrali Josipa pl. Kleinmayerja veseloigro «Kateri bo*.. Uprizoritev je «Edinost» pohvalila. Ob odprtju Kačunove dvorane pa so uprizorili igro Josipa Vošnjaka «Svoji k svojim*.
S takim razvojem je dozorel čas tudi za ponovno ustanovitev čitalnice. Ustanovni občni zbor Čitalnice v Skednju je bil 17. junija 1897 v gostilni Gašparja Sancina -Moma. kjer je potem imela čitalnica še dve leti svoje društvene prostore. 4. maja 1899 se je »Čitalnica* preselila z Gospodarskim društvom v skupne prostore v hiši Mihaela Sancina - Toča nasproti cerkve.
Ko pa je leta 1903 Gospodarsko društvo kupilo lastno hišo, se je
Zenski zbor L Grbec na reviji Primorska pojo
Fašisti motijo kulturno dejavnost
Navajamo primer: Predstava, ki bi morala biti 25. in 26. decembra 1921, je bila 24. XII. z uradnim spisom štev. 60255/III kraljeve kvesture prepovedana «per motivi d’ordine e di sicu-rezza pubblica*. Da je bilo to le slabo prikrito preprečevanje
Po razpadu «Kmečke čitalnice* so Škedenjci ostali dolgo vrsto let brez svoje prosvetne organizacije. Vendar je začeti prosvetni razvoj šel, sicer počasi, naprej. To potrjuje tudi porast števila naročnikov na knjige «Mohorjeve družbe*. Medtem ko je bilo leta 1870 v ške-denjski fari 26 mohorjanov, se je do leta 1884 njih število povzpelo na 46 naročnikov. Sicer pa Škedenjci niso mogli rtati ob strani. Odkod sicer zapisek blagajnika z dne 9. junija 1884 «sim prevzel 48 forintov 56 soldov*. «Slovenski narod* je 26. junija 1884 objavil vest: »Slovanska vila, novo ustanovljeno pevsko društvo v Skednji pri Trstu broji nad 40 udov, ki se marljivo vadijo v petju. Društvo predložilo je že svoja pravila v po-trjenje.*
Po napovedi «Edinosti* (25. junija 1884) je »Slovanska vila* sodelovala že 6. julija pri blagoslovitvi zastave Bralnega in podpornega društva v Gorici.
»Slovanska vila* je že za 1. februarja 1885 vabila na veselico v dvorani Matije Sancina. Na sporedu je bilo petje, godba, šaljiva loterija s 100 dobitki in ples. Igrala je domača godba. Torej dovolj dokazov, ki potrjujejo, da so se Škedenjci uveljavili na glasbenem in pevskem področju že pred u-stanovitvijo «Slovanske vile*. Pevci so morali skoro vsako pesem ponoviti, godba je izborno svira-la . . .» je poročala «Edinost». O takratnem razpoloženju v vasi, ki ni bilo brez senčnih st kani, izvemo prav tako iz «Edinosti». Ta poroča 28. februarja 1885: «Ni še leto, kar se je v Skednji osnovalo važno, dolgo željeno pevsko društvo »Slovanska vila*. V začetku je bilo veliko udov k temu društvu pristopilo, tako, da se nisem mogel načudiL tolikej navdušenosti, ali vendar moram grajati one, kateri bi bili morali največ truditi se za to društvo in se kot delujoči udje vpisati, ker ti so uže pred leti hrepeneli po takem društvu. Je li morda to društvo povod kakemu spridenju, kakemu . žaljenju svete vere, ali nasprotno kakej osebi?*
, Gotovo so bili škedenjci ponosni, ker je bil med podpornimi člani- «Slovanske vile* tudi ,,znamepiti,, djakovski škof, veliki jugoslovanski buditelj dr. Juraj Strossmayer.
Iz poročila o občnem zboru »Slovanske vile* (21. junija 1885) posnemamo, da je bil izvoljen za predsednika društva Jože Sancin -Nemec (1859 - 1891), za podpredsednika Jože Sancin - Drejač, za blagajnika Ivan Godina - Fignje. V odboru so bili še Ivan Godina -Kudrič, Ivan Sancin - Železnik, Silvester Verk, Andrej Oblak in Ivan Sancin - Toč.
Pevski zbor pa je vodil France Stele (1855- 1924). Ta je bil rojen v Kamniku, po poklicu učitelj in pevovodja zbora «Lira». Nato je prišel v Trst, prešel v uradniško službo in'pomagal pri ustanavljanju zborov na Tržaškem ...
Stara pevska Jarda je osnovala Velesilo
V novem razmahu naše narodne misli je 18. maja 1889 nastalo novo društvo. «Edinost* je javila: »Stara pevska garda osnovala je novo pevsko društvo Veselila.* Tudi godba je bila aktivna, saj je zaigrala za cesarjev rojstni dan. »Velesila* se je razvila v zbor, ki je vsekakor prednjačil med tržaškimi ir. okoliškimi zbori. Pevovodja in prvi predsednik mu je bil Valentin Pižon (1837 - 1945), Ivan Godina - Ban je bil podpredsednik, Ivan Godina - Kudrič tajnik. Na prvem občnem zboru, ki je bil na binkoštno nedeljo v maju 1890, je prevzel predsedstvo društva Josip Sancin - Nemec, podpredsednik je postal Jurij Sancin - Cin, Ivan Godina - Ban pa je bil izvoljen za
ca* in je tam ostala do svojega razpusta 1927.
Smo na prelomu stoletja. Rekli smo, da se je prosvetno delo v devetdesetih letih zakoreninilo in utrdilo, v prvem desetletju našega stoletja in vse do prve svetovne vojne pa se je razbohotilo kakovostno ') se še bolj razgibalo. Sicer pa ugotovimo v prvih letih našega stoletja občuten padec mohorjanov. V letih 1899 do 1906 se je sukalo število naročnikov na Mohorjeve knjige med 84 in 96. a nato se je začelo sunkovito dvigati, da je doseglo vrhunec v letu 1912 z 258 naročniki...
Uspešen prehod v novo stoletje
Prihod v novo stoletje je tudi za pevski društvi »Velesila* in «Slava» pomenil nov vzpon in dokončno u-veljavitev. V tistih časih se je v tržaško okolico širila lahkotna.
na pihala, ki je pod vodstvom Josipa Flega - Mežo imela svoj prvi nastop pri procesiji na telovo 25. maja 1913, gotovo ni bila prva. Saj so se pevcem »Velesile* ob njihovem velikem izletu v Vipavo (8. septembra 1880) priključili domači godbeniki in tudi ob prvem nastopu «Slovanske vile*. (1.11.1885) je igrala že kar izurjena godba.
Leta 1908 (14. junija) so Škedenjci ustanovili podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda. C. kr. namestništvo je potrdilo obstoj podružnice 30. julija z odloko, Pri 881/1. škedenjci so se čutili dolžni, da ustanove to dobrodelno šolsko organizacijo, saj so imeli v vasi otroški vrtec, o katerem naj iz-pregovorim še prej ko o podružnici CMD.
V zadnjih letih pred prvo svetovno vojno se je močno razvilo tudi diletantsko gledališko življenje. Škedenjski diletanti so uprizorili Frana Milčinskega «Cigane*, Bis-sonovega »Kontrolorja splanih vozov*, Ernesta Raupacha igro »Mli-
Škedenjski otroški zbor, ki ga je ustanovil in vodil skladatelj Ivan Grbec. Posnetek je iz leta 1946
včasih tudi moralno neprimerna laška kanconeta. Vodilni člani »Velesile* in »Slave* so si domislili, da bi lal.ko uspešno uvajali slovenske popevke in tako našim ljudem nudili domačo lahko glasbo. »Edinost* z dne 8. februarja 1901 poroča: «Ne moremo si kaj, da se ne bi tukaj hvaležno spominjali predsednika »Velesile* Ivana Godina - Fuli, ki je to lepo misel sprožil in predsednika «Slave» Antona Miklavca, ki ga je v tem tako izdatno podpiral.*
Prvo desetletje našega stoletja pomeni v društvenem življenju Skednja in Kolonkovca največji porast in razvoj. Že obstoječim društvom so se priključila nova.
Leta 1901 se pojavi orkester, ki je imel junija že prvi koncert. U-stanovitelj in prvi dirigent je bil učitelj Lovro Sancin. Značilnost Skednja’ je sploh zelo razgibano glasbeno življenje, ki je nastajalo spontano med muzikaličnimi vaščani. in brez trdnih organizacijskih oblik. Tudi Mladinska godba
Na današnji slavnosti, ki se bo pričela ob 20. uri, bo nastopil ženski pevski zbor, slavnostni govornik pa bo predsednik društva prof. Dezlderij Švara, širša kulturna prireditev ob otvoritvi prenovljenega doma pa bo v soboto, 20. novembra.
nar in njegova hči*, K. A. Gorner-jevo »Putifarko*, burko «V ci-vilu* in še druge. Med igralci tedanje dobe naj omenimo predvsem Antona Dolgana, ki je sodeloval tudi pri predstavah »Dramatičnega društva* v Narodnem domu v Trstu. Igralke so bile Mici Sancin - Diejačeva. Maksa Sancina od Cina, Pepca Sancin od Gašjarja, Tončka Sancin - Budže, Malija Godina - Ščuta, Viktorja Godina od Fuča in drugi. Igralci pa so bili Josip šuman. Marij Flego, Silvester Godina - Kudrič, Rudi Lah . ..
V	Skednju podružnica Ljudskega odra
Malo pred začetkom prve svetovne vojne je bila v Skednju u-st.anovljena tudi podružnica Ljudskega odra, ki pa zaradi vojne vihre sploh ni niti mogla zaživeti in ni pustila v Škedenjcih nobenega spomina. Prav gotovo je izbruh vojne preprečil razvoj organizacije, ki je imela ob številnem domačem in priseljenem delavstvu (plavži) vse pogoje za napredovanje.
V	Skednju pa je občasno prirejala predavanja Narodna delavska organizacija.
Med prosvetne organizacije moremo prištevati tudi versko Marijino družbo (ustanovljeno 1915). S prirejanjem dramskih predstav je nadomestila zaradi vojne pretrgano delovanje gledaliških diletantov. Sicer je ostala v glavnem na ravni burk in preprostih ljudskih iger, vendar je na Jožefovo 1918 uprizorila zahtevnejšo dramsko delo Silvina Sardenka «Mati svetega veselja*.
Dramatični krožek je v polnem zaletu svojega delovanja ob lepih načrtih vzel od »Gospodarskega društva* od 1. X. 1921 v najem dvorano in preskrbel odru nov zastor. Toda nagajanje oblasti je bilo vse hujše in hujše. Mnogokrat so diletanti čakali do zadnjega trenutka pred nastopom, da jim vročijo dovoljenje za nastop. Marsikdaj pa je bila prošnja odbita prav tako tik pred uprizoritvijo ali dan prej.
slovenskega kulturnega življenja, je dokazala že naslednja prepoved štev. 1257/HI z dne 29. decembra 1921. Za Silvestrov večer je sicer kvestura izdala dovoljenje za ples in šaljivo pošto, toda: »Per motivi d'ordine e di sicu-rezza pubblica si vieta a code-sto circolo di tenere durante il trattenimento delle recite e pro-duzioni corali *
Ko je bila 11. novembra dvorana končno po fašistih zasedena, je bil s tem zadan delovanju »Dramatičnega krožka* zadnji, smrtni udarec.
Splošno razpuščanje vseh slovenskih društev v poletju in jeseni leta 1927 je sicer uničilo organizacijsko sestavo naše javne prosvete in športne dejavnosti; vezi tovarištva in prijateljstva, ki so se spletle v razpuščenih društvih, pa ni bilo mogoče pretrgati z enostavnim odlokom fašističnega prefekta. Mladina je ostala še naprej povezana in si je izbrala še edino mogočo dejavnost: izletništvo. Res je, da so se naše vrste polagoma nekoliko skrčile, vendar najdemo tudi Škedenice v skupinah »štem-piharjev*, ki so gojili pod pepelom iskro našega kulturnega življenja, da se ob svojem času zopet razplamti v kres, ki naj ogreje od strupene fašistične bu-rje premrzla slovenska srca.
Ustanovni občni zbor društva
Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva v Skednju je bil 15. avgusta 1945. To zborovanje Ške-denjcev je potrdilo dve bistveni načeli. Prvo: obstaja naj le eno društvo, ki naj za posamezne zvrsti prosvetnega ustvarjanja ustanavlja odseke: drugo: kljub temu, da se je v skupnem boju proti nacifašizmu in v skupnem trpljenju ustvarilo bratstvo med slovenskim in italijanskim ljudstvom, mora imeti vsaka narodnost svoje samostojne prosvetne in kulturne organizacije, ki naj gojijo in razvijajo kulturo svojega naroda. Najzgovornejša potrditev tega načela je bilo skupno manifestacijsko zborovanje, ki se je nato razdelilo v dva ločena u-stanovna občna zbora. Istočasno je namreč bil ustanovljen v sosednem prostoru italijanski krožek ljudske kulture.
Od tistih zanosnih dni do danes je društvo doživljalo plime in o-seke. Premagovalo je težave zaradi pomanjkanja prostorov, posebno potem ko mu je bila od 1. julija 1946 zabranjena uporaba občinskega zabavišča. Tudi za prireditve ni bilo dvorane na razpolago. Šele na koncu leta 1946 je prešla dvorana zopet v slovanske roke in 20. decembra je bila z lepo prireditvijo izročena svojemu namenu.
Po osvoboditvi se je tudi v Skednju začelo stvarno delo pred ustanovitvijo društva. Že 16. junija 1945 je otroški pevski zbor, ki ga je vodil Ivan Grbec, sodeloval pri radijski oddaji. Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva pa je bil 15. avgusta 1945. Resolucija infermbiroja je leta 1948 razdelila društvo na dva tabora. Mešani pevski zbor »Velesila* in dramski odsek sta nehala z delom. Po letu 1952 je nastopila kriza, ki so jo odpravili mladi člani, ko so leta 1956 stopili v društvo in razgibali delo, zlasti na področju športa in družabnosti.
Leta 1961 je bil v Skednju ustanovljen »Dom Jakoba Ukmarja*. Posebno tehtno je v njegovem o-kviru delo mešanega pevskega zbora. Ta nadaljuje dolgoletno in nepretrgano tradicijo prvega cerkvenega pevskega zbora, ki je nastal v Skednju že leta 1787. Od leta 1945 goji mešani pevski zbor tudi slovenske ljudske in umetne pesmi.
Odnosi med naprednimi vrstami so se spreminjali in po dolgem času so se pojasnila in izoblikovala tudi načelna stališča o vlogi slovenske ljudske prosvete. 3. novembra 1967 sta se odbora obeh PD združila. Leta 1968 je društvo ob praznovanju stoletnice čitalnice doživelo nov preporod. Istega leta je bilo poimenovano po kulturnem delavcu in skladatelju, rojaku Ivanu Grbcu. Društvo je uspešno delalo do leta 1976. Staro zgradbo je bilo nujno treba prenoviti. Kulturno društvo «Ivan Grbec* je tako začasno izgubilo svoje prostore, a je bilo kljub temu pobudnik številnih kulturnih podvigov. Prav v tem času in v težkih pogojih je po veliki ljubezni do petja nastal za 8. marec 1980 ženski pevski zbor.
Povzeto po študiji
DRAGA PAHORJA
o prosvetnem delovanju v Skednju
(lz brošure »Čitalnica v
Skednju 1868-1968»)
Stran je uredil
SANDOR TENCE

~ *
:
Prenovljeni prostori KD Ivan Grbec
Iskreno voščilo za naprej
Društvo poziva mlade k sodelovanju
Skedenjska skupnost bo danes | slavila pomemben kulturni praznik. Domače kulturno društvo, ki nosi ime po rojaku, skladatelju I Ivanu Grbcu bo namreč odprlo I prenovljene društvene prostore, in tako dalo pobudo za poživitev kul- I turne in tudi druge družbenopoli- I tične dejavnosti v tem predelu tržaškega predmestja.
V prenovljenih prostorih društva, kjer je imela nekoč svoj sedež znamenita škedenjska čitalnica, bo lahko KD Ivan Grbec j razvilo vso svojo dejavnost, več pozornosti pa bo lahko namenilo tudi novim oblikam prosvetnega in družabnega izražanja. V pritličju obnovljene stavbe bo prireditvena dvorana z več kot sto-dvajsetimi sedeži, v prvem nad-stopju pa bo poleg sodobno urejene sejne dvorane tudi večji prostor namenjen konferencam in j predavalni dejavnosti, tu pa bo ! imela svoje prostore tudi škedeni ' ska podružnica Glasbene matice, j Velika dvorana pa bo primerna ' tudi za razstavno dejavnost.
Gonilna sila društvenega živIje- | nja bo še dalje ostal ženski pevski zbor, ki je prvič nastopil na J prazniku 8. marca pred dvema letoma. Zbor, ki ga vodi požrtvovalna odbornica društva Marta V/erk - Volk, šteje danes 17 pevk in upati je, da se bo to število v zelo kratkem času še povečalo. Povedali so nam, da trenutno primanjkujejo zlasti soprani, prepričani pa smo, da so tudi ostali glasovi zaželeni...	I
zNajveč pozornosti in torej največ truda smo v tem času posvetili ureditvi in odprtju novih prostorov,* nam je povedal odbornik društva Franko Volk, tsedaj pa bomo lahko več časa posvetili programom in novim pobudam. Nadaljevati hočemo stvarne stike prijateljstva in sodelovanja z do-
vajo v okolici Skednja. Današnji način življenja vodi v razpršenost in v zasebnost, to velja zlasti za mestne in predmestne predele, kjer je torej potreba po združevanju in po družabnosti večja kot na vasi. Vsak nov prostor v takih razmerah predstavlja veliko pridobitev in priložnost, ki jo vse-
KULTURNO
DRUŠTVO
IVAN
GRBEC
1
SKEDENJ
mom Jakoba Ukmarja, s šolo in z I vsemi ostalimi krajevnimi dejavniki. Med te bi vsekakor uvrstili tudi prijatelje KD Rovte - Kolonkovec I in ostala mestna društva, priprav- I Ijeni pa smo na sodelovanje in na izmenjavo gostovanj z ostalimi društvi iz zamejstva in iz ma- | tične domovine.»
•zUpamo, da se bodo mše želje uresničile,» je nadaljeval Volk »in da bomo v naš prenovljeni dom pritegnili tudi Slovence, ki prebi- I
kakor ne velja zamuditi. To velja zlasti za mlade, ki si morajo pridobiti svoje mesto v društvu m skupno z odborniki in s člani prispevati svoj delež pri kulturnem življenju.»
škedenjskemu društvu torej i-skreno čestitamo za današnji kulturni praznik in mu voščimo, da bo v prenovljenih prostorih prizadevno nadaljeval bogato poslanstvo iz zgodovine krajevnega kulturnega življenja.

Članice in člani mladinskega društva »šparta* iz Skednja (leto 1926)
Pevsko društvo »Velesila*
: »SX«* v
pjjfeiA. m
III		PSTjII		H1 fi	Bi 1
					
Neverjetno bogata zbirka s sporno bodočnostjo
HLIV1 MLM » Ureja Kinoatelje
Filmi TV »»to«.
Eden izmed paviljonov zelo bogate zbirke najrazličnejših oprem, ki so jih uporabili pri snemanju številnih filmov. Bogata pohištva, ki smo jih občudovali v številnih filmih, je zbralo podjetje CImtno, ki jih je nameravalo dati najprej na ogled, nato pa v prodajo, a sc je, kot kaže,
vmešala oblast, saj gre za veliko tudi umetniško veljavnih predmetov
•iiMiiNniiiiiiMiiiiiiiiinMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiitviiiiirMiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiifiiifiiiiiiviiiiiiiiliftniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiin
NA OBISKU V ENI NAJVEČJIH ZDRAVSTVENIH USTANOV NA SVETU
MOSKOVSKI KARDIOLOŠKI CENTER ZGRADILI S SREDSTVI ^KOMUNISTIČNEGA SUBOTNIKA
Center jc stal 64 milijonov rubljev ali okoli 150 milijard lir - V njem je zaposlenih okoli 2000 strokovnjakov, ne te medieincev, pač pa tudi biologov, tehnikov itd. - Sovjetski «chogram», s katerim so «razbirali» kardiograme kozmonavtov, ki so krožili na vesoljski ladji okoli Zemlje
Bolj malo je bilo pred nedavnim tujih dopisnikov v Moskvi, ki so odklonili vabilo, da bi obiskali center za kardiologijo in se srečali s slovitim sovjetskim strokov njakom za bolezni srca in ožilja dr. Jevgenijem Ivanovičem Čazovom, za ime katerega so vele' likokrat slišali ob raznih primeri rili, ko je bil govor o zdravstve-f nem stanju samega generalnega cr. sekretarja sovjetske partije Leo-)r nida Brežnjeva. Sicer pa je so-:a vjetska medicina v splošnem zna-iji na. problem srčnih obolenj pa ni e problem Sovjetske zveze, pač pa :li vsega bogatega sveta, koder iz leta v leto ugotavljajo, da so rakasta obolenja ter bolezni srca in krvnega obtoka nasploh glavna dva vzroka smrti v svetu. Medi-cinci sicer opozarjajo »begati* svet na zgrešeni način hrane in jfff prenaporni način življenja, na tako imenovan] stres, toda vse to ne zaleže in se odstotek smrtis -ki jih pripisujejo zgoraj omenjenima vzrokoma, iz leta v leto veča in je zato tuefi zanimanje za novosti na področju zadevne medicine tem večje. Od tod torej ugotovitev, ki smo .jo navedli v samem začetku, da so se malone vsi tuji dopisniki odzvali vabilu za kolektiven obisk moskovskemu centru za kardiološko znanost, ki zagotovo spada
Danes opoldne bodo v Costanzi
Vi
h	odprli razstavo
ii	del E. Samba
i E. Sambo — »Nerlna* (olje - izrez)
Z 4
-F Danes opoldne bodo v razstav-irilni dvorani palače Costanzi od-dviprli veliko razstavo del slikarja CarEdgarda Samba. Svečanosti se r> |bo udeležil tudi podtajnik za kulturo poslanec Pietro Mezzapesa. Pm' Razstavo je pripravil mestni muzej Revoltella. ki ga .je Ed-f,,rgard Sambo vodil vrsto let. vse le xl 1929. pa do leta 1956. Mestni )muze.j prireja razstavo ob stoletje lici rojstva umetnika Samba, ki se>e je v mladih letih šolal na aka-tj lemiji v Miinchnu, a se po končanih šolah ni vrnil v Trst. pač ir m je šel najprej v Rim kjer m ;e .je vključil v grupo umetnikov secesijske struje. Iz Runa se .je ega sambo vrnil v Trst in se tu skup-zatiio z'vrsto tržaških mojstrov kot >tok*> SbisA, Marchig, Stultus, Na-SV£ lian in drugi uveljavljal, tako it, la so ga vabili na številne ve-Dga ike in pomembne likovne mani-Z,'estaci.je, kot so beneški biena-apae. rimski kvadrienale, na podob a n,e velike razstave v Barcelono je n drugam.
Razstava, ki .jo bodo danes od-irli, bo trajala do 12. decembra.
med največje zdravstvene ustanove na svetu. In so tudi imeli kaj videti.
Nikakega dvoma ni, da je zgradba, vsaj po zamisli, delo dinamičnega dr. čazova, ki pravi, da je skupno z arhitekti sodeloval pri načrtovanju poslopja. Zgradba daje izreden vtis: sto tisoč kvadratnih metrov površine. Centralno poslopje ima 12 nadstropij, dve stranski polkrožni zgradbi imata po osem nadstropij, vsi trije bloki pa so med seboj povezani.
Kardiološki center so gradili od 1974 do 1977, dr. Čazov pravi, da je stal 64 milijonov rubljev, kar bi ustrezalo vrednosti 100 milijonov dolarjev ali 150 milijard lir. Zanimivo je, kako šo do teh sredstev prišli. Ne izhajajo namreč iz državnega proračuna, pač pa iz tako imenovanega »komiimštič-nega subotnika*. Gre za denar, ki izhaja iz vrednosti prostovoljnega dela ene sobote na leto, ki jo kakih 120 mili:onov sovjetskih ljudi žrtvuje za čiščenje ulic, parkov in drugih javnih nasadov. Tudi veliki moskovski zvezni center za borbo proti raku, ki ga vodi sloviti strokovnjak za rakasta obolenja akademik Blohin. so zgradili iz tako nabranih sredstev.
V kardiološkem centru v Moskvi je zaposlenih 2 tisoč strokovnjakov, ljudi z višjo in visoko izobrazbo. Ne gre pa samo za zdravnike, kajti po raznih inštitutih, oddelkih in laboratorijih delajo številni biologi, kemiki, fiziki, inženirji in drugi specialisti, ker je prvenstvena naloga centra, tako imenovana »temeljna znanost*, torej raziskovanje bolezni krvnih žil in srca, odkrivanje in preverjanje novih zdravil in tehničnih aparatov, pač vsega, kar lahko pospeši boj proti boleznim, ki so značilne za tako imenovani razviti ali bogati svet.
Sodelavci centra so razmeroma mladi ljudje, mladi znanstveniki. Najstarejši je tam dr. Jevgenij Čazov. ki je star 53 let. »Moje mnenje je, da po 45. letu človeku fantazija začenja popuščati ali mu celo odpove. Tu, v centru pa se raziskujejo, iščejo nove stvari* pojasnjuje svojo kadrovsko politiko dr. Čazov. Vodje oddelkov imajo kvečjemu 45 let. vodje laboratorijev pa kvečjemu 40. Vsi znanstveni kadri prihajajo iz sovjetske znanstvene akademije, najbolj talentirani pa z moskovske in leningrajske univerze.
Ko je center 1977. začel delovati, je bil opremljen z vrhunsko opremo, katere precejšnji del je bil uvožen. Danes pa deluje v centru zelo veliko tehničnih aparatov, brez katerih bi si ne mogli zamisliti razvoja kardiologije in vsi ti aparati so proizvod sovjetske tehnike in tehnologije, sovjetske znanosti. Dr. Čazov s ponosom kaže sovjetski »ehogram*. torej aparat, ki so ga letos poleti prvič uporabili ne le v Sovjetski zvezi, pač pa na Zemlji, ko so merili ali bolje ko so »brali* ali «si razlagali* kardiograme kozmonavtov, ki so tedaj krožili okoli Zemlje v vesoljski ladji, Doslej so podobne kardiograme delali s posebnimi napravami v vesoljskih ladjah, toda vesoljska ladja se je morala vrniti na zemjo s kozmonavti in s kardiogramom, da so lahko strokovnjaki kardiogram proučili ali kot temu pravijo »brali*. Sovjetski ehogram je težak 2 kg in pol in dopušča oziroma omogoča snemanje srčnega bitja na velikanske razdalje. Kot meni čazov, bodo Američani izdelali tak aparat šele čez leto, morda še kasneje.
Pa še ena pomembna tehnična novost je prišla iz tega centra. Gre za možnost telefonskega preverjanja srčnega bitja. Trenutno so širom po Sovjetski zvezi, seve da v velikih mestih, namestili kakih 200 posebnih diagnostičnih postaj za preverjanje delovanja are«. Zdravniki, ki delajo v tistih
predelili SZ, koder je kardiološka služba slabo razvita, imajo «drugi del* aparata takšnih diagnostičnih postaj. Tega priključijo na ■ telefon in zdravnik specialist bo po telefomi prebral bitje srca, pacientov zdravnik pa bo za svojega pacienta dobil navodila, kako naj s svojim pacientom ravna.
Nadaljnja naloga centra je iskanje, seveda tudi preverjanje, novih zdravil za zdravljenje krvnih žil in srca. Strokovnjaki centra so take prvi na svetu odkrili zdravilo, ki uničuje tako imenovane trombe v srcu. V teh moskovskih marmornatih laboratorijih. kjer se vsako zdravilo preizkuša na živalih in nato tudi na človeku, so odkrili nova zdravila, ki so koristna pri zdravljenju srca.
Matetom & , preprečuje stres, gre nadalje za trmakloron, ki je boljši od sicer dobrega nitroglicerina. to pa zato, ker deluje celo pet ali osem ur po za-uživanju.
Visok krvni pritisk je danes značilnost malone četrtine prebivalstva sveta in povzroča mnoge bolezni srca. Zato so en del moskovskega centra preselili v sibirsko mesto Tomsk. Zakaj v Sibirijo? Razlog je preprost. Povišan tlak se pogosto pojavlja pri spremem-
bi kraja bivanja. In v zadnjih letih na tisoče ljudi odhaja iz raznih predelov Sovjetske zveze na delo v Sibirijo, na velike gradnje central, mest. jezov. In tako so v Tomsku ustanovili oddelek centra, da bi pomagali tistim ljudem, ki se jim pritisk dvigne ob naselitvi v Sibiriji, v Moskvi pa imajo oddelek, ki pomaga tistim, ki imajo težave s krvnim pritiskom, ko se iz Sibirije vračajo. Pri tem dr. Čazov dodaja, da v razvitem svetu od tisoč smrtnih primerov odpade 500 smrtnih primerov na srčno ali možgansko kap. oziroma na smrt zaradi okvar na ožilju.
Kot smo videli, je center za kardiologijo zelo pomembna ustanova, ugetovili smo tudi, da je njena gradnja bila zelo draga. Toda v centru je tudi klinika’ s 409 posteljami. Vendar je tu zdrav ljeno zelo kratko,, kajti skozi ta bolnišnični oddelek gre na leto najmanj 5 tisoč bolnikov. In pri tem čazov pravi: «Ko sklepamo, koga bomo v našo kliniko sprejeli, jemljemo v poštev tudi to, s kakšnimi težavami se pacient ubada, za kakšno bolezen srca in krvnih žil konkretno gre. Center je namreč znanstvena ustanova, na kateri se z izkušnjami na pacientih tudi mj učimo.*
ŽIVLJENJE IN ČASI SODNIKA ROYA BEANA (1972) - TV Ljubljana, nocoj, sobota, 6. nov. ob 20.CO. Režija: John Huston. Igrajo: Paul Nevvman, Victoria Principal, Ava Gardner, John Huston, Anthony Perkins.
Film je predvsem delo scenarista Johna Miliusa. Producenti pa so plačali in zaupali režijo hol-lywoodskemu veteranu Johnu Hu-stonu (»The treasure of the Sier-ra Madre* — 1947, »The asphalt jungle* — 1950, «Moby Dick* — 1955), ki je Miliusov scenarij precej po svoje prikrojil. Roy Bean ustvari s svojo roko red in zakon v mestecu Vinegaroon. Neusmiljeno obračuna najprej z banditi, kasneje pa s svojim starim sovražnikom Gassom.
MARCIA TRIONFALE (»ZMAGOSLAVNI POHOD*) — 1976; I-talia 1, ned., 7. nov. ob 21.30. Režija: Marco Bellocchio. Igrajo: F. Nero, M. Placldo.
Italijanski režiser, ki je na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah predstavil svoje zadnje delo »Gli occhi e la bocca*, je znan predvsem zaradi svojega prvenca «1 pugni in tasca*: zgleduje se po Bunuelu in Vigoju. «Marcia trion-fale»: vojak osvoji kapetanovo ženo ...
DA QUI ALLETERMTA -(»FROM HERE TO ETERNITY» - »OD TOD DO VEČNOSTI* - 1953); RAI 1, poued., 8. nov. ob 20.30. Režija: Fred Zinnernann. Igrajo: Burt Lancaster, Montgomery Clift, Frank Sinatra, Deborah Kerr.
Zinnernann je postal popularen s filmom »High noon» (1951). Največji uspeli pa je zabeležil s filmom »From here to eternity* (kar 8 Oskarjev in 7 drugih nagrad). Vojak Preuitt, nekdanji boksar, noče več boksati. Njegovi tovariši in oficirji ga zato zasmehujejo in ga silijo na ring. Smrt najboljšega prijatelia mu da moč. da se upre in ubije svojega najhujšega sovražnika. Unu’e med napadom na Peari Harbour: nihče ga ne bo pozabil. S tem filmom se Zinnernann preda konvencijam Ho!ly\vooda.
GLI INESORABILI (»THE UN-FORGIVEN* — »NEPOMIRLJIVI* — 1980), RAI 2, torek, 9. nov. ob 20.30. Režija: John Huston. Igrajo: Burt Lancaster, Andrej Hepburn, Lilian Gish, Charles Bickford.
Film naj bi bil protifašističen, vendar ostane to le namen. Burt Lancaster igra odlično glavno vlogo. Mirno življenje majhne družine v Texasu prekine novica, ki jo širi star potepuh: hči Rariiel naj bi bila Indijanka. Meščani jo izločijo iz svoje družbe, medtem ko jo rdečekožci hočejo med se. Pred smrtjo mati Mathekla pove resnico . ..
IL TR.APEZIO DELLA VITA (»THE TARNISHED ANGELS* -»TRAPEZ ŽIVLJENJA* — 1958), RAI 3, sreda, 10. nov. ob 20.40. Režija: Douglas Sirk. Igrajo: Rock
Hudson, Dorothy Malone, Robert Stack, Jack Carson.
Režiser mnogih melodram je ta film povzel po znanem romanu \Villiama Faulknerja (Nobelova nagrada). Novinar Burke Devlin izkaže gostoljubnost, skrivno ljubezen in občudovanje družini (in ptedvsem ženi) letalskega pilota. Pilot umre in Devlin mora skrbeti za njegovo družino.
IL DLARIO Dl UNA CAM ER TERA («THE D1ARV OF A CHAM-BERMAID* — »DNEVNIK SOBARICE* — 1946), RAI 3, četrtek, 11. nov. ob 22.15. Režija: Jean Renoir. Igrajo: Paulette Goddard, Burges Meredith, Hurt Hatfield, Francis Lederer.
Pariz, 1789. Strežnica pri bogatih meščan ih prisostvuje propadu meščanske družine (in na splošno cele buržoazije), vendar ob koncu reši mladega gospoda in zbeži z njim. Film je med Renoiro-vimi manjšimi deli. čuti se namreč vpliv njegovega prejšnjega filma — mojstrovine — «La regle du jeu*.
Nml v
ZGODBE NAVADNE NOROSTI (»STORIE Dl OR DINARI A FOLIJA* — 1981); Režija: Marco Fer-reri. Scenarij:	Amidei. Igrajo:
Ben Gazzara, Ornella Muti, Tanja Lapert.
V torek ob 18.30 in ob 20.30 bodo v kinu »Soča*, Kulturni dom Nova Gorica, vrteli film Marca Ferrerija »Zgodbe navadne no rosti*. Ferreri je kinematografsko kariero pričel z Zavattinijem, nato je v Španiji s pisateljem Rafaelom Azcanom realiziral trilo gijo. Ko se je vrnil v Italijo, je snemal več filmov v katerih obravnava probleme zakona in ženske v današnji družbi. Najbolj znani so njegovi »Dillinger e morto*, «La grande abbuffata*, «Non toc-caie la donna bianca* (1974) in «L’ultima donna* (1973).
Ferrerijev zadnji film (»Storie di ordmaria follia») so predslavili lani na filmskem festivalu v Benetkah in je med publiko zabele žil izreden uspeh (strožji so bili kritiki). Film ni odraz ameriške družbe in ni niti zgodba dekadenč-nega poeta. Ferreri je uporabil literarno predlogo Bukotvskega, ker je njegova Amerika ustrezala režiserjevim pogledom nanjo. Torej, vsakdan ja zgodba človeka, ki pije in piše poezije. V filmu ni sledu o romanu »Zgodbe navadne norosti*, po katerem tiaj bi bil sneman film. razen v epizodi, kjer Ornella Muti igra vlogo lepotice Cass. Ona sovraži lastnb lepoto (zato mrtvici lastno telo), ljubi Bukotvskega, postane prostitutka in na koncu napravi samomor. Njena smrt prizadene zde’aneca pijanca (Bukotvskega), ki mu življenje postane brez smisla. Vendar kot deus ex machina upanje ponovno zaživi, ko Bukotvski sveča na plaži mlado dekle, ki mu obljubi potovanje na otok radosti.

Pogovori o davkih
Zakon o davčnem odpustu (Condono tiščale)
Pred leti smo v našem časopisu že imeli redno rubriko s tem naslovom, v kateri je pokojni dr. Oblak na poljuden način razlagal bralcem to zapleteno tematiko, ki pa zanima čedalje širši krog ljudi. Z davki in taksami se srečujemo na vsakem koraku, zato je tudi potrebno, da bralcem nudimo informacijo s tega področja. Za lansko davčno prijavo sta nam posredovala tovrstno informacijo E. Ber-netlč in V. Kocjančič.
Trenutno je pozornost ? Italiji usmerjena v »davčni odpust* ali »condono fiscale*, zato smo zaprosili Slovensko deželno gospodarsko združenje, da bi za naše bralce pripravilo pričujočo rubriko. Združenje je vabilo sprejelo in tako bomo od danes dalje objavljali študijo o davčnem odpustu, ki jo je napisal sodelavec Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Stevo Kosmač.
V teh dneh se veliko govori o davčnem odpustu (»Condono fiscale*). Za kaj pravzaprav gre?
Zakonski odlok št. 429 / dne 10.7.1382 daje možnost davkoplačevalcem da uredijc svoj položaj z davčno upravo s tem, da v dobi od 10. do 30. novembra letos ponovno vložijo prijavo dohodkov ali davka IVA in v njej navedejo višje dohodke oz. davke. ki so jih svoj čas prikrili. S tem se izognejo plačilu zamudnih obresti in denarnih kazni ter se praktični zavarujejo pred pregledi davčne uprave.
Marsikdo se bo vprašal, če je pravilno in pošteno, da država ponuja sedaj nepoštenim davkoplačevalcem možnost, da sorazmerno poceni uredijo svoj položaj z davčno upravo. Struktura davčnih uradov .je še precej zastarela in ni v stanju, da bi o-pravljala podroben pregled vseh davčnih prijav, kaj šele knjigovodstev podjetij. Šele-, zadnja leta se skušajo ti problemi rešiti z ustanovitvijo centrov za storitve (»Centro servizi*), nameščanjem davčnih superinšpektorjev itd. Dejstvo .je pač, da so davčne utaje danes še vedno na dnevnem redu. Posebno so občutne utaje davkov IRPEF, ILOR, IRPEG in IVA, saj gredo v tisoče milijard lir. Zaradi tega je državna blagajna vedno bolj suha, državni primanikija.i pa vedno višji, saj bo letos predvidoma znašal okrog 60 tis« ’ nuli rini lir. Mnogo je tudi prijav davku
plačevalcev, ki izkazujejo kredite do davčne uprave, posebno glede davka IVA. Gre za terjatve, ki bi jih moral urad IVA povrniti davkoplačevalcem. Spet je tu finančni problem, ki ga zakon o davčnem odpustu skuša rešiti: davkoplačevalcem nudi možnost, da zaprosijo za avtomatsko definiranje davka, pod pogojem, da se svoji terjatvi odpovejo.
V novem zakonu so vsekakor določene tudi strožje kazni za utajitve, v nekaterih primerih je predvidena tudi zaporna kazen.
Nekaj primerov.
—	kdor utaji znesek prodaj («ricavi»), ki .je višh od 25 milijonov lir, je podvržen kazni do 5 milijonov lir ter zaporu do 2 let:
—	kdor utaji znesek prodaj, ki je višji od 100 milijonov Ur, je podvržen kazni od 10 do 20 milijonov lir ter zaporu do dveh let;
—	kdor je po zakonu dolžan voditi redno knjigovodstvo aU re gistre IVA in jih redno ne vodi ali hrani, je podvržen kazni do 4 miU.jonov Ur in zaporu do dveh let.
PRAVILA O
DAVČNEM ODPUSTU
Zakon določa navodila za odpust. neposrednih davkov (IRPEF, ILOR, IRPEG) kot tudi posrednih davkov (IVA, INVIM, regis-strski davek itd.).
Pravila o odpustu so razUčna glede na deistvo ali je davko plačevalec že preiel obvestilo
davčne uprave o ugotovitvi višjih dohodkov in davkov ali ne.
Pri tem moramo povedati, da ima davčna uprava možnost, da pošlje davkoplačevalcu obvestilo še pet let po tistem, ko je vložil prijavo dohodkov (za prijavo IVA je rok skrajšan na štiri leta). Npr. prijavo za leto 1974 smo vložiU leta 1975. Davčna u-prava nam .je lahko poslala obvestilo o ugotovitvi višjih dohodkov do 31. decembra 1980 (za IVA do 31. decembra 1979). v nasprotnem primeru postane prijava in seveda plačani davek definitiven V praksi to pomeni, da so tudi prijave za leto 1975 postale definitivne in da bomo zakon o davčnem odpustu koristili le za leta od 1976 do 1981 (za IVA od 1977 do 1981). Če pa nam .je davčna uprava poslala obvestilo in smo nanj vložili priziv, nam zakon o odpustu lahko služi tudi za prejšnja leta.
Dalje se pravila razlikujejo, če davkoplačevalec prosi za avtomatsko definiranje vseh davkov za vsa leta aU če vloži navadno dopolnilno prijavo.
Za vse primere velja vsekakor pravilo, da mora davkoplačevalec, ki želi urediti svoj položaj z davčno upravo, vložiti od 10. do 30. novembra letos dopolnilno prijavo.
Naj še dodamo, da je zakon o davčnem odpustu podaljšal roke, v katerih ima davčna uprava možnost ugotoviti višje dohodke oz. davke. V poštev pridejo:
Prijave dohodkov za leti 1976 in 1977. Pregled prijav za leto
1976	bi moral zapasti 31. decembra letos, pregled prijav za leto
1977	pa 31. decembra 1983. Zakon pa je oba roka podaljšal do 31. decembra 1984. Do takrat bo lahko davčna uprava še ugotavljala morebitne višje dohodke za omenjeni, leti.
Prijave IVA za leti 1977 in 1978. Pregled prijav IVA za leto 1977 bi moral zapasti 31. decembra letos, za leto 1978 pa 31. decembra 1983. Tudi tu je zakon o davčnem odpustu podal rial oba roka do 31. decembra 1984.
Pri dopolnilnih prijavah za davčni odpust morajo zato davkoplačevalci upoštevali tudi ta dejstva.
Posebno morajo paziti tisti davkoplačevalci. ki prijav sploh še niso predložili, saj jim navčna uprava lahko ugotavlja dohodke še za leto 1975 in davek IVA za leto 1976.
Dopolnilno prijavo dohodkov mora davkoplačevalec izpolniti na posebnih tiskovinah, jo podpisati in jo v predpisanem roku poslati s priporočenim pismom na Center za storitve (»Centro servizi*) v Milan. Družbe, tako osebne kot delniške, pa morajo dopolnilno prijavo poslati na pristojni urad za neposredne davke-. Prijavo je treba posiati v posebni kuverti, na kateri navedemo podatke davkoplačevalca in davčno številko (codice fiscale).
Dopolnilno prijavo IVA je treba prav tako izpolniti na posebnih tiskovinah in jo predložiti v predpisanem roku pristojnemu u-
SDGZ je za svoje člane in druge slovenske podjetnike pripravilo tudi predavanja z diskusijo na temo DAVČNI ODPUST — CONDONO FISCALE. Predavanja bodo:
v ponedeljek, 8.11., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah;
T torek. 9.11., ob 16.00 na sedežu SDGZ v Trstu; v četrtek, 11.11., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini;
v ponedeljek, 15. IL, ob 20.30 v dvorani ZSKD v Ul. Croce 4, Gorica.
radu IVA. Lahko jo tudi pošljemo po pošti s priporočenim pismom, na ovojnici pa moramo navesti sveje podatke in številko pozicije IVA («partita IVA*).
Do 30. novembra mora davkoplačevalec poravnati v celoti ali delno tudi dopolnilni davek Med praktičnimi primeri bomo prika zali, kako naj to naredi.
(Nadaljevanje sledi)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Poizvedovanje v hiši Kluge rjevih — 1. epizoda
11.05	Risanke
12.30	Check-up — oddaja o medicini
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Popoldne z Ingrid Bergman Viaggio in Italia oziroma Potovanje v Italijo je razmeroma star film. Rossellini ga je napravil 1954. leta. Gre za izredno dober film. ki ga uradna kritika ni mogla ali morda ni hote'a razumeti v prvih letih. Morda ga niti publika ni dovolj cenila, kajti presenečena je bila nad pred nedavnim umrlo veliko filmsko umetnico Ingrid Bergman, ki se v filmu ni predstavila kot velika zvezdnica. kar je bilo tedaj v modi. Rosseilini je pač predstavil predvsem italijanskemu občinstvo! preprosto filmsko umetnico, ki je bi'a sicer velika umetnica, hkrati pa preprosta ženska. Šele pozneje so Rossellinijev film pravilno ocenili in danes je to delo morda na.ibolrie režiserjevo delo iz njegove druge filmske dobe.
15.20	Pustolovščina
16.10	Glasbena oddaja
17.00	Dnevnik — Flash
17.05	Risanke — Trio Drač
17.25	Oddaja o avtomobilizmu in turizmu
18.10	Izžrebanje loterije
18.25	Posebna odd. iz parlamenta
18.50 Iiappv magic — TV film
19.45 Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Fantastico 3
22 05 Dnevnik
22.15	Zdravniška oddaja
23.20	Programi prihodnjega tedna
23.35	Na vprašanja odgovarja...
00.05 Večerni dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Bis
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Kultura, spektakel in druge zanimivosti
14.00	Odprta šola
14.30	Športna sobota
16.15	Magična kocka
17.30	Dnevnik — Flash
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Programi prihodnjega tedna
18.30	Dnevnik — šport
18.40	Blitz — kviz
19.45 TV dnevnik
20.30	I Borgia — zadnja epizoda Še vedno smo pri nadaljevanki, ki govori o burni dobi vatikanske strukture v prvih letih, šestnajstega stoletja, ko s«i 'katoliški cerkvi vladali Borgijevci. Stari papež je umrl, izvoliti bo treba novega in v tisti dobi je bilo veliko huje kot danes, ko je bilo treba na Petrov prestol postaviti nekoga. Toda z novim papežem se zaključuje doba Borgijevcev, ki so s svojim razkošjem, nemoralo in še marsičem vrgli hud madež na cerkveno strukturo. Toda Borgijevci ne klo-nijo zlepa, Cesara Borgio siesr uiamejo in ga odpeljejo v Španijo, kjer ga zaprejo v trdnjavo. Njegova sestra Lu-krecija pa ga iz zapora reši ali bolje mu omogoči beg in Cesare Bergia se postavi na čelo nove vojske, saj smo
rekli, da se Borgijevci ne dajo zlepa ugnati, vendar je tudi za njih prišel konec.
21.25	n nostro agente a!l'Avana čelov, film
22.10	Dnevnik 2 — večerni
23.05	Košarka
23.35	TV dnevnik
Tretji kanal
17.15	Desiderio — fiim
18.45 Programi prihodnjega tedna
19.00	TV dnevnik
19.35	Že gledani in novi sporedi
20.05	Cineteca
20.40	Rebecca — 3. epizoda
21.30	Stravinski
Na sporedu je Stravinski. Ob stoletnici rojstva tega velikega ruskega -skladatelja ga bo italijanska televizija pri kazala in približala gledal cem v nadaljevanki s tremi nadaljevanji katerih prvo pride na vrsto nocoj. TV-priredbo o ve'ikem ruskem glasbenem mojstru je pri pravil Tony Palmer, id sku ša začrtati kar se da točno sliko velikega mojstra in sicer tako njegov življenjepis, kot tudi njegovo veliko umet-nost. Kot je znano, se je’ Stravinski rodil v Oranien-burgu junija 1882, umrl pa je v Benetkah pred enajstimi leti.
22 30 TV dnevnik
23.05	Folk koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.06 Lolek in Bolek
8.15	Mladi virtuozi
8.30	Prvi cvetovi — otroška odd.
9.30	Pisani svet: Ne me farbati 10.50 Pozdravljena. Makedonija
11.05	Včeraj za jutri — dokumentarna serija
11.40	Poročila
13.25	Nogomet:
Budučnost — Hajduk
15.20	Poročila
15.25	Tatiči — mladinski film
16.55	Prvenstvo v košarki — prenos
18.30	Naš kraj:
Metnaj na Dolenjskem 18.45 Ciciban, dober dan
19.00	Zlata ptica
19.10	Risanka
19.20	Cik-Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.00	Življenje in časi sodnika Roya Beatia — ameriški film
22.00	Propagandna oddaja
22.05	Večer s Karlijem Arharjem
23.00	Poročila
Koper
15.10	Športno popoldne Nogomet:
Budučnost — Hajduk Košarka, Split:
Jugoplastika — Partizan
18.30	Mačka — TV film iz serije Inšpektor Bluey
19.15	Risanke.
19.30	Z nami pred kamero
20.15	Kakšen jutri — dok. oddaja
21.15	TV D - Danes
21.30	Povečava — 1. epizoda nad. Petrijev služabnik
Ob koncu TV D — Danes
Zagreb
16 40 Operna glasba
16.55	Prvenstvo v košarki
18	30 Živeti z naravo — dok. serija
19	30 TV dnevnik
20.00	Shane — ameriški film
22.00	Polnočna promenada
TRST A
7.00. 8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Glasbena matineja, vmes: Kako ti je ime?: 9.00 Sobotni trim; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana: 11.30-14.00 Poldnevniški razgledi: Beležka:
12.00	»Bom naredu st'zdice čjer
so včas' b'le» - glasnik Kanalske doline: 12.40 Cecilijanka 81: zbor «Bilje - Orehovje - Miren*, in dekliški zbor »Devin*: 13.20 Glasba po željah: 14.10 Roman v nadalj.: B. Hofman: »Noč do jutra*: 14.30 Otroški kotiček:	»Najdihojca*:
15.00	Iz studia neposredno: 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dvignjena zavesa.
V sklopu današnjega dramskega sporeda ob 18. uri boste lahko prisluhnili prvi oddaji iz novega niza »Dvignjena zavesa*. To so beležke Sergeja Verča o gledališkem dogajanju doma in drugod tako, kot jih je zabeležil magnetofonski trak. Današnja oddaja bo v pretežni meri posvečena dvema gledališkima dogodkoma: prvi premieri Slovenskega stalnega gledališča v Trstu s kritičnim zapisom in pričevanji o Plautusovem »Hvalisavem vojaku* ter letošnjemu Borštnikovemu srečanju v Mariboru, ki se je prejšnji teden izteklo
KOPER
(Slovenski program)
6.00, 6.30, 7.25, 13.00, 14.00 Poročila: 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro: 6.15 Obvestila in EP; 6.37 Objave; 6.45 Cestne'razmere: 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Kinospored: 13.30 Zamejska reportaža: 14.10 Predstavitev oddaj. glasba, informacije, intervjuji: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah: 16.00 Primorski dnevnik: 16.15 Objave in zabavna glasba: 16.30 Mladim poslušalcem.
KOPER
{Italijanski program)
6.30, 7.30. 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik: 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30. 14.30. 16.30. 17.30 Po ročila; 6.00- 9.30 Jutranja oddaja: 7.15 Horoskop: 8.33 Pesem tedna; 8.45 Knjiga v izložbi: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.32 Dobrodošli v Jugoslaviji, dobrodošli na lovu: 10.35 Intermezzo; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.33 Pesem ledna:
12.00	Na prvi strani; 12.06 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 15.15 Igra orkester Richarda Marina; 15.45 Italijanski zbori pojejo; 16.00 Istrski akvareli: 16.15 Casadei: 18.45 Slišimo se ju tri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00. 12.00,13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Week-end; 9.58 Zeleni val; 10.15 Black-out; 11.10 Ornella Vanoni predstavlja; 11.44 Cinecitta: 12.25 Garibaldi - radijska priredba;
13.00	Izžrebanje loterije: 14.03 Renato Zero odgovarja, 15.03 Per-mette, cavallo?: 16.25 L’ombra della solitudine; 17.03 Autoradio;
18.00	Objektiv Evrope; 18.30 Življenje v Hollywoodu; 19.15 šport v nedeljo; 19.30 Jazz na radiu; 21 03 Z kakor zdravje; 22.00 Danes v Sieni; 23.10 Telefonski po-ziv
LJUBLJANA
7.00,	8.00. 9.00, 10.00, 11.00,12.00.
14.00.	15.00. 17.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Prometne informacije (Koper. Maribor): 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti;
8.05	Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem: 10.05 Panorama lahke glasbe: 10.40 Svetovna reportaža:
11.05	Zbori na koncertnih odrih: 11.30 Pogovor s poslušalci; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci če stitajo: 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.(6 Kulturna panorama; 15.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iž dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi: 19.56 Domovina .je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer: 21.00 Za Slovence po svetu:
23.05	Lirični utrinki: 23.10 Od tod do polnoči.
PRIMORSKI DNEVNIK 7
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. novembra 1982
NOGOMET
V POKALU UEFA
Žreb ni bil ugoden za Ro mo in Sarajevo
Liedholmovo moštvo se bo pomerilo s Kolnom, Sarajevčane pa čaka belgijski Anderlecht
ZORICH — V Ziirichu je bilo včeraj žrebanje parov osmine finala pokala UEFA, ki bo na sporedu 24. t.m., medtem ko bodo povratna srečanja odigrali 8. decembra. Žreb gotovo ni bil naklonjen še edinima predstavnikoma Italije in Jugoslavije v tem pokalu, Romi in Sarajevu. V uteho jima je sedaj le dejstvo, da bosta prvo tekmo odigrali na tujem in bosta nato pred domačim občinstvom skušali popraviti morebitni spodrsljaj.
Če bo hotela v naslednje kolo, bo Roma gotovo morala pokazati veliko več kot proti skromni švedski enajsterici Norrkoping, z druge
•	Servette (Svi.) — Bohemians (ČSSR)
•	Anderlecht (Bel.) — Sarajevo (Jug.)
•	Sevilla (Šp.) — Kaiserslautern (ZRN)
•	Ziirich (Švi.) — Benfica (Por.)
•	Bordeaux (Fr.) — Universita-tea (Rom.)
•	Koln (ZRN) - Roma (It.)
•	Dundee (Škot.) — VVerder Bremen (ZRN)
•	Spartak Moskva (SZ) — Valencia (Šp.)
strani pa je tudi res, da bo proti Kolnu lahko zaigrala veliko bolj sproščeno, saj nima veliko izgubiti. Takega mnenja je bil tudi Lied-holm, ki je dejal, da je zahodno-ncm.ška enajsterica res močna (v njenih vrstah igrajo ditavni reprezentanti Littbarski, Fischer in Schumacher), vendar meni, da je možen kakršenkoli izid.
Nič lažja naloga ne čaka Sušiča in tovarišev, ki so v zadnjih dveh tekmah šestnajstine finala nasuli Corvinulu osem zadetkov, vendar ne gre pozabiti, da jim je v prvi tekmi skromno remunsko moštvo dalo štiri gole. S tako obrambo Sarajevčani gotovo ne morejo misliti, d"	ii,sneli proti An/<—lo-Htn
Za sedaj je težko ocenjevati, koliko je uspel eksperiment novega zveznega selektorja Predraga Ostojiča s postavo, ki je bil navidezno dvorezen, toda očitno je, da so vendarle napravili «plavi» veliko napako, ko so v dvoboju s Sovjetsko zvezo dvakrat odbili ponujeni rezultat 2; 2. Reprezentanca Jugoslavije pa je po slabi igri v dvoboju z Argentino spet zaigrala odlično v šestem kolu proti Kitajski, ko imajo jugoslovanski reprezentanti priložnost, da zabeležijo visoko zmago 3:1 ali celo 3,5:0,5, s čemer bi se spet bistveno povzpeli na lestvici. V prvih petih urah igre je najprej remiziral Ivanovič, nato je Hulak povedel Jugoslavijo v vodstvo z 1.5:05. Po prvih ocenah prekinjenih partij ima Lju-bojevič dobljen položaj v partiji z Ligu jem, Gligorič pa boljši položaj v partiji z Lijangom.
KOŠARKA
DREVI V PRVENSTVU C-1 LICE
JADRANOVCI ODLOČNO NA ZMAGO
Ob 20.30 bodo v tržaški športni palači igrali proti ekipi Sysdata Cento - Mladi Stefan Gulič optimistično razpoložen
Po nerodnem sobotnem spodrslja ju v Forliju bo drevi Jadran v še stem kolu prvenstva C 1 lige igral ob 20.30 v tržaški športni palači proti moštvu Sysdata Cento.
Naši košarkarji so v tej tekmi favoriti. Sicer pa morajo jadra novci doma osvojiti vsa srečanja, če hočejo obdržati stik z vrhom Za mnenje o današnjem srečanju smo vprašali mladega in per spektivnega Štefana Guliča.
«Vestno smo se pripravili za to tekmo. Čeprav smo v prejšnjem kolu izgubili, mislim, da to ne bo negativno vplivalo na nas in da bomo uspeli premagati te nasprotnike.*
Ti si naimlaiši v Jadranovih vrstah in sploh verielno naimlaiši v vsem prvenstvu. Kako se počutiš po tako bliskovitem skoku iz mladinskih katenorii kar v tretio ita lijansko lipo?
»Skok je bil dejansko velik. Razlika v igri pa .je seveda velika. V tretji ligi nastopalo tudi zelo izkušeni košarkarji. Marsikateri od le-teh je celo igral v prvi italijanski
ligi. Nedvomno se mladi košarkar v tem prvenstvu ogromno nauči.* Si s svoiimi dosedanjimi nastopi v C 1 lini zadovoljen'!
»Kako ne bi bil. Že igrati v tej ligi pomeni ogromno.*
Polca vašeaa srečanja bo isto časno na tPrvem maiu» tudi slovenski derbi promoemkeaa prvenstva med Borom Radensko in Kon-toi.e’cm...
«Škoda je, da sta obe srečanji ob isti uri, kajti marsikdo bi rad g'edal to tekmo. Obe ekipi sta nekoliko spremenili svojo nostavo in zato bo srečan.je zelo zanimivo.* Kdo pa je v tem srečanju fa vorit?
«Vsak derbi je poglavje zase. Zato, po mojem, v tej tekmi ni favorita.* (bi)
MELBOURNE — Bivši svetovni prvak v formuli ena. Brazilec Nelson Piquet, se je lažje poškodoval, ko je med poskusnimi vožnjami za jutrišnjo dirko za VN Avstralije skočil iz svojega vozila, ki so ga zajeli plameni.
iiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiii«iiiiiiitiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
NAMIZNI TENIS
V ITALIJANSKI A LIGI
Krasovke pri skromnem Canottieriju
Ekipa iz Lecca ne bi smela delati težav našim dekletom
Tudi tretje kolo ženskega prvoligaškega namiznoteniškega prvenstva, ki bo na sporedu jutri ob 10. uri, prav gotovo ne bo razčistilo vprašanja prvega mesta na lestvici, saj imata doslej še neporažena Kras in Fiat Bari dokaj lahko nalogo. Krasova dekleta gostujejo v Leccu pri tamkajšnjem Canottieriju, ki je bil doslej enkrat uspešen in enkrat poražen.
Jugoslavija pred visoko zmago?
Malo je bilo doslej šahovskih o-limpiad. v katerih je bilo toliko presenečenj kot v Luzernu, kjer tudi 6. kolo ni posebej Razbistrilo položaja v boju za kolajno, čeprav je očitno, da je Sovjetska zveza še nadalje najresnejši ‘kafididat za zlato.
Na osnovi uvrstitve igralk na jakostni lestvici in dejanskega razmerja sil res ne vidimo možnosti, kako bi lahko Canottieri ogrozil zmago naših zastopnic. V lombardskem moštvu nastopata stari znanki, solidni drugokategornici Monti in Stucchi, ki bi ne smeli povzročati večjih preglavic za razred bolj; šim krasovkam. čeprav se Stucchi poslužuje posebnega «antitop» loparja. V Krasovih vrstah tokrat ne bo nastopila Damjana Sedmak zaradi poškodbe, tako da bodo barve belo rdečih branile kar tri prvokategornice in sicer Marina Cergol, Sonja Doliak in Sonja Milič. Vsak izid, ki bi bil različen od 5:0 ali
kvečjemu 5:1 v korist Krasa, bi dejansko predstavljal presenečenje. Upajmo torej, da bodo razpleti za zeleno mizo potrdili to optimistično napoved.
B. S.
V ženskem promocijskem prvenstvu
Tudi Dom in Kras za zeleno mizo
Danes se bo pričele žensko na miznoteniško promocijsko prven stvo. Letos bodo stopile za zeleno mizo štiri ekipe: Kras iz Zgonika. Italmonfalcone ter goriški ekipi Lega Nazionale in Dom.
Z razliko od prejšnjih let bodo vsako ekipo sestavUale tri igralke, medtem ko so doslej ekipo zastopale dve igralki, ki sta igrali po Davisovem sistemu.
Domova dekleta bodo že tretjič igrale v promocijski ligi, Če so prejšnja leta predvsem nabirale izkušnje, bi morale sedaj pokazati viden napredek v igri in še bolj
zmanjšati zaostanek za bolj izkušenimi nasprotnicami. S treningi so namreč pričele v polovici septem bra pod vodstvom Andreja Luke ša. ki .je s tem, kar so doslej pokazale. zadovoljen. Slabo pa je to, da trenirajo le tri igralke, tako da so treningi bolj suhoparni kar tudi daje malo upanja za kontinuiteto namiznega tenisa na Goriškem. Društvo se namreč sooča s težavami pri pridobivanju mladih sil. ki bi latiko v bodočnosti nadomestile sedanje igralke.
Kakšne pa so možnosti naših de klet?
Medtem ko Lega Nazionale ne bi smela predstavljat' neprekosl.ji-ve ovire, sta Kras in Italmonfal cone le pretrd oreh za naše igral ke. Upamo pa, da bi vsaj v po sameznih dvobojih z bolj izkušeni mi igralkami domovke poskrbele za kakšno prijetno presenečenje.
Prvo tekmo bo Dom igral v gosteh pri mestnem tekmecu Lega Nazionale. s pričetkom ob 16. -uri. Domove barve bodo branile Sonja Lutman, Sabina Fabbro in Danijela Zalateu (MAL)
Si
OBVESTILA

Odsek za rekreacijo ŠK Kras
organizira v nedeljo, 14. t.m., planinsko - orientacijski pohod. Odhod ob 9. uri z odbojkarskega igrišča v Zgoniku. Vpisovanje ekip od
8.00	do 8.30.
Udeležite se!
NOGOMET
NAŠE EKIPE V AMATERSKIH PRVENSTVIH
Ivo Grgič (Zarja): «Tokrat bi nam prav prišla tudi točka»
Športna šola Trst
sporoča, da j; v teku skupna vadba za dveletne In triletne otroke skupaj s starši. Vadbene ure so ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj* v Trstu, Vrdelska cesta 7, (telefon 51-377).
ŠD Mladina smučarski odsek
obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje v Kranjski gori vsak dan razen nedelje od 20.30 do 22. ure v domu Albert Sirk v Križu..
Vpisovanje bo še danes, 6. novembra. Infolmacije na tel. št. 220-505. Odbor.
Odbojkarska sekcija ŠD Juventina
obvešča, da so treningi odbojke ob torkih in petkih od 17.30 do 19.30. Vpišejo se lahko letniki '68, '69, '70 in '71 pred začetkom treninga.
ŠD Sokol
obvešča, da je v teku vpisovanje za tečaj otroške telovadbe vsak dan od 15. do 16. ure v društvenih prostorih. Tečaj bo vodil prof. Stanislav Kojanec.
Odsek za otroško telovadbo ŠK Kras
obvešča, da se pričenja tečaj telovadbe za predšolske otroke In za osnovnošolce zgoniške občine z naslednjim urnikom: v ponedeljek, 8. t.m., od 16.0« do 17.00 osnovnošolci prve stopnje; v torek, 9. t. m., od 16.00 do 16 45 predšolski otroci; v četrtek, 11. t.m., osnovnošolci druge stopnje od 16.15 do 17.15.
Kdor se še ni vpisal, lahko to o-pravi na prvem srečanju.
Jutri bodo v 1. in 2. amaterski nogometni ligi odigrali osmo kolo, medtem ko bodo v 3. amaterski ligi na sporedu srečanja 6. kola. Tokrat smo se za kratko napoved o jutrišnjih tekmah obrnili do Zarji-nega igralca in našega zvestega sodelavca Iva Grgiča, ki nam je v skopih besedah povedal naslednje:
1.	AMATERSKA LIGA Como Rosazzo — Vesna
«Vesna se vrača v dobro formo, kljub temu, da je v zadnjem prvenstvenem srečanju na domačem igrišču ostala praznih rok. Nakup Ludviga in povratek Zucce sta pomembni pridobitvi za Križane, ki bi morali tokrat iztržiti vsaj remi. Po moiem mnenju je namreč Corno di Rosazzo objektivno slabši od Križanov, vsaj glede na dosedanje re-zu'tate, zlasti doma pa se ni izkazal in je nasploh že nekaj let na spodnjem delu lestvice.*
2.	AMATERSKA LIGA Supercaffe — Zarja
»Zarje ne čaka nič kaj lahka naloga in je tudi poraz jutrišnjega
nasprotnika v nedeljskem derbiju proti Opdcini ne more navdajati z optimizmom. Bazovcem ne gre kot bi moralo, čeprav je v ekipi razpoloženje dobro. Zato bi se zadovoljili z lepo igro in točko in s tem razveselili navijače, ki so doživeli že nekaj slabih nastopov svoje ekipe. Upam, da bo tokrat Zarja nastopila v popolni postavi, saj nekatere igralce še vedno pestijo poškodbe.* »Bazovci pa nasploh še vedno niso v pravi formi: trije igralci, in sicer Udovicich in Gatta na sredini ter Novel v napadu se mora.io še ujeti z ostalimi. Vendar zadnje čase peša tudi obramba, ki je bila lani steber ekipe.*.
Primorje — Kra*
»Tekma bo brez dvoma zanimiva, kot za vsak derbi pa je napoved tvegana, čeprav lahko rečem, da je Kras brez pravega napada in še vedno občuti začetno krizo (v svojih vrstah ima precej novih igralcev), pa bi le znal precej otežiti delo Prosečanov. zato menim, da je od vseh možnih rezultatov še najverjetnejši remi.*
SZ BOR - NAMIZNI TENIS vahi začetnike, mladino In stare igralce na treninge, ki so ob sredah in petkih, od 17.30 do 20. ure v telovadnici na liceju «F. Prešeren*.
Posnetek 's srečanja' 2. amaterske lige med Gajo in Isonzom
■ lltllllllll MII 1111111111111111> IIHII (Hill lllinilllllllllHIIIIf f tllllllll II ■tlllltltlllllllllllllllllllHllllllltltlllll|||ltailllllttHllftllllllHllltttl|tltl||||||ttl1||lt|||||ltl|||||t||t|||||||
STRELJANJE
Še tri zlata odličja za SZ
CARACAS — Na svetovnem pr venstvu v streljanju je Sovjetska zveza osvojila še tri zlate kolajne, in sicer z Viktorjem Danilčenkom (karabinka na 50 m), Vladsom Tur-lo (zračna pištola na 10 m) ter e-kipno v streljanju z zračno pištolo. Sovjetska zveza je doslej skupno osvojila dvanajst kolajn, od katerih je sedem zlatih, medtem ko so si ZDA, ki so bile glavni favorit, priborile le tri srebrna odličja.
nogomet
Domači šport
s	/T	%**•«****
Ivo Grgič
.-.v.v.
DANES
V tretjem kolu prvenstva deklic je Kontovel Electronic Shop iztrgal le set solidni šesterki OMA
«Azzurri» za srečanje
proti ČSSR
RIM — Za nogometno srečanje Češkoslovaška - Italija, veljavno za kvalifikacijo na turnirju UEFA (pod 21. letom) so bili sklicani naslednji «azzurri»:
Armenise in Caricola (Bari), Bat tistini in Evani (Milan), Bonetti (Sampdoria), Casale (Piša), Ferri (Inter), Gabriele (Cesena), Galde risi (Juventus), Galia (Como), Gal-li in Manzo (Fiorentina), Mariani (Catanzaro), Mauro (Udinese), Mo-nelli (Ascoli), Rampulla (Varese), Righetti in Valigi (Roma).
Tekma bo na sporedu 11. t.m. v Pragi.
SOBOTA, 7. NOVEMBRA 1982
KOŠARKA
C-1 LIGA
20.30	v Trstu: Jadran - Sysdata Cento
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
20.30	na «1. maju*: Bor Radenska - Kontovel
NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.00	v Gradišču: Tomana - So-vodnje
CICIBANI
15.00	v Dolini: Breg - Costalun-ga; 15.00 na Proseku: Primorje -Ponziana
MLAJŠI CICIBANI
15.45 v Dolini: Breg - Domio
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	v Nabrežini: Sokol - Palla-volo Nervesa; 18.00 v Moglianu Venetu: Mogliano Venete - Bor Intereuropa
ŽENSKA C-1 LIGA
20.30	v Gorici: Libertas Fiat Co-molli - Sloga
DEKLICE
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg: 17.00 v Nabrežini: Sokol - Club Altura
DEČKI
18.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Volley 80 Duke
Kiail||||fllll|||f«|||>|||||||g|||||||||||IWIIIICIIIIIIIIIIIIIIII*lflVIIVIIaiaMBIIIIIIIalllllll*llllllll*lll**ll II 1^1111^*111111111 Bt^vil VI lllfltllllll Iflllllllllllllfl tl M1 im»HIIHBBIHIHItlHHIillBIMiHII|||((llllllllllllHtlliBHt***BtlBi*(llllliHlllllttDDm®®®®*IIBIIllimilHIIIIHIIB*IHIIIIIHIIIIIIII*®*****®*®®®***®®**®***®
Na zasedanju olimpijskih odborov
Pohvale za Sarajevo
SAN MARINO — V San Marinu se je včeraj nadaljevalo zasedanje evropskih olimpijskih odborov, na katerem je Dennis Follovvs podal podrobno poročilo o obiskih, ki so jih delovne skupine opravile v Sa rajevu in Los Angelesu, kjer bodo čez dve leti olimpijske igre.
Glede Sarajeva je Follows dejal, da so dela pri kraju, vendar ni še rešeno vprašanje agencij, ki naj bi v tujini razdeljevale vstopnice. Dodal je še, da bodo dnevni stroški za posameznega atleta znašali 35 dolarjev. Precej pomislekov pa je Folloivs imel glede Los Angelesa, ne samo zaradi stroškov (presegali bodo 35 dolarjev) ampak tudi glede organizacijske in logistične plati. Izredno oster je bil v svojem posegu vzhodnonemški predstavnik Rudy Helmann, ki je obtožil ameriške organizatorje, da kasnijo z deli, da so stroški pretirani, poleg tega pa se že govori, da bodo ameriške o-blasti de'a!e tudi težave z vstopnimi vizumi Sovjetski zvezi in Poljski.
Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch je pripeto: nil, da ni nobenih problemov kar se tiče Sarajeva, glede Los Angelesa pa obstaiajo težave, vendar zadeva ni tako dramatična. Prav pred kratkim naj bi mu predsednik Reagan zagotovil, da bodo ZDA spoštovale olimpijske principe in torej ne bodo delale nobenih političnih diskri minacij.
ODBOJKA
PRED PRVENSTVENIMI BOJI V ŽENSKI B IN C-1 LIGI
Obstanek v ligi glavni cilj naših treh ekip
Sokol (B liga) drevi v Nabrežini proti novincu Nervesi - Bor Intereuropa (B liga) gostuje pri neugodnem Moglianu Venetu - Sloga (C-1 liga) ni brez možnosti za uspeh v Gorici
Odbojkarski konec tedna bo tokrat še veliko bolj zanimiv kot doslej, ker vstopajo v športno are no tri naše ženske šesterke, ki igrajo v najvišjih ligah — Sokol in Bor Intereuropa v B, Sloga pa v C-1 ligi. Nabrežinke in Tržačanke že nekaj let nastopajo v drugoliga-škem prvenstvu. Sloga pa je novinec v C-1 ligi. Prvenstveni boji se bodo nadaljevali še v nižjih ligah in v interligi za pionirke, ŽENSKA B LIGA
Sokol bo imel prvi prvenstveni nastop v sezoni 1982-83 pred domačimi gledalci, Bor Intereuropa pa se bo moral podati na pot v Mogliano Veneto. Obe naši šesterki sta nastopali v 2. podskupini B skupine skupaj z Moglianom Venetom, Itas iz Fiume Veneta, Palla-volo Nervesa in Albatrosom iz Tre-visa. Ekipa iz Fiume Veneta je nazadovala iz A-2 lige, Albatros in Nervesa pa sta napredovala iz C-1 lige. Drevišnji nasprotnik Bora Intereurope. Mogliano Veneto, pa že nekaj let nastopa v B ligi Lani je igral v isti skupini kot naša
dva zastopnika, toda v 1. podskupini in je v drugem delu prvenstva igral v skupini slabših, ki se je potegovala za obstanek v tej konkurenci.
Drevi čaka prav gotovo lažja naloga nabrežinski Sokol, ki bo gostil Nerveso iz istoimenskega kraja. Vrste Sokola so letos zapustile kar tri standardne igralke, toda zadnji trenutek je prišlo pri tem društvu do izdatne okrepitve, saj bo branila barve Sokola v letošnjem prvenstvu dolgoletna članica OK Ri jeke in jugoslovanske reprezentance Vlasta Pesaressi, ki bo mla dim Nabrežinkam v veliko oporo s svojim izredno bogatim izkustvom.
V preteklih prvenstvih je bil Mogliano Veneto za Bor Intereuropo vedno neugoden nasprotnik. V sezoni 1979 - 80 je slovenska še-sterka zmagala doma in izgubila v gosteh, leto kasneje pa je bil Mogliano Veneto obakrat boljši. Sicer pravijo, da je šesterka prof. Gi-rardija nekoliko slabša kot v pre teklosti, toda niti pri Boru Inter europi za letošnje prvenstvo ni bilo
vse v najboljšem redu, kljub temu, da bo postava nespremenjena, a tokrat ne bo igrala Cergolova.
ŽENSKA C-1 LIGA
Prvi del prvenstva bo Sloga igra la v 1. podskupini E skupine z OMA 01ympic in CUs iz našega mesta, Libertas clubom iz Krmina, Nuove Ceramiche iz Vidma ter prvim letošnjim nasprotnikom, Libertas Fiat Comolli iz Gorice. Lani so nastopali v tem prvenstvu naslednji nasprotniki Sloge:	CUS,
OMA 01ympic, Libertas Krmin in Libertas Fiat Comolli. šesterka i* Vidma, in sicer Nuove Ceramiche, pa je nazadovala iz B lige. Na kratko povedano, so samo varovan ke prof. Drasiča novinke v tej konkurenci.
Glede drevišnjega nasprotnika lahko rečemo, da ne bi smel biti med najhujšimi. Goričanke imajo zelo dobro obrambo, in njihova slaba točka pa sta napad in blok. Gostje niso brez možnosti za prvi uspeh, kar bi bila najboljša pobu da za nadaljevanje prvenstva.
deklice
V tej konkurenci bo danes 5. ko lo s slovenskim derbijem Kontovel
Electronic Shop in Bregom na Proseku. Domačinke so prav gotovo favoritinje. Vrsta Sokola bo gostila skromni Club Altura in ima enkratno priložnost, da pospravi drugi par točk. Borovke so srečanje z OMA 01ympic odigrale že prejšnji teden.
DEČKI
Mladi borovci bodo drevi gostili Volley 80 Duke, ki ni nepremagljiv, če bodo domačini igrali tako zavzeto kot pred tednom z Inter -jem 1904. Slogaši bedo igrali z j vodečim Interjem 1904 v sredo.
JUTRI
NEDELJA, 7. NOVEMBRA 1982
KOŠARKA
TROFEJA MESTA TRST
9.00	na Kontovelu: Kontovel - Ser-volana (dečki); 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Servolana (kadeti)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Ul. Monte Cengio: CUS - Polet
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30: Como Rosazzo - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Opčinah: Op. Supercaffe - Zarja; 14.30 na Proseku: Primorje - Kras; 14.30 v Žavljah: Gia-rizzole - Gaja
3.	AMATERSKA LIGA
8.30	v Žavljah: Rabuiese - Primorec; 11.15 v Ul. Flavia: S. Luigi - Breg; 14.30 v Romianu: Verme-gliano - Sovodnje; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Torriana; 14.30 v Tržiču: Romana - Juventina NARAŠČAJNIKI (dež. prvenstvo)
10.30	v Dolini: Breg - Domio NARAŠČAJNIKI (pok. prvenstvo)
10.30	na Proseku: Primorje - Mon-tebello
NAJMLAJŠI
12 45 v Ul. Carsia: CGS - Zarja:
10.30	v Trebčah: Primorec - Opici-na; 12.00 v Križu: Vesna - Roiane-se
ZAČETNIKI
10.30	v Repnu: Kras - Supercaf-fč; 9.00 v Dolini: Breg - S. Luigi A; 11.00 v Krminu: Cormonese B -Sovodnje; 11 00 v Štandrežu: Juventina - Pro Farra
NAMIZNI TENIS
A LIGA
10.00	v Leccu: Canottieri - Kras
ODBOJKA
INTERUGA ZA PIONIRKE
9.30	v Nabrežini: nastopajo Kon-
tovel Electronic Shop, Sokol, Brda in Sloga
10.00	v Novi Gorici: nastopajo Ka nal, Nova Gorica in Bor.
NOGOMET
Navijači niso zaželeni
LONDON — »Kdor ima pri srcu angleško nogometno državno reprezentanco, je resno naprošen, da ostane doma*, je včeraj izjavil tajnik angleške nogometne zveze Ted roker in izrazil upanje, da si potovalne agencije in navijači ne bedo skušali nabaviti vstopnic za srečanje med Anglijo in Grčijo v Solunu. Da bi čim bolj zmanjšala število navijačev, ki bodo sledili reprezentanci v Grčiji, se je zveza celo odrekla kvoti listkov, do katerih ima pravico, poleg tega pa je resno posvarila navijače, naj pazijo, kaj delajo. ker so grške oblasti izredno stroge. Za take korake se je angleška nogometna zveza odločila po izgredih na srečanju med Dansko in Anglijo meseca septembra v Ko-penhagnu.
KOŠARKA
Bradley namesto Dorseya
MESTRE — Alex Bradley (23 let višina 2.2 m) bo pri Lebole Mestre zamenjal Jacka Dorseya. Bradley je že včeraj podpisal pogodbo za svoje novo društvo ih bo verjetno nastopil že jutri, če bodo vso do-kumentaciio pravočasno dostavili košarkarski zvezi.
Pismo uredništvu
ziio, ker nimam veliko vrosleaa časa. in ker me tudi ne privlači preveč. Vendar sem si. z ostalimi pri naši hiši. pred leti precer pr\zar deval. da hi lahko sledili tudi nro-aramom koprske televizije, bodisi zaradi športnih prenosov, kot zaradi zanimivih oddaj.
Kot sem le povedal, premalo sledim oddajam, da hi lahko kritično ocenil pronrame koprske televizije. a me kliub temu od časa do časa nekai le zbode .
Npr.: dne 3. novembra t.l malo pred 22. uro pridem domov in sedem pred ekran. Šport, nocmetna tekma. Že vem. za kai are. Povratna tekma med Bordeauiom in Hajdukom. Kliub slabemu sprejemu
INTERLIGA za pionirke
V tej konkurenci bosta jutri dva turnirja, v Nabrežini in Novi Gorici. Po nepopolnem 7. kolu so bili po enkrat poraženi samo Sokol. Kanal, Bor in Brda, zato bo turnir v Nabrežini še toliko bolj zanimiv.
G. F.
ŠD MLADINA
obvešča, da se danes zaključi
SEJEM NOVE IN RABUENE SMUČARSKE OPREME
URNIK: od 10. do 21. ure
Glarlzzole — Gaja
»Menim, da Gaja še vedno ni ..prebolela" skoka iz 3. v 2. amatersko ligo. Z vrsto porazov pa je zašla tudi v krizo, iz katere bi si gotovo pomagala z zmago, do katere bi znalo priti tudi jutri. Po mojem mnenju so namreč fantje sposobni za kaj več, kar so doslej pokazali: GiarizzOle, čeprav so na zgornjem delu lestvice, gotovo niso nepremagljive.*
3. amaterska liga
NA TRŽAŠKEM
Rabuiese — Primorec
»Po zadnji prvenstveni zmagi je razpoloženje pri Trebencih verjetno na višku in bi morali zmagati, čeprav igrajo v gosteh. Rabuiese je namreč ena šibkejših ekip tega prvenstva. Primorec pa doslej, kljub nekaterim poprečnim nastopom, ni razočaral in bi moral zlasti s solidno igro na sredini zaustaviti domačine in si zagotoviti obe točki.*
S. Luigi — Breg
»Jutrišnji Bregov nasprotnik ostaja še vedno med favoriti v tej ligi in po začetnih slabih nastopih prehaja v formo, zato se bo maral Breg pošteno potruditi, da stre njegov odpor, kar pa je po mojem mnenju v njegovih močeh. V Bregovih vrstah je namreč letos precej mladih, ki so upravičili zaupanje in ob nekaterih ,.starih” stebrih, kot je Strnad, bi morali še povečati u-činkovitost ekipe.* (db)
NA GORIŠKEM
Vermegltano - Sovodnje
Sovodenjci bodo jutri gostovali v Romjanu. proti ekipi, ki je v nedeljo beležila poraz proti Juventini. Naloga Marsonovih varovancev pa ne bo tako lahka, saj je Vermeglia-no na domačih tleh dokaj oster nasprotnik za vsakogar.
Mladost - Torriana
Doberdobci bodo jutri proti Tor-riani igrali predvsem za zmago. Le tako bedo namreč najprej izbrisali slab vtis, ki so ga pustili na zadnjih nastopih, ko so zabeležili dva zaporedna poraza. Jutrišnji nasprotniki. čeprav so prišli iz višje lige, ne bi smeli predstavi'ati nemogoče ovire za Kraševce, še posebno ne, če bodo predvatoli tako igro. kot so jo prikazali v prvih tekmah tega prvenstva.
Romana - Juventina
štandrežci. ki so z uspešnimi nastopi zasedli 2. mesto, bodo jutri igrali v Tržiču proti Romani, ki je trenutno na dnu lestvice brez točke. Predvidevanja so torej vsa v korist juventincev, ki bi ne smeli imeti velikih težav, da pospravijo novi par točk. Treba bo igrati normalno in ne rodcen;“v*ti nasorotrika
										
Prejeli smo s prošnjo za objavo: i ki je na žalost značilen za neka- ■ Osebno zelo malo jledam televi- tere nižje lene, z zanimanjem sle-
dim tekmi. Z začudeniem na sli-šim. da se ie splitski Hakiuk preimenoval v rAiduk» trn to res he vem. kako bi zapisal), in da se nekje v Španiji bori za napredovanje v višie kolo manslovanska ekipa eSteHa rnssa». Torej je minometni klub Hajduk dobil popačenko *Ajduk» (takih smo sicer le vaje ni. ker jrh poaostokrat slišimo rz ust napovedovalcev italianske te-levizre. ki nn imaio s slovenskimi jeziki objektivne težave) beoarai-ska Crvena zvezda oa lep dobesedni prevod Stella rossa.
Mimo teaa. da se vri tem dela krivica noaometnamu klubu Hajduk. ker nima leno orevedeneaa svoieoa imena, se sprašujem in snrašuiem odnovnrne ure^mke krt prske televizije sledeče: Komu koristi tako nočen ie m prevajanje imen iuaoslovanskih nnaometnih ekin. in ali ni to 'e smešno nri-zndevnnip. da bi ne preveč motili občutljivih ušes eneaa dela nledal-cev oddat koprske televizije?
Kakšno pa ie stališče teaa dela Gledalcev in njihovih izvoljenih predstavnikov v razl'čnih forumih do nas Slovencev in do naših tudi najosnovnejših pravic, pa dobro vemo.
Trst. 4.11. 1982
Willj Mikac
Mrednistvo, uprava, oglasni oddelek
IfrST Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizaciie in podjetja mesečno 120,00 letno 1200,oo!
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
6. novembra 1982
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Llubliano Gradišče 10/11. nad., telelon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 min)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
, , . I	čl»n italijanskefc
• IOS|»^_^ZTT	iveza časopisnih I!
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiskaj ^irst založnikov fieg1
PO ZASLUGAH VSEH DEMOKRATIČNIH IN USTAVNIH SIL ŠPANIJE
Vojska trezno prebolela smrt generala Romana
Odgovornost za umor poveljnika oklopne divizije «Brunete» si je prevzeto vojaško krito ETA
MADRID — Vojaško krilo bas-1 pretresa baskovske separatiste. So-kovske separatistične organizacije I Clalistična zmaga bi namreč, lahko ETA si je prevzelo odgovornost za j povzročila, da bi se Baski odpove J'"'—“::	dali nasilnemu boju za uveljavitev
predvčerajšnji atentat v Madridu, v katerem je bil ubit poveljnik o klopne divizije »Branete* general Victor Lago Roman. Vest ni presenetila Španije, kljub možnosti, da bi atentat zagrešili pripadniki kake skrajnodesničarske organizacije, ki ji je bil pokojni general trn v peti. Kljub svoji falangislični preteklosti je namreč Victor Lago Roman užival sloves človeka, ki je bil zvest monarhiji in novi demokratični ureditvi v Španiji. Dovolj zgovoren je podatek, da so španski pučisti pri načrtovanju državnega udara nameravali »onesposobiti* Victor.ia Roma na. Kljub vsemu temu pa je v špari skih razmerah popolnoma jasno, da ETA uresničuje atentate, ki koristijo predvsem desnici.
Računica baskovskih separatistov je skrajno preprosta. V demokraciji bo prej ali slej njihova organiza eija razvodenela, zgubila stike in podporo prebivalstva, postala le e-na od tolikih terorističnih organiza cij, ki sejejo nasilje po Evropi. V diktaturi pa bi ETA dobila novega zagona, novih moči. saj se bi lab ko predstavila kot zaščitnica baskov skih nacionalnih interesov.
Kot kaže pa se načrti militarističnega krila ETA ne uresničujejo. Smrt generala Romana je povzročila ogorčenost in ž.alost v vrstah vojske, v vojašnicah pa je mirno brez napetosti. Za tak trezen odgovor španske vojske je takoj poskrbel kralj Juan Carlos, in vse poli tične sile z bodočim premieram Gon-zalezom na čelu. Španski suveren je takoj po atentatu poklica) k sebi dosedanjega predsednika vlade in bodočega ter najvišjega poveljnika španske vojske generala Alvara T.acalleja. V skupnem dokumentu so poudarili trdno voljo vseh demokratičnih in ustavnih sil v državi, da se z vsemi sredstvi postavijo po robu terorizmu. Obenem so izrazili vso podporo vojski za njene žrtve. Gonzalez se je tudi udeležil pogrebnih svečanosti za padlim generalom, da bi s tem še okrepil trdno odločnost socialistov, da ne bodo klonili pred teroristi.
V španskem političnem življenju prihaja celo do ocen, da je seda nji atentat znak krize, ki po zmagi socialistov na političnih volitvah
svojih pravic. Kaže celo. da so ne kateri pripadniki ETA že pripravljeni, da se odpovejo oboroženemu boju. Skrajna krila pa temu naspro tu.jejo. in prav zato skušajo sedaj pospešiti teroristične akcije, da bi z morebitno represijo ali celo z vo jaškim udarom španske vojske preprečili demokratično izbiro nadaljnjega boja Baskov.
Medtem pa preiskava o atentatu ni bistveno napredovala. Našli so motor, ki sta ga atentatorja upo rabila za krvavo zasedo. Dokončno je potrjeno, da so na podlagi tulcev in krogel naboji enaki tistim, ki jih običajno uporablja ETA.
ŽIVAHNA POLITIČNA DE1AVNOST V ZRN
Censcher se na kongresu zagovarja pred opozicijo v liberalni stranki
Krivdo za propad prejšnje koalicije vali na SPD - Kancler Kohl za sodelovanje s SZ - Kmalu bo uradno obiskal Izrael
Pogreb generala Victor ja Laga Romana
BERLIN — Čeprav je nova nem.š ka koalicija že dober mesec na krmilu ZRN, se vode v najbolj razburkani liberalni stranki niso polegle, pa tudi opozicija ni vrgla puške v koruzo in živahno obdeluje teren pred napovedanimi spomladanskimi političnimi volitvami.
V Berlinu se je včeraj v napetem vzdušju začel 33. kongres liberalne stranke, za katero sicer trenja med glavnima kriloma — ekonomsko - konservativnim in socialno - progresističnim — niso nič novega. Tokrat pa so gotovo globlja zaradi posledic, ki bi jih prevlada ene ali druge smeri utegnila imeti na razvoj političnega dogajanja, sproženega s sklenitvijo novega vladnega zavezništva. Predsednik stranke Gen-scher je na kongresu pozval k zdru-
žitvi naporov vseh liberalcev, da i pri vprašanju, ki vzbuja največ raz-bi novi vladi omogočili preživeti do j bajanj v stranki: odločitvi NATO
načrtovanih volitev marca 1983. Znano je, da skoraj polovica članov stranke obsoja Genscherja za način, s katerim je razdrl staro in, mimo posvetovanj s stranko, sklenil novo vladno zavezništvo. Liberalni predsednik se je v svojem u-vodnem poročilu na kongresu zagovarjal tako, da je krivdo za razpad stare koalicije zvalil na socialdemokrate, ki da se niso držali dogovorjene smeri za reševanje nemških gospodarskih težav. Upravičenost liberalnega koraka je Genscher iskal tudi v težnji po nadaljevanju zunanje in obrambne politike, ki mu je bila v zadnjih letih zaupana kot podkanclerju in zunanjemu ministru. Zelo previden pa je bil
(Telefoto AP)
...........................................HI.................•<•»•<«.<.<■.<.».........................m.........■<■•■>•»• ...mm......liu.no......................................................................................im,
Nov «podvig» turških skrajnežev organizacije «Dev-Sol»
Kratkotrajna zasedba turškega turističnega urada v Amsterdamu
Z drznim vdorom je nizozemska policija onesposobila 13-članski komandos
AMSTERDAM - Trinajst oboroženih pripadnikov turške skrajno-levičarske organizacije «Dev Sol* je včeraj zasedlo turistični urad svoje dežele v Amsterdamu in zajelo dva talca. Akcija, ki je bila najbrž zgolj demonstrativnega značaja, je trajala vsega poldrugo uro Z drznim posegom jo je namreč brez prelivanja krvi zatrla policija. A-genti so vdrli v okupirano poslopje po glavnem in stranskem vhodu in brez streljanja onesposobili turške skrajneže, ki jim dejansko niso nudili nobenega odpora. Talca, direktor urada in pa neki uslužbenec, v spopadu nista bila ranjena.
Brž po aretaciji so se turški skrajneži' proglasili za pripadnike organizacije »Dev-Sol*. Gre za somišljenike teroristov, ki so v sredo vdrli v konzularno predstavništvo Ankare v Koltiu. zajeli okrog trideset talcev in se predali po šest-
Micin iiitnDviiiiiiii iiii iiiii 11 iniii m in n m m ii milni (w>* minil imi m ii milu m 6ii mi m ii miti iiiii imsimm milili
m
BENEŠKI DNEVNIK
POLOŽAJ V BENEČIJI j PREDMET POGOVOROV NA VIDEMSKI UNIVERZI
p
J*
h\
i
dat
Hektor prof. Gusmani pokazal veliko za. nimanje za probleme Beneških Slovencev
1>
je
su.
a . I lei
i i
P
je
mi
riz
Frs
?l
dr
ae
o
br,
SŽli
V
>, <1
y0 : VIDEM — Pred nedavnim se .je v delegacija predstavnikov slovenskih jljp . organizacij videmske pokrajine, ki . jo je vodil profesor Viljem Černo [n' sestala z rektorjem videmske ura n \ verze proiesorjem Robertom Gus Ij,: mani jem V središču pozornosti sc J hita socioekonomska in kulturna vprašanja Benečije ter možnosti, ki jih imajo Slovenci videmske pokrajine. da ohranijo in razvijejo svojo jezikovno bogastvo.
Slovenska delegacija je orisala po bude kulturnih društev in lokalnega tiska, ki skušajo povečati zanima nje do bogate jezikovne in kulturne dediščine Beneških Slovencev. Poudarili so tudi, da bo to boga stvo brez ustrezne zakonske zaščite in učinkovitih posegov na socioeko-nomskem področju popolnoma pro padlo. Nato .je bil govor o širokem ljudskem gibanju, ki je privedlo de ustanovitve univerze v Vidmu. Fur-lanska univerza naj oi delovala ne le kot znanstveno središče, temveč tudi kot pobudnik kulturnih in znan stvenih dejavnosti na osnovi značil-nosti in potreb teritorja. rjj, r Profesor Gusmani, ki je pokazat jvi p veliko zanimanje in tudi poznanje ;ar fi problemov Beneške Slovenije, je > . (j izrazil svojo pripravljenost za kon t kretne oblike sodelovanja na znan ■m stveni in operativni avn' med slo •"* ntensko skupnostjo in raznimi od iv 3 delki fakultete za tuje jezike in } književnosti, fakulteti agronomije -1 in inženirske fakultete. Opredelili _ L, so tudi področja, kjer bi lahko uni-s 5, verza z ustreznimi pobudami in ne č j nadomestljivimi strokovnimi sred v st vi sodelovala: preporod kmetij lr 3 stva in živinoreje, zaščita okolja, ,, vprašanja planiranja ir, urbanistike, ,, odprtje izpopolnjevalnih tečajev za ' j dvojezični pouk in pouk slovenske v ga narečja. _____________
tok ’4
!V( J
a J;
VIDEM
ja, zakaj sta še aretiranca zadrževala na tem področju.
Aretaciji v Vidmu
V videmskem prednae-
P®. Giancotti ja iz Barija in 37-letne-r r*a Del Doja iz Vidina. Zasačila ju ,e je, ko sta se sumljivo vedla v več-jem avtomobilu. Pri preiskavi so tari njiju našli pištolo * polnim ' -a “ — Policija adaj prever
Iz enega v drugi zapor
GORICA — 39 letni Renco Ujčič je komaj zapustil novogoriške zapore, kjer se je pokoril za neko kaznivo dejanje, ko se je v Golici že ponovno znašel za zapahi« Iz Nove Gorice je namreč odšel naravnost čez mejo, kjer so pa italijanski mejni stražniki ugotovili, da ga zaradi vrste prevar iščejo policije kar treh italijanskih mest. Tako bo zimo spet preživel »na hladnem*, čeprav na toplem Jugu.
najsturem pogajanju. Njim so za hednonemške oblasti zagotovile politično zatočišče. Bodo enako ravnale tudi nizozemske oblasti? Glede na to, da se komandos v Amsterdamu ni predal, se njihovim pripad nikom najbrž ne obeta enako prizanesljiva usoda.
KOT PREDVIDEVA USTAVA, GA BO NASLEDIL PREMIER PAUL BIYA
Veliko presenečenje v Afriki zaradi odstopa kamerunskega predsednika Ahmadouja Ahidja
Novi predsednik Biya je študiral v Parizu in velja za tehnokrata
Za mafijskega šefa ni večnega poči (k a
REGGIO CALABRLA - Na poko pališču v Conderi pri Reggio Ca-labrii so neznanci izkopali in u-kradli truplo znanega mafijskega voditetja Francesca Canaleja. Krsto s pokojnikom so zjutraj našli v kakih 200 metrov oddaljenem javnem odlagališču smeti. Karabinjerji menijo, da so pripadniki neke nasprotne mafijske skupine hoteli truplo sežgati, a jih je pri tem opravku nekdo zmotil.
Canaleja, star je bil 75 let, so letos 18. maja v Pomezii ubili pripadniki kamore iz neke nasprotne »cosce*. Policija je tedaj atentatorje zasledila, enega izmed njih pa ranila in ujela.
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Devet milijonov Kameruncev je bilo skrajno osuplih, ko je sinoči 58-letni Ahmadou Ahidjo, njihov predsednik vse od neodvisnosti pred 22 leti. sporočil po nacionalnem radiu in televiziji, da namerava odstopiti v 48 urah in da ga bo v soboto ob desetih do poldne že nasledil, kot predvideva ustava, dozdajšnji premier, 49 letni Paul Biya Kot poročajo, so po tej nepričakovani napovedi ulice polmilijonske prestolnice Yaoundeja popolnoma opustele.
Predsednik Ahidjo v svoji krat ki objavi ni dal nobenega pojasnila za svojo odločitev, domnevajo pa, da je po sredi njegovo zdravstveno stanje, ki je pilo bojda že nekaj časa krhko. Kratek čas pred tem se .je Ahidjo vrnil iz Francije, kjer je bil nekaj časa na zdrav-
ljenju in oddihu. Sicer pa je že v preteklosti večkrat omenjal, da ne bo ostal večno na čelu države in je zavrnil predlog vladajoče in zadnjih 15 let edine dovoljen;- stranke UNC (Kamerunske nacionalne zveze), naj bi postal dosmrtni predsednik.
Ahidjo je postal predsednik Kameruna leta 1960, ko .je dežela postala neodvisna. Leto pozneje je stopil na čelo združene zve/ne dr žave, ki .je nastala z združitvijo nekdanjega francoskega in bntarv skega Kameruna. Nazadnje so ga izvolili za predsednika leta 1980. za obdobje petih let, tako da je odstopil sredi mandata, toda po vsemu sodeč si je hotel zagotoviti ustrezno nasledstvo, podobno kot je to storil decembra 1980 tudi se negalski predsednik Sengiior, ko je odstopil pri svojih 74 letih in ga je nasledil dotedanji premier Ab-
llllUIIH*flllllMlllllltlllHmiM!MMni(lfltllllflllllMH|MllMIIIIIIIIIIIIIII«llllllllllllllllfllllllllHimimil|lllll|||lt
Slikar Stelio Marž razstavlja na Trsatu
REKA — Včeraj so na Trsatu pri Reki odprli v grajskih prostorih razstavo tržaškega slikarja Stelia Marža. Pobuda je rezultat plodnega sodelovanja med italijanskim kulturnim centrom iz Zagreba in centrom za umetniške dejavnosti z Reke. Slovesnosti so se v trsatski galeriji udeležili vidne osebnosti iz Hrvaške in številni gosti iz Trsta, Milj, Gorice, Vidma. Gradeža in Benetk.
E. O.
SYDNEY —■ Tudi v Avstraliji poznajo rasizem: ker v nekem baru v Mor ec ju niso hoteli postreči mla demu domorodcu je prišlo med .staroselci do hudega razburjenja. V demonstracijah po mestnih ulicah, ki so sledile. j: policija ubila enega in ranila dva domorodca.
PRIMORSKE VESTI
-.......
Vse o kurilni sezoni nn obnlnem območju
Kdaj in s čim bodo ogrevali domače stene
KOPER — Medtem ko v notranjosti Slovenije kurijo že nekaj tednov, se kurilna sezona na ibalnem območju še ni prav začela. K varčevalnemu obnašanju je največ po magalo še razmeroma toplo novem brsko vreme, ki pa je zadnje dni že začelo opozarjati, da bodo tudi ob morju morali prižgati peči. Zakurili so že v vrtcih, bolnišnicah, zdravstvenih domovih, šolah in drugih podoDnih ustanovah. Včeraj so v nekaterih stanovanjskih blokih na Koprskem le »preizkusili* peči in za nekaj stopinj otoplili- stene. V večini stanovanj pa je i 'večernih u-. rali še kar hladno — 17 ali celo 16 stopinj.
Odlok predvideva, da mora bit1
• III Hilli llllnHlltlll*IIIIIIIIIIIMIIIII||lllllllllllllllllllllllllllll III MllMIIIIIIIKIHIIIII lili IIIHlIllllMlllllllflllllllllliMllllll 1111111111111111111111111*11111111111111111111111111111111
32 let neprekinjenega prijateljstva
Upokojeni čuvaj londonskega zoološkega vrta George Callard Je bil celih 32 iet zvest prijatelj orjaškega gorile Guy, ki je poginil 1978. leta. Včasih ga »e sedaj obišče v mestnem naravoslovnem muzeju, kjer je Guy glavna atrakcija obiskovalcev	(Telefoto. AP)
zunanja temperatura ob 21. uri zve čer tri dni zaporedoma nižja od 12 stopinj Celzija, če bi hoteli zakuriti in vzdrževati toploto med 18 in 20 stopinjami (ponoči in v dopoldan skih urah pa čelo nekaj stopinj manj). V ponedeljek je bilo na o-balnem območju ob 21. uri 12,1 sto pin.je, v torek 11,8 in sinoči 12,5 stopinje. To pa zdaleč niso bile najnižje nočne temperature, saj je portoroška meteorološka postaj? v ponedeljek namerila najnižjo temperaturo 10,1 stopinje, v torek 8.8. včeraj 8.6 in danes 10,3 stopinje. Ta temperaturna gibanja torej že na povedu.jejo začetek ogrevalne sezone! ki se bo letos ob morju začela nekaj dni kasneje, kot se je minuli dve leti.
Marsikdo pa še ne ve, na kaj bo kuril. Ker so plin. kurilno olje in elektrika dokaj nezanesljiv energetski vir, se je marsikdo odločil, da si bo kupil peč na trda goriva. Ten peči pa trenutno na obalnem območju skorajda ni mogoče kupiti, saj so prvo pošiljko 'judje dobesedno razgrabili, k čemur so v veliki meri prispevali tudi ugodni kreditni pogoji za nakup peči. Trgovci na Koprskem sedaj že nestrpno pričakujejo norih pošiljk in v marsikateri trgovini so že namenili orostor, kamor bodo spravili novo prispele peči.
V večjem delu stanovanj stano vanjskih skupnosti, kjer kurijo na mazut, z ogrevanjem ne bi smeli imeti težav, zagotavljajo odgovorni v samoupravnih stanovanjskih skupnostih. Cene za ogrevanje pa niso povsod enake. V koprski občini mora jo vsak mesec v letu za vsak kvadratni meter stanovanjske površine v blokih odšteti 11,5 dinarja (pri 70 kvadratnih metrih je to na leto 9.660 dinarjev za družino). V piranski občini pa morajo za vsak kvadratni meter stanovanja v blokih odšteti na mesec 37,25 dinarja, vendar le za pol leta, kar je pri stanovanju s 70 kvadratnimi metri na leto 15.624 dinarjev. Koprčani so torej za dobro tretjino na boljšem. Seveda gre le za akontacijo plačila, to pa daie možnost, da se bo razlika po obračunu vseh prispevkov za ogrevanje nekoliko iz ravnala.
B. Š.
dou Diouf. Tudi N.verere v Tan zaniji je predlani napovedal, da bo to njegov zadnji mandat in da se bo leta 1985 dokončno poslovil.
Paul Biya. ki bo jutri ob desetih postal novi kamerunski predsednik, je bil dolgoletni tesni so delavec Ahidja, saj je bil skozi sedem let njegov sekretar, zadnjih sedem let pa premier. Za razliko od Ahidja, ki je Musliman s seve ra dežele, je Biva doma s krščan skega Juga. Doštudiral je politič ne vede v Parizu in velja za tehnokrata.
Ahidjo je bil na splošno poznan po svojem avtokratsKem vladanju in brezobzirnem obračunavanju s politično opozicijo. Tako je denimo lani ostro nastopil proti študentskim demonstracijam v Yaoun-deju. Toda hkrati mu priznavaji zasluge za ustvarjanje enotnosti v plemensko, versko, kulturno in ko lonialno razdeljeni državi, ki je bila najprej nemška kolonija, pc prvi svetovni voini pa sta si jc | razdelili Velika Britanija in Fran | ci.ja. Prav tako je bil zaslužen za razmah kmetijstva, s katerim se ukvarja tri četrt prebivalstva in daje 40 odstotkov nacionalnega dn hodka. S svojo «zeleiio revolucijo*, ki jo je razglasil leta 1973. je utrl pot k samozadostnost: v hrani.
Za razmah kmetijstva se je Ahidjo zavzemal navkljub temu. da so v deželi leta 1977 odkrili bogata nahajališča nafte, ki je bodo leta 1985 pridobili to 9 milijonov ton, pa plina, boksita in nekaterih drugih rudnin. Dežela je tako stopila na pot gospodarskega razcveta, a zadnje čase je imel Aliidjo polne rijke dela s korupcijo, nedelavnostjo in .Nepoštenostjo, ki so se razpasle v kameninski družbi.
Kamerun je sicer strateško iz redno pomembna dežela v osrednjem delu Črne celine, kot nekakšen most med francosko in angle ško govorečo Afriko pa med njenim muslimanskim in krščanskim delom. Vrhu tega pa je tudi na pragu nemirnega Čada. od koder se je med državljansko vojno zateklo nad 106.009 beguncev, ki so pomenili hudo breme
Aliidjo si .je prizadeval za dobre odnose z vsemi sosedi. Toda lani aprila je prišlo do obmejnega in cidenta s sosednjo Nigerijo, zavo ljo slabo začrtanili meja. pri čemer je bilo pet nigerijskih vojakov ubitih in je v zraku obvisela ne varnost oboroženega spopada. V istem času .je prišlo še do «nogo metne afere* z drugim sosedom, Gabonom, od koder so po »zračnem mostu* izgnali na tisoče kamerunski i delavcev. S nosredova njem drugih afriških držav pa so oba spora pred letom dni uspe-
šno razrešili. Kot pričakujejo, zamenjava vodstva v Vaoundeju ne bo pripeljala do bistvenih sprememb v kamerunski politiki tako v Afriki kot v svetu.
TIT DOBERŠEK
Trgovina z otroki v Peruju
LIMA — Iz Lime poročijo, da so tamkaj prijavili sodišču vse sodnike za mladoletnike, ker so v sumljivih okoliščinah dovolili, da so razne evropske družine posvojile kar 643 perujskih otrok. Poročilo pravi, da so še nadaljnjih 60 otrok enostavno ugrabili in jih dali v posvojitev, skupno pa naj bi «prodali* v zadnjih dveh letih kar 2.000 malih Peru ancev.
Če je po eni strani res, da je tako »poslovanje* z otroki nedopustno in obsodile vredno, je pa po drugi prav tako res, da je bila večina »prodanih* otrok iztrgana lakoti, boleznim, slabemu ravnanju in celo smrti.
«Svefa vojna» Sikov
AMRITSAR — V prestolnici indijske zvezne države Pundžab se je izvedelo, da je tamkajšnje pleme Sikov napovedalo «sveto vojno*. Siki želijo namreč izbojevati neodvisnost severnega dela te zvezne države, kjer prebivajo.
o evroizstrelkih in posodobitvi evropskega jedrskega obrambnega sistema srednjega dometa.
«Sveži» kancler Kohl pa se v tem času loteva mednarodnih tem. Izrazil je pripravljenost, da bi se po marčevskih volitvah — če bo seveda potrjen — podal na obisk v Sovjetsko zvezo, saj je zanj ohranitev dobrih odnosov s to velesilo »pametna stvar*, čeprav v isti sapi doda ja, da se to ne sme zgoditi na račun moskovskega pogojevanja nemške politike. Dogodki na Poljskem in v Afganistanu dokazujejo — pravi Kohl — kako je pomembno, da ima ZRN trdno mesto v zahodnem zavezništvu. Glede notranjih odnosov v njem in sibirskega plinovoda pa zatrjuje, da imajo sicer ZDA prav, ko zahtevajo jasnost v skupnem zadržanju atlantskih partnerjev do prodaje tehnologije na Vzhod, vendar bi kljub vsemu morale dajati dober vzgled. Kohl je govoril tudi' o svojem prihodnjem uradnem obisku v Izraelu in mu pripisal posebno pomembnost, ki izvira iz njegovih globokih verskih in zgodovinskih čustev in prepričanj.
Živahno delovanje opozicije pa v teh dneh označujeta dva dogodka: pismo predsednice tako imenovanih «zelenih», se pravi tistih, ki se sklicujejo na ekologijo in odpravo a-tomskih orožij in naprav, predsedniku socialdemokratske stranke Wil-lyju Brandtu, s katerim ga opozarja na pogoje za morebitno politično zavezništvo ter socialdemokratski predlog, po katerem naj bi naraščajočo brezposelnost delno zajezili s skrajšanjem delovnega urnika na 35 ur tedensko.
Ob zaključku prvega dne kongresnega zasedanja nemške liberalne stranke FDP, so navzoči z zelo omejeno večino odobrili zamenja vo bonske vladne koalicije, ko je liberalna stranka sklenila novo zavezništvo s Krščansko demokratsko zvezo CDU Helmuta Kohla in Straussovimi krščanskimi sociali Hans Dičtrich Genscher jp bil potrjen za predsednika, čeprav mu je kongres hudo očital način, s katerim je izvede! koalicijsko zamenjavo, medtem ko se je razdelil na dva skoraj enako velika tabora pri *-cenjevanju. njene primernosti.
Informacije rcšilc življenje csesovcema
NF,W YORK - Ameriški časnik Washington Post je objavil vest, da živita v ZDA bivša nemška častnika SS, ki sta med vojno sodelovala pri poboju Židov v Vitebsku in Smolensku. Vojaško sodišče bi ju moralo, kot vojna zločinca, obsoditi na smrt z obešen,jem (kar je storilo z njunimi soobtoženci), vendar sta si rešila življenje s tem. da sta posredovala ameriški in angleški obveščevalni službi vrsto izredno pomembnih tajnih podatkov
AVTOPREVOZI
IN PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA
STARC Rit i AKRO
Preskrbljen prevoz
TRST - FERNETIČI
300 m od meje /raven avtnodpad8 R M F
TEL.: 040/829-235

Vdillant
s. p. a.
Stenski kotli in bojlerji na plin
Conski zastopnik, asistenca in nadomestni deli:
Podjetje GIARETTA LUIGI
23126 TRST — ULICA G VERGA 16 — TEL 040/574-310

krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
J
visoka moda in konfekcija po naročilu