Kakovostna starost, let. 26, št. 2, 2023, (65-70) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

ZDRAVJE ZA VSE – IZZIVI V STARAJOCI SE DRUŽBI (HEALTH FOR ALL, CHALLENGES IN AGEING SOCIETIES) 
10. mednarodni simpozij, Ljubljana – Reka, 25. maj 2023 
25. maja 2023 je na Fakulteti za zdra­vstvo Univerze v Ljubljani potekal deseti mednarodni simpozij o izzivih zagota­vljanja zdravstvene oskrbe v starajoci se družbi, ki sta ga organizirali Fakulteta za zdravstvo Univerze v Ljubljani in Medicin-ska fakulteta Univerze v Reki (Hrvaška). Simpozij je s plenarnim predavanjem odprla prof. dr. Petra Došenovic Bonca iz ljubljanske Ekonomske fakultete, ki je predstavila izzive, s katerimi se soocajo (in jih bodo morali v prihodnosti reševa-ti) zdravstveni sistemi. Izpostavila je, da so staranje prebivalstva, vse pogostejše multimorbidnosti in tehnološki napredek izziv za vzdržno delovanje zdravstvenih sistemov. Poleg financne vzdržnosti, ki je najpogosteje omenjen element vzdržnega delovanja zdravstvenih sistemov, je zelo pomembna tudi vzdržnost cloveških virov (kadra), sprejemljivost zdravstvenih sis-temov za razlicne deležnike ter zmožnost sistemov, da se spreminjajo in prilagajajo casu in razlicnim izzivom. Pravi, da najve-cje ovire pri gradnji vzdržnega, na pacienta osredotocenega zdravstvenega sistema, niso tehnološke, ampak institucionalne in organizacijske ter da bomo te ovire lahko premagali le preko usklajevanja zakono­daje in politike, z boljšim vodenjem, ki ne bo temeljilo na kvantiteti, pac pa na zaupanju, sodelovanju med razlicnimi deležniki ter na krepitvi zmogljivosti in osredotocanjem na oblikovanje ucinkovi­tih spodbud za dosego želenih rezultatov ob podpori informacijsko-komunikacijske infrastrukture. Meni, da bomo morali v prihodnosti tradicionalne placilne modele vezati na dosežene zdravstvene izide in kakovost oskrbe, kar je eden od temeljev na vrednosti temeljece zdravstvene obravnave (v nadaljevanju NaVTeZ; v ang. value based health care)1. 
Plenarnemu predavanju so sledili štirje tematski sklopi: temeljni izzivi v starosti, dejavniki tveganja in preventive v starosti, intervencije v skupnosti ter vzdržnost zdra­vstvenih in socialnih sistemov v Evropi. 
1.TEMELJNI IZZIVI V STAROSTI 
V prvem tematskem sklopu je dr. Tomi-slav Rukavina (Univerza na Reki, Hrvaška) predstavil nekaj pomembnih evropskih programov, ki se posvecajo staranju prebi­valstva in z njim povezanim izzivom. 
Dr. Anthony Polychronakis je predsta­vil program Starejši in pametnejši, ki ga izvajajo v nizozemskem mestu Rotterdam. Program temelji na 4 stebrih, ki jih podpira lokalna politika. Prvi je vitalnost, v okviru katerega mesto organizira dva tecaja pre­precevanja padcev ter organizira razlicne 
1 NaVTeZ je opredeljena kot model zagotavljanja zdra­vstvene oskrbe, ki je osredotocen na doseganje najboljših izidov za paciente glede na vložene vire. Poudarja osre­dotocenost na pacienta, merjenje izidov, ki so pomembni za pacienta, koordinacijo oskrbe med ponudniki, spod­bujanje transparentnosti stroškov ter prehod na modele placevanja, ki usklajujejo financne spodbude z vrednostjoin ne z njihovo kolicino (Porter, 2010). 
športne dejavnosti in predavanja o zdra­vem življenjskem slogu (npr. o primerni prehrani) za stare ljudi. V okviru drugega stebra želijo zmanjšati osamljenost med starimi ljudmi, zato omogocajo številne dejavnosti in priložnosti za druženje; raz­vili so aplikacijo za spoznavanje, izvajajo razlicne programe digitalne vkljucenosti starejših, starejšim pa preko domov za starejše omogocajo tudi »izposojo« psa (za sprehod ali doloceno casovno obdo­bje). Tretji steber je »dom in življenjsko okolje«, v okviru katerega želijo starim ljudem omogociti cim dlje ostati doma. V ta steber so vkljucene prilagoditve stano­vanj za varno bivanje v starosti in menjave stanovanj; ker je v mestu vecina stanovanj javnih, starim ljudem omogocajo, da se preselijo v zanje primernejše, npr. pritlic­no stanovanje. Poleg tega razvijajo nove oblike bivanja starih ljudi, imajo pa tudi pet starim ljudem prijaznih sosesk. Zadnji steber je zdravstvena in socialna oskrba. Vsako leto se posvetujejo s starimi ljudmi, ocenijo ucinek programa ter opredelijo cilje za prihodnje leto. 
Anja Gruškovnik Mušic in AlenkaOmerzel iz Doma starejših Škofljica sta predstavili institucionalno geriatricno paliativno oskrbo v njihovem domu ter prednosti sodelovanja med fizioterapev-tom in delovnim terapevtom. Povedali sta, da v njihovem domu delovni terapevt in fizioterapevt sodelujeta v vseh fazah geriatricne paliativne oskrbe, pri cemer njuno delovanje temelji na individualnem nacrtu in željah stanovalcev v domu. Raz­iskava med 83 stanovalci, ki so prejemali paliativno geriatricno oskrbo, je poka­zala, da lahko le-ta pozitivno vpliva oz. pomaga pri lajšanju bolecine (stari ljudje so porocali, da lažje prenašajo bolecine), gibljivosti (so bolj gibljivi), utrujenosti, pomanjkanju sape ter strahu. Pripomore tudi k ohranjanju kakovosti življenja na najvišji možni ravni. 
Darja Pajk iz Evropske zveze naglu­šnih je predstavila vpliv izgube sluha na kakovost življenja starih ljudi; pri tem je poudarila, da ima v Evropi približno ena tretjina starejših od 65 let težave s sluhom, med starejšimi od 75 let pa je takih kar polovica. Izguba sluha ima negativen vpliv na kakovost življenja in blaginjo posame­znika, zaskrbljujoce pa so ugotovitve šte­vilnih raziskav, ki kažejo, da izguba sluha negativno vpliva na kognitivno delovanje 
– tako na spomin kakor na pomnjenje. Nedavne raziskave so namrec pokazale, da je izguba sluha povezana z vecjim tveganjem za pojav kognitivnega upada, demence in Alzheimerjeve bolezni (vec 
o tem: Thomson in drugi (2018), Hearing Loss and Cognitive Decline in Older Adults: A Systematic Review and Meta-analysis). 

2.DEJAVNIKI TVEGANJA IN PREVENTIVE V STAROSTI 
Drugi tematski sklop je bil namenjen dejavnikom tveganja in preventivnim de­javnikom na podrocju staranja. 
Dr. Ana Jelakovic iz Zagrebške univer­zitetne bolnišnice je predstavila vpliv pod-nebnih sprememb na zdravje, pri cemer se je osredotocila predvsem na povezanost med sezonskimi spremembami in srcno­-žilnimi boleznimi ter krvnim tlakom. Svoje ugotovitve je predstavila tudi z zani­mivimi primeri; eden izmed njih je bil, da je verjetnost, da bo 65-letni kadilec umrl zaradi kardiovaskularne bolezni pozimi, kar 6,9 % višja kakor poleti. 
Dr. Aleksandar Racz je predstavil japon­sko metodo Shinrin-yoku. Gre za njihovo tehniko zdravljenja, kjer se ljudje potopijo v gozd ter ob tem pozorno upoštevajo vseh svojih pet cutov. Pregledi literature so po­rocali o razlicnih koristih »gozdne terapije« za zdravje – npr. znižanje krvnega tlaka, znižanje ravni kortizola v krvi, krepitev imunskega sistema, izboljšanje simptomov depresije ter izboljšanje kakovosti življenja. Racz pravi, da ugotovitve kažejo na to, da bi imela gozdna terapija lahko potencialne preventivne ucinke na nenalezljive bolezni pri razlicnih populacijskih skupinah. Glede na dokazane pozitivne ucinke gozdne te­rapije na premagovanje tesnobe, depresije in stresa, ki veljajo za dejavnike tveganja za demenco, bi imela gozdna terapija lahko pozitivne koristi tudi na krepitev odzivov avtonomnega živcnega sistema in kognitiv­nih funkcij pri bolnikih z demenco. 

3.INTERVENCIJE V SKUPNOSTI 
Tretji del simpozija je bil namenjen intervencijam v skupnosti. 
Dr. Bojan Jelakovic je predstavil hrvaški javnozdravstveni ukrep Lov na tihega mo-rilca, v okviru katerega ozavešcajo in izo­bražujejo prebivalce Hrvaške o hipertenziji (vec o ukrepu si lahko preberete na https:// tihiubojica.hr/). Del ukrepa tvori tudi or-ganizacija zdravstvenih pregledov v delih Hrvaške, kjer je dostopnost zdravstvene oskrbe nižja kot v mestih, npr. na otokih. 
Prof. dr. Jeroen van Wijngaarden iz nizozemske Univerze v Rotterdamu je predstavil raziskavo o delu in dilemah, s katerimi se pri soustvarjanju oskrbe soo-cajo skrbniki oseb z demenco – »case ma-nagerji«, to so strokovnjaki, ki usklajujejo oskrbo ter pomagajo osebam z demenco in njihovim neformalnim oskrbovalcem v celotnem poteku od diagnoze do insti­tucionalizacije. Na Nizozemskem namrec stremijo k temu, da bi sistem blaginje preoblikovali v participatorni sistem, to pa pomeni, da državljani niso vec razumljeni le kot stranke, temvec kot soustvarjalci storitev. V raziskavi so ugotovili, da so se ti skrbniki pri reševanju konfliktov osre­dotocili na tri strategije – sooblikovanje (ang. co-production), oblikovanje (ang. production), ali delovanje iz obupa. Pri sooblikovanju so uporabljali štiri strate­gije – mediacijo, izobraževanje, zavajanje, pritisk; pri oblikovanju so izbrali doloceno stran, na katero so se postavili in zago­varjali njeno stališce (npr. so stopili na stran oskrbovalca), uveljavili svojo voljo (npr. uporabili strokovno znanje, moc in vpliv, da so dosegli svoje), ali pa so pustili, da se stvari odvijejo same od sebe (oz. da se umirijo). Pri delovanju iz obupa so uporabili umik (odgovornost za rešitev konflikta so preložili na nekoga drugega) ali pa so pustili, da so stvari eskalirale (npr. nedelovanje, vendar ne v smislu, da bi se kriza pomirila, pac pa v smislu, da bi cim prej prišlo do krize – npr. kriticne situacije, zaradi katere bi oseba lahko dobila mesto v domu za upokojence). Raziskava kaže na to, da je reševanje konfliktov in skupno sprejemanje odlocitev v procesu, ki je poln eticnih dilem, zelo zahtevno in od skrbnika zahteva razlicne vešcine – od sposobnosti pridobivanja vpogleda v stališca in interese oseb z demenco ter njihovih neformalnih negovalcev do vplivanja na ta stališca, interese in socasno vedenje ter refleksijo lastnih stališc, interesov in vedenja. 
Kot zadnja je v tretjem sklopu ValentinaŠipuš predstavila projekt Zaželi si nekaj (ang. Make a wish), v okviru katerega so na Hrvaškem med leti 2017 do 2022 preko programa ustvarjanja delovnih mest za ženske z najnižjo stopnjo zaposljivosti na trgu dela pomagali starejšim in invalidnim osebam v lokalni skupnosti. Preko progra-ma so ženske z najnižjo stopnjo zaposljivo­sti preko javnih del nudile socialno oskrbo starim ljudem in s tem pomembno vplivale na njihovo kakovost življenja. Projekt je bil financiran s strani Evropskega socialnega sklada in s pomocjo drugih virov financi­ranja poteka še danes. 

4.VZDRŽNOST ZDRAVSTVENIH IN SOCIALNIH SISTEMOV V EVROPI 
Zadnji tematski sklop je bil namenjen vzdržnosti zdravstvenih in socialnih sis-temov v Evropi. Oscar Zanutto z inštituta ISRAA (Inštitut za oskrbo starih ljudi) iz italijanskega Trevisa je predstavil evropski projekt, ki ga financira program za raziska­ve in inovacije Obzorje 2020. Glavni cilj projekta je z uporabo informacijsko-komu­nikacijskih rešitev zagotoviti integrirano, na posameznika osredotoceno oskrbo za stare ljudi. Oskrbo bodo pilotno testirali na sedmih lokacijah po Evropi. Drugi cilj projekta pa je na podlagi teh pilotov razviti na vrednosti temeljec model zdravstvene in socialne oskrbe. 
Dr. Tamara Alhambra Borras iz Uni-verze v Valenciji je predstavila projekt ValueCare, v okviru katerega si prizadevajo starejšim olajšati dostop do visokokako­vostnih, na posameznika osredotocenih ter integriranih zdravstvenih in socialnih storitev, podprtih z informacijsko-komu­nikacijskimi rešitvami. 
Petra Došenovic Bonca je predsta­vila smernice za uvedbo na NaVTeZ v Sloveniji in predstavila rezultate spletne ankete (izvedene leta 2022), s pomocjo katere so želeli pridobiti vpogled v mnenja in stališca razlicnih deležnikov o NaVTeZ. Rezultati kažejo na visoko ozavešcenost zdravstvenih delavcev o pomembnosti merjenja zdravstvenih izidov, hkrati pa tudi na njihovo oklevanje pri razkrivanju teh izidov. To bi lahko bilo povezano s pomanjkanjem zadostnih virov za nadzor in analizo kakovosti podatkov s strani po­nudnikov. Med ovirami za uvedbo NaVTeZ sta bila navedena nezmožnost prilagajanja placilnih modelov in neustrezna podpora informacijske tehnologije. Ceprav obsta­jajo nekatere ovire pri merjenju izidov v Sloveniji, Došenovic Bonca meni, da jih je mogoce premagati, še posebej ce so podprte s kontinuiranim izobraževanjem in zagotavljanjem povratnih informacij zdravstvenemu osebju glede rezultatov merjenja izidov in primerjalnih analiz. 
Kot zadnji so Stanimirovic (Fakulteta za javno upravo), Drev in Rant (oba Na-cionalni inštitut za javno zdravje) pred­stavili dva clanka, ki raziskujeta uporabo razlicnih aplikacij e-zdravja. V prvem sta Stanimirovic in Drev pregledala literaturo, zakonodajne akte in ukrepe na podrocju e-zdravja v Sloveniji. Ugotovila sta, da so bili vzpostavljeni vsi kljucni organizacijski, tehnicni in drugi ukrepi za preprecevanje nepooblašcene obdelave osebnih podatkov v skladu z zahtevami nacionalne zakono­daje in splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Narašcajoce število uporabnikov pa dokazuje, da se zaupanje v e-zdravstve­ne rešitve v zadnjih letih krepi. 
Zadnja predstavitev avtorjev Rant in Drev se je nanašala na vlogo in uporabo izbranih e-zdravstvenih aplikacij med pandemijo covida-19 v Sloveniji. Rezultati študije kažejo, da bi lahko ta pandemija predstavljala prelomnico v odnosu kljuc­nih deležnikov do digitalizacije zdravstva. Digitalizacija ni le kljucno orodje za upra­vljanje javnega zdravja, temvec tudi nujen dejavnik pri prizadevanjih za pospešitev razvoja zdravstvenega sistema ter poobla-šcanja pacientov, da prevzamejo odgovor­nost za svoje zdravje in dobro pocutje. 
Simpozij se je lotil številnih perecih vprašanj in predlagal rešitve na podrocju vzdržnosti javnih zdravstvenih sistemov po Evropi, s katerimi se bodo morali, pred­vsem zaradi narašcanja števila starih ljudi, ukvarjati v vecini evropskih držav. Kot so poudarili številni govorci na simpoziju, bo v prihodnjih desetletjih kljucnega po­mena za vzdržnost zdravstvenega sistema premik iz kvantitete na kvaliteto ter na na vrednosti temeljeco zdravstveno oskrbo, ki bo v središce postavila posameznika, ter na participatorni družbi, v kateri posameznik ne bo imel le pasivne vloge prejemnika storitev, pac pa bo aktivno sodeloval v ustvarjanju blaginje. 
Tjaša Potocnik 



CELOVITA OBRAVNAVA DEMENCE V LOKALNIH SKUPNOSTIH 
Konferenca ASK 2023, Spomincica-Alzheimer Slovenija 
V Mariboru je 21. in 22. aprila 2023 potekala 12. mednarodna konferenca o de­menci z naslovom Celovita obravnava de­mence v lokalnih skupnostih; organizirala jo je Spomincica-Alzheimer Slovenija. Na konferenci so sodelovali slovenski in tuji strokovnjaki, pa tudi osebe z demenco in njihovi svojci. Program konference so se­stavljali pestri plenarni sklopi: Demenca v okvirih demografskih sprememb, Demen-ca in lokalne skupnosti, Vsebine celovite obravnave demence v lokalnih skupnostih ter zanimive okrogle mize: Oblike celovite obravnave demence v lokalnih skupnostih 
– preventiva, kurativa, paliativa, Vloga sku­pnosti pri obravnavi demence v lokalnih okoljih in Življenje z demenco v lokalnih skupnostih. Organizatorji so poskrbeli tudi za prakticni del, saj so vzporedno potekale delavnice o prehrani in demenci, o spo­znavanju demence skozi filme in knjige, 
o podpornih tehnologijah pri demenci in podobno. 
Ivanka Bižal, izkušena fizioterapevtka na domu in izobraževalka neformalnih oskrbovalcev, je ob udeležbi konference napisala naslednje. 
»Težave s spominom so med prvimi znaki alzheimerjeve bolezni in drugih demenc. Danes sem iz pralnega stroja pobrala kljuc od avtomobila skupaj z jopo, ki sem jo dala zvecer v pranje. Ali je to že demenca ali zgolj premalo pozornosti pri dnevnem opravilu? Taki dogodki me zmeraj prizemljijo. Stara sem vec kot 70 let, živim sama. Kaj mi vliva upanje, da to še ni bolezen? Veliko delam, tudi na vrtu, se izobražujem, ohranjam stike z družino, prijatelji, sosedi... Skoraj sem pozabila, sem tudi varuška enoletne vnukinje. Dvakrat tedensko se rekreiram in imam temu primerno prehrano. 
O podobnih preventivnih ukrepih so govorili tudi na mednarodni konferenci o demenci, dvanajsti po vrsti, ki jo je orga­niziralo združenje Spomincica-Alzheimer Slovenija v Mariboru. Moj vtis s konference: zelo pomembno je, da opazimo znake, ki bi lahko kazali na demenco. Ce jih lahko