»umiti leto IVII. V Uubliani. v petek, dne 18. januaria 1929 Št. 15 it. 2 oin Naročnina Dnevna izdaja za drŽavo SHS mutifto 23 Din polletno ISO Din celoletno 3oO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede [>ka izdalo cetole no v Jugo-slaviM IZODIn, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglnsov 1 sto.p pelli-vf»to mali oglasi po 130 in ZD.veCIl oglasi nad 43 mm v.Sine po Din*-30.veUl*i po 3 in 4 Din, v uredn Skemdelu vrstica po 10 Dtn O Pr ve^.icm g noror.iiM oopusl Izide ob 4 zlutiaj rožen pondelIKo ln dneva do prazniku vreanliivo /e v Kopitar,cul ulici il. 6 in Rokopisi se ne vrata/o, nelranUlrana plima se ne spre/emcr/o CreanUtva felelon »t. 2050, upravnlitva ti. 2329 Političen list sta slovenski narod Uprava /e vKopliarlevI ut.it. ti * CeHovnl račun: Clubllana »lev. IO.fi.fO ln 10.349 aa Imeiale, Saralevo»l.73ti3, Zagreb »t. 39-Olt. Praga In liunat »I. 24.797 Važno vprašanje S kraljevo proklamacijo od 6. januarja je ukinjena vidovdanska ustava v namenu, kakor je v proklamaciji rečeno: ;>da se v čim krajšem času doseže ustanovitev novih ustanov, tiste državne uprave in tiste državne ureditve, ki bo najbolje odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.« Zato bo čisto logično, če bodo za ustavo prišle na vrsto vse tiste ustanove, ki so plod bivše ustave. V mislih imamo pred vsem oblastne samouprave, ki temelje na členih 95—101 vidov-danske ustave ter so bile podrobneje določene v zakonu o oblastni in srezki samoupravi od 28. aprila 1922 ter v posebni uredbi, izšli istočasno. Vkljub temu pa, da je bilo v zakonu določeno, da se imajo volitve v oblasti izvršiti 3 mesece potem, ko je stopil zakon v veljavo, se to ni zgodilo. Volitve so se izvršile še-le 23. januarja 1927, delovati pa so začele še-le 23. febr. 1927 — tedaj skoro 5 let kasneje. Že to je dokaz, da se zagovorniki in očetje vidovdanske ustave niso upali preizkusiti svojega dela. Zastopstvo SLS je že v ustavotvorni skupščini poudarjalo, da take oblasti ne bodo za državo koristne. Jugoslovanski klub je bil odločno proti takim oblastem. Državno centralo je treba i/, upravnih, finančnih in drugih irazlogov razbremeniti. Ker posamezni deli nove države tvorijo za se svoje gospodarske in kulturne enote, je treba te enote varovati, da se kontinuiteta ne raztrga in gospodarska skupnost ne razbije. »Samo na ta način je mogoče, da pride naša država do ugleda in moči in blagostanja, kakor ji želimo,« je 81. marca 1921 v imenu .Jugoslovanskega kluba govoril njegov govornik. Vse to ni nič zaleglo. Preko vseh argumentov je večina sklenila po svoje, razbila državo na 83 malih oblasti, katerih nobena ne sme biti večja od 800.000 prebivalcev; poleg tega malega teritorialnega delokroga so tem malim oblastem dali premalo samostojen delokrog, tako da je vsakdo lahko vnaprej vedel, da so te oblasti po večini ponesrečena tvoTba. In tako je vidovdanska ustava tudi v pogledu oblastne samouprave nosila v sebi klice bolezni, ki se je v teku 7 let razvila v težko krizo. y Ko so začetkom 1. 1927. začele delovati oblasti, je Slovenska Ljudska Stranka storila vse, da bi te oblasti mogle delovati, da se na la način olajša težko stanje v državi. V finančnih zakonih je poskrbela, da so te oblasti dobile saj nekoliko večjo kompetenco, vendar je bila povsod v napotje vidovdanska ustava. Sedaj se je izkazalo, da je večina oblasti za delovanje nesposobna. Ravno radi tega, ker so bile premajhne, niso mogle zainteresirati dovolj in sposobnih mož. Danes lahko rečemo, da sta prav dobro delovali le dve oblasti — v celi državi — slovenski oblasti, ki so ju vodili možje SLS. Dobro je delovala sombor-ska oblast za Bačko, ki je tudi imela nekaj zelo sposobnih mož. Vseh drugih 30 oblasti pa je delovalo le primeroma dobro ali pa celo popolnoma nezadostno. Nikjer ni bilo sposobnih in iskrenih delavcev. Bile so oblasti, ki so bile tako majhne, da so volile le 12—13 poslancev. Ti so izvolili 8 odbornikov iz svoje srede, povrhu še predsednika oblastne skupščine, tako da je taka oblastna samouprava postala prava karikatura. Tehnično primeroma dobro so delovale sicer nekatere hrvatske oblasti, kjer pa je zaslepljeno strankarstvo izzvalo oster odpor. Svojevoljno je n. pr. zagrebška oblast vpckojlla vse uradnike in nastavila nove. Denar, ki ga je prejela od države kot dotacijo za gotove v proračunu določene ustanove, je svojevoljno porabila v druge namene. Za osebne izdatke svojih funkcijonarjev je šlo mnogo več denarja kakor v katerikoli sloveuski oblasti. S takim delovanjem se je ubijala misel oblastnih samouprav. Zato ni čuda, da se je povsod na jugu ?ačel .javljati silen odpor proti oblastem, in to — kar je značilno — iz vrst tistih strank, ki so take oblasti sklenile. Namesto, da bi bile večina oblasti razbremenile državo iu olajšale njene težave, so pomagale ustvarjati nove težkoče in vezati nezadovoljstvo. Brez zrelih, sposobnih, delavnih in poštenih mož ni samouprave! Slovenski dve oblasti sta po zaslugi SLS delovale vzorno, tako da je cela država gledala na nje kot vzor. Zaslujra slovenskih dveh oblasti je, da se pri nas zadnje čase niso toliko čutile težave kako so jih čutili tam, kjer oblasti niso delovalo. Vendar so se tudi pri nas poznale hib«, ki bi jih ne bilo, ko bi bil obveljal ustavni Železnice v službi gospodarstva izvozniki pri dr, Korošcu • Njih zahteve za pospešitev izvoza - Zastopniki kmetijskih, trgovskih in industrijskih podjetij pri železniškem ministru - Potniški promet pasiven in se bo zelo zmanjšal Železnice naj se * premogom založe poleti Belgrad, 17. jan. (Tel. Slov.) Danes se je pri prometnem ministru zglasila vsa uprava bel-grajskega izvozniškega društva v Belgradu, ki se je z ministrom nad tri ure razgovarjala. Uprava je izročila ministru resolucije te-le vsebine: »Gospod minister. Znano jc, da je bila letoš-nja letina glede pšenice zelo obilna, in sicer ne samo v naši državi, ampak tudi v sosednih državah, ki so ali industrijske ali tipično agrarne in ki so bile često glede prehrane pasivne. Naši konsumenti, Srednja Evropa, posebno češkoslovaška in Avstrija, ki so vsako leto kupili velike količine naše koruze, so kupili na našem ozemlju neznatne količine, tako da se nahajajo velike množine pšenice po trgovskih skladiščih, pa tudi pri pridelovalcih. V tem zastoju našega izvoza so naenkrat nastopili zimski tnescci, zastala je rečna plovba, izvoz se je pod sedanjimi razme- j rami popolnoma ustavil do kraja marca oziro- ] ma, dokler se nova plovba ne prične Radi tega Vam, g. minister, stavljamo vprašanje, kaj bo z našo pšenico potem, ko se plovba zopet začne, da-li se bo odvišna hrana lahko izvozila, pod katerimi pogoji in kako. Na vsak j način se bodo nagromadile ogromne količine [ pšenicc po skladiščih, ako se ne bo ničesar pod-vzelo, tako da bo inozemstvo to priliko izrabilo in bo kupovalo našo pšcnico po zelo nizki ceni. S tem bo oškodovalo ne samo našo izvozno trgovino, ampak ravno v isti meri pridelovalce, ki bodo prodajali svoje izdelke tjavendan. Ako sodimo po sedanjih klimatičnih razmerah pri nas, ki so predpogoj za napoved bodoče žetve z ozi-rom na velike količine posejane pšenice, je verjetno, da bo bodoča žetev še bogatejša. V nobenem slučaju naj ne bi naletela na neprodane zaloge pšenice v skladiščih. Da bi se preprečile katastrofalne posledice, Vas, gospod minister, uprava prosi, da bi pod-vzeli tole: 1. Da se takoj znižajo železniške tarife za pšenico, in sicer za 50 odstotkov. To znižanje naj bi veljalo do 31. marca, to je, dokler se ne otvori plovba. Z znižanjem tarifov bi se dala prilika, da se del pšenice, ki po dosedanjih tarifah ne bi prišel v poštev, izvozi v Italijo in druge države, ker današnje tarife onemogočajo prodajo pšenice in znižujejo njeno vrednost za 16 odstotkov, česar cena pšenice ne more vzdržati. To znižanje tarif zahtevamo tudi radi tega, ker je Madjarska, ki je v istem položaju kot mi, znižala tarife za pšenico, in sicer za izvoz preko svojega ozemlja za 50 odstotkov. Kot tranzit preko njenega ozemlja uživa to blago refakcijo 10 odstekov, v Italiji pa 15 odstotkov. 2. Da se ukine 10-cdstotna naklada odplačila vozarine po tarifu 101 zakona o taksah na to blago. 3. Da se tarifa za vodna pota pri ravnateljstvu za rečno plovbo po Donavi zniža za 20 odstotkov. Sedanji izvozni tarifi favorizirajo prevoz blaga iz Romunije, ker stane od skrajne donavske postaje (Galac) do Dunaja prevoz 0.48, to je 26 odstotkov od 100 kg. Od Velikega Gradišča 25 Din za 100 kg, čeprav je razlika Galac-Veliko Gradišče 900 km, kar je ravno polovica poti od Galaca do Dunaja. 4. Da se vspostavi neposredna kombinirana farifa za prevoz blaga, ki gre po železnici. 5. Da se uvrstita do l. junija v tarifo za pasivne kraje tudi pšenica in moka. 6. Da se sedanji notranji tarifi rečne plovbe za prevoz hrane revidirajo in zmanjšajo za 20 odstotkov. To znižanje je posebno potrebno za progo Bosanski Brod-Sisak, da bi se čim bolj izrabila vodna pot za prevoz te hrane.« Isto resolucijo so izvozniki predložili predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču, finančnemu ministru dr. Stanku šverljugi in trgovinskemu ministru dr. Zelimirju Mažuraniču. Nadalje 30 se pri prometnem ministru dr. Antonu Korošcu danes zglasili zastopnik naših kmetijskih, trgovskih in industrij, podjetij, ker so železniške tarife, ki pridejo jutri v tarifnem odboru v glavnem v obravnavo, življenjsko vprašanje našega gospodarstva. Na iniciativo glavnega ravnatelja za železnice se je danes vršila v Belgradu konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij in strokovnjakov prometnega ministrstva. Uvodoma je načelnik Filipašič zagotavljal, da bo šlo prometno ministrstvo gospodarskim krogom na roko, kolikor je sploh mogoče. Podal je kratek pregled stanja železnic. Iz statističnih podatkov je razvidno, da potniški promet pri nas nikjer ne krije izdatkov in je radi tega pasiven. Zato se bo izvršila revizija. Blagovni promet se bo pojačal. Gospodarski krogi naj svoje predloge stavijo pravočasno, dokler novi vozni red še ni v veljavi. (V veljavo stopi 15. maja.) Sklicana je še ena konferenca ravnateljev, ki bodo končnoveljavno uredili, kateri potniški vlaki naj s>e ukinejo. Za Slovenijo jc zbornični tajnik dr. Mo- horič zahteval, da se v Ljubljani doseženi sporazum od 8. dec. 1928 ohrani v polni veljavi. Dalje da se prezida postaja Zidani most, da se za šolarje, dijake, delavce in uradnike po možnosti uvedejo motorni vozovi, da se madjarski brzovlak Pragersko—Reka kot neobiskovan ukine, da se zagotovi dovolj kurznih vozov na vse strani. Glede blagovnega prometa zahteva dr. Mohorič, da se ravnateljstvo oziroma sploh vodstvo naših železnic pravočasno založi s premogom, in sicer iz trboveljskega premogovnika poleti pred nastopom nove sezone, ker v sezonskem delu itak primanjkuje vagonov. K besedi so se oglasili zastopniki iz Su-boitice, Niša in Prahova. Nato se je sklenilo, da se bo predlagalo znižanje potniških vozov in zvišanje vlakov, ki pridejo v poštev za blagovni promet. Cuje se, da bodo tarife za premog za bližnje kraje zvišane za 15%, za daljne kraje pa bi se postopoma zniževale. Pri prometnem ministru sc je danes /.glasil ravnatelj TPD g. Skubic. Predavec bit pripravljen vstopiti v vlado Zagreb, 17. jan. (Tel. Slov.c) Vaš dopisnik je zvedel iz popolnoma zanesljivega vira: S kompetentnega mesta je bil Josip Predavec, bivši predsednik oblastnega odbora in podpredsednik HSS, vprašan, ali bi hotel sprejeti trgovinsko ministrstvo. Po posvetovanju 7. dr. Mačkom je Josip Predavec to ponudbo Iz ministrstev Iz prosvetnega ministrstva. Prosvetno ministrstvo je izdalo novo odredbo o pooblastilih načelnikom in pomočnikom, ki bodo dobili zopet več pravic naza/j. — Nadalje je ministrstvo izdalo odredbo, da se komisija za nastavljanje učiteljev v Ljubljani in Maribora razpusti. Ukazi razpisanih nžiteljskih mest v mariborski in ljubljanski oblasti so z jutrišnjim dnem preklicani. Prošnje za nemške vzporednice na šolah v mariborski oblasti so prav tako odklonjene. V prosvetnem ministrstvu se je vršila seja načelnikov srednješolskih odsekov. Obravnavali so sestavo proračuna in izenačenje šolskih zakonov, dodelitev učiteljstva k prosvetnim oddelkom in ustanovam. T>o končne ureditve prosvete se ne bo podpisal noben ukaz, ki bi obravnaval osebne zadeve nastavljencev. Ministrstvo za vere je poslalo vsem bogoslovjem razpis, v katerem jih opozarja, da se naj letos izvrši proslava sv. Save čim najslovesnejše. V slušateljih naj se vzbuja zavest narodnega in državnega ediostva, zlasti naj sc poudarja zgodovinski pomen srbskega prosvetiteljstva. Ministrstvo z« socialno politiko jc obvestilo javnost, da je gotov zakon o prehrani pasivnih krajev. Minister ga bo te dni predložil predsedniku vlade, da ga prouči. Novi komisarji. Za komisarja mostarskega oblastnega odbora je imenovan bivši Radičev narodni poslanec Nikola Prek«. Za komisarja velikobečkereškega oblastnega odbora je imenovan bivši urednik ^Samouprave* in oblastni poslanec Mihajlo Živančevid. Za komisarja vukovarske oblasti je imenovan dosedanji pravni referent pri belgrajski oblasti Pavle Todorovič. Zunanjega ministra so danes obiskali angleški poslanik Kennard, francoski poslanik Dard in italijanski poslanik Galli. Obisk italijanskega poslanika je v zvezi s podaljšanjem pogodbe z Italijo. načrt SLS. Poleg drugih bistvenih hib in ne-dostatkov je bil preveč omejen teritorijalni delokrog in premajhen za vellkopoteznejše gospodarsko delo. Ce se je ta hiba čutila celo pri naših sicer vzornih oblasteh, kaj naj potem pričakujemo od malih oblasti, kjer ni ljudi tiste požrtvovalnosti in vneme kakor pn nas! Stanja države ne smemo presojati samo s svojega slovenskega -tališča, ampak mrramo 1 imeti pred očmi splošnost in celoto. Zato lahko rečemo, da je ideja vidovdanske ustave tudi s svojimi odredbami v oblasteh doživela bankerot! Ureditev države na principih vidovdanske ustave tudi v pogledu oblastnih samouprav ni prinesla ugleda, moči in blagostanja«, prav kakor je zastopnik Jugosl. klu- 1— ------i„i i;a uopi.uuui p. O la*; sprejel ter je brzojavno odgovoril, da sprejema. Kakor se je zvedelo, pa je med tem finančni minister zahteval, da se imenuje za trgovinskega ministra dr. Mažuranič radi njegovih zve/, z inozemstvom. In tako Jo« i p Predavec ni postal trgovinski minister Gozdarski zakon Belgrad, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je pričela z delom komisija za gozdarski zakon. Od 1. 1922. je bilo izdelanih več načrtov. Eden je ministrski, drugega je predložilo strokovno gozdarsko društvo (dr. Agremovič, profesor v Zagrebu), tretjega pa je izdelal ing. Ružič. Do I. 1928. smo imeli še nekaj ministrskih načrtov. Sedaj je pričakovati, da bo zakon končno izšel. Komisija se je danes prvič sestala. Predelala je splošne odredbe, pojni gozda, razdelitev in lastništvo, gozdno-politične odredbe (krčenje, uničevanje, pogozdovanje, varstvo). Komisija je prišla na podlagi sedanjih načrtov do soglasnega besedila, kolikor se tiče tega dela. Gozdarska afera. Pričakuje se, da bo v kratkem prišlo pred redno disciplinsko sodišče uradništvo, ki je bilo suspendirano pri gozdarsko-rudarskem ministrstvu. Glavni ravnatelj tega ministrstva Miodrag Stamenkovič pravi, da gre zelo rad pred sodišče, toda preden ne pride pred sodnike, ne bo dal nobenih obvestil. Pribičevič zaprosil potni list Od nove državne ureditve pričakujemo tedaj le izboljšaiva tudi v tem važnem aH celo glavnem vprašanju. Zagreb. 17. jan. (Tel. Slov. ) Zvedelo se je, da je Pribičevič zahteval potni list za inozemstvo ter da l>o odpotoval iz Jugoslavje. Prvak SDS dr. Orisogono deniantira vest, da bi bil zaprosil za avdienco v dvoru. Razpust nemške stranke Nemška stranka v Vojvodini je razpu-ščena. Prav tako je razpuščena podružnica in centrala Kulturbunda. „Hrvat" proti demantiju Drinitoviča Zagreb, 17. jan. Ob Dfinkovičevi izjavi, da mu je neki federalist poslal pismo, v katerem obravnava njegov nastop, priobčuje »Hrvat« demanti te vesti in pravi, da ni HFSS poslala Drinkoviču nobenega odobrilnega pisma in da vodstvo nikomur ni dalo nobenega pooblastila, da bi se kako tako pismo poslalo Drinkoviču. Za višjega carinskega preglednika v Ljubljani je imenovan Miladinko Roj. Snoči je odpotoval v Ljubljsno -iovo ini» novani vel. župan belgrajske oblasti dr. Vilko B a 11 i č. V Ljubljani bo ostal štiri do pet dni. nakar sc končnovcljavno vrne v Belgrad. Opozarjamo Kakor čujemo, se je italijanska vlada po svojih diplomatskih zastopnik večkrat pritožila, češ ; da »Slovencc« hudo napada Italijo itd. itd. Mi moremo na to le konstatirati, da »Slovenec* nikdar, ne takrat, ko je bila SLS v opoziciji, ne ko je bila v vladi, pa tudi ne danes, ui sramotil Italije, italijanskega naroda, njega glavarja, se sploh ni peslužil nikoli nizkega tona ali delal bodisi narodu kot takemu ali posameznikom krivico in je celo vedno kot dostojen iu na podlagi krščanske morale stoječ list rešpektiral osebo sedanjega g- ministrskega predsednika sosedne in z nami v oficijeinih prijateljskih stikih stoječe in gotovo vsega uvaževanja vredne dr- | Žave. Nasprotno pa se italijansko fašistično časopisje vsevprek ne obnaša samo sovražno nasproti naši državi ter vsak dogodek v njej neugodno komentira, marveč sramoti in to z zelo mizkotnimi izrazi tako našo državo kot tako, kakor njeae narode. V zadnjih dneh pa čitamo celo v glasilu g min. predsednika »Popolo d'lta-!ia< take sramotilne napade na šefa sedanje jugoslovanske kraljeve vlade, da jih ne smemo niti oddaleč reproducirati, da ne bi bili zaplenjeni in na odgovornost klicani. Popolo di Trieste« pa, ki na »Slcrvenčeve članke o zatiranju našega naroda v Italiji ne more odgovoriti nič stvarnega, kakor da je slovanski narod v Italiji s preganjanjem od strani fašizma zadovoljen (!), nadomešča to pomanjkanje stvarnosti s takim poceslnim Ionom in ponovnim grdenjem šefa sedanje vlade » Jugoslaviji, da bi se ponižali, če bi na take Izbruha.neukročene strasti sploh odgovarjali. Mi bomo kljub temu ostali vedno stvarni, dobro vedeč, da se pravična stvar vedno najboljše brani z objektivno resnostjo, absolutno resničnostjo in globokim čustvom moralne upravičenosti. V tem okviru bomo slejkoprej odločno zastopali in branili narodne in kulturne interese naših bratov v Italiji, italijan. vlada pa naj, ako je že tako zelo občutljiva nad pisanjem ^»Slovenca«, opozori svoje liste, ki so popolnoma pod njeno direktivo in odločilnim vplivom, naj glede svoje pisave napram naši državi in narodu vzamejo zgled od nas, če hoče Italija, da bomo njen tisk smatrali za vreden kulturnega naroda. Nemci pozdravljajo novo stanje Voditelj nemške manjšine v Jugoslaviji, bivši poslanec dr. šttfan Kraft, objavlja v »Neue Freie Presse • daljši članek, ki z ozirom na svojo objektivnost zasluži pozornost. V članku pravi g. Kraft, da manjšine nimajo prav nobenega povoda, bati se novega stanja. Novi režim ima nalogo, da s strogo pravičnostjo in pošteno uporabo zakona napram vsem državljanom enako, ne glede na njihovo strankarsko ali plemensko pripadnost, omili tako zelo zaostrena politična nasprotja; da dvigne disciplino in ljubezen do države in da pripravi ugoden prehod k zopetni povrnitvi k parlamentarnemu sistemu. Na drugi strani pa bo nova vlada z vso odločnostjo zasledovala miroljubne cilje v zunanji politiki napram vsem državam in bo lojalno izvrševala vse obveznosti, prevzete z mednarodnimi pogodbami. Zato ravno manjšine nimajo povoda, biti v skrbeh, kako se bo z njimi v bodoče postopalo. »Na splošno pa se lahko reče, da so bile notranje politične razmere zeio težke, položaj v parlamentu pa je postal naravnost brezupen. Uprava — in ta je bila ravno največje, temeljno ZiO v mladi državi — je bila tako napojena s strankarskim duhom in zastrupljena od medstrankarskih prepirov, da v njej ni več bilo objektivnosti in korektnosti, niti nadstrankarstva in dobrohotnosti in so oblasti v večini bile samo še slepo orodje vladajočih strank ali celo samo koterij, ki so imeie glavno besedo v teh strankah. Vse gospodarsko življenje, socialni in kulturni napredek države, vse je trpelo vsled takega stanja. Zato se je moral iskati izhod. Mi radi in iskreno želimo, da bi korak Nj. Vel. kralja imel uspeh in da bi se s pravično zakonodajo nove vlade poboljšala in očistila naša uprava, da bi ozdravele gospodarske razmere in da bi socialno in politično zadovoljstvo prebivalstva kmalu privedlo do normalnega ustavnega stanja.« Dr. Šverljuga in zunanje posojilo Belgrajski »Privredni pregled« piše v članku »Naloga iu program nov.e vlade« med drugim to-le: »Verjetno je, da je vstop g. dr. Stanka feverljuge, predsednika zagrebške borze in podpredsednika Jugoslovanske udružene banke, preje direktorja^ Hrvatske eskomptne banke, v zvezi z sklenitvijo velikega posojila v Londonu. Po svoji novi banki ima g. Švcr-ljuga zveze s Shrederom in Morganom, Shre-der pa je bil v skupini z Rotschildom za naše zunanje posojilo.« Zagrebške vesti Zagreb, 17. jan, Snoči se je vršil občni zbor Hrvatskega pisateljskega društva. Za častnega člana so izvolili fizika Kučera. Za predsednika društva je bil izvoljen Milivoj Dežman, ravnatelj »Obzora«. Zagreb, 17. jan. Detektiv Grauer, ki jc bil nedavno v zagrebški kavarni >;Korzo« ranjen od neznanega napadalca, je popolnoma okreval. Grško-italijansko zbližan je ni uperieno proti pogajanji z Atenami rili - Pred Atene, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča oliclozni »Hinverissioa Tipos«, je grška vlada naročila poslanikom v Belgradu, Parizu in Londonu, da izjavijo, da so imela pogajanja z italijanskim državnim podtajnikom G.andi-jem izključni namen mirnih ciljev in da niso bila naperjena proti nobeni državi, posebno pa ne proti Jugoslaviji. Pogajanja z Jugoslavijo se bodo obnovila nemudoma, posebno ker so v Belgradu v zadnjih dneh izrazili želfo, da bi se pogajanja nadaljevala v istem prijateljskem duhu, kakor se je pokazal ob obisku Venizelosa v Belgradu meseca septembra. Vsi liati izražajo veselje, da želi Belgrad obnovo pogajanj in odobravajo stališče Gfšlrfe, da med obnovo pogajanj za grško-jugoslovansko pogodbo in med zboljšnnlmi grško italijanskimi razmerami ne sme biti nobene zveze, »Himeris-sios Tipos« izjavlja, da italijansko-grško sodelovanje nikakor ne izključuje grško-iugoslo-vanskega sporazuma. Grška je čvrsto odločena ohraniti prijateljske odnoiaje z vsemi sosedi brez izjeme. Vladi blizu stoječi »Elevteron Vima« spominja na to, da je bilo že meseca septembra zahvaliti se osebni intervenciji kralja Aleksandra, da se je doseglo soglasje, ko so postala Venizelosova pogajanja v Belgradu posebno težavna. Radi dogodkov v Jugoslaviji ni Vznemirjena Grška niti najmanje in tudi grški lisli pri presoji položaja s svojega republikanskega stališča niso kazali nobene nervoznosti. Temelji za novo grško-jugoslovansko pogodbo so bili določeni meseca septembra v začasnem dogovoru, razčiščenje še spornih vprašanj pa pogajanj ne more dovesti zopet v zagato, ker je na obeh straneh najboljša volja. Venizelos je tudi na sestanku z Mussolinijem meseca septembra naglašal, da mora Grška, kakor z drugimi soseft, tako tudi z Jugoslavijo priti v čvrste odnošaje, čemur je Mussolini pritrdil. Popolna zmaga vsiašev London, 17. jan. (Tel. Slov.) V Kabulu se bijejo hudi poulični boji, ker je voditelj vstašev Baka in Saquao dosegel že Kabul in razgnal zadnje ostanke kralju zvestih čet. Računati je s tem, da bo ta voditelj vstašev, ki je sin nosača vode, če bo popolnoma zmagal, strmoglavil kralja Inaja Ulaha, dasi se nahaja v njegovem spremstvu legitimni pretendent na prestol Omar kan, ki jc iz Alahabada v Indiji zbežal iz angleš- ke internacije. V podporo Baka in Saquao se bližajo Kabulu tudi obmejna plemena. London, 17. jan. (Tel. Slov.) Iz Pešavarja se poroča, da je Kabul padel v roke Baka in Sa-quao ter da sta Aman Ulah in njegov brat kralj ujeta. »Reuter« poroča, da so boji že prenehali. Potniki poročajo, da je Aman Ulah v torek dospel v Kandahar, kjer se je na kraljevem gradu razvila kraljeva zastava. Za vzhodni Locarno Varšava, 17. ja.n, (Tel. »Slov.«) Na pristojnem mestu se izjavlja, da je neosnovan ruski strah, da bi Poljska s svojimi pridržki k Litvinovemu predlogu stremela po posebni vzhodnoevropski Kellogovi konferenci, na kateri bi Sovjetska Rusija nasproti svojim sosedom ne imela ugodnega stališča. Po ameriški ratifikaciji Kellovega pakta je pristanek Poljske na Litvinov predlog olajšan, ker se predlog sedaj ne more več smatrati za nezaupanje nasproti Ameriki in bi tudi naglica sovjetske diplomacije bila neutemeljena. V Varšavi se pričakuje, dii se bodo najbrže baltiške države in Romunija tekom prihodnjega tedna izjavile za podpis posebnega protokola, nakar bo tudi Poljska dala svoj pristanek, ker smatra miseln vzhodnoevropske Kellogove pogodbe za povsem združljivo s svojimi interesi in mirovni-; mi cilji. Amerika podpisala Kellogovo pogodbo Newyork, 17. jan. (Tel. . Slov,«) Predsednik Coolidge je danes v slovesni ceremoniji podpisal z zlatim peresnikom senatovo resolucijo o ratifikaciji Kellogove pogodbe. Pri tem je bil prisoten^es kabinet in mnogi povabljeni gostje. Listino so shranili v senatoveim departementu in bo stopila v veljavo, ko bodo izvršene tudi ostale ratifikacije. Moskva, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Tu se ratifikacija Kellogove pogodbe po ameriškem senatu pozdravlja z zadovoljstvom, posebno z ozirom .na pogajanja s Poljsko. »Izvestja voditelju madjarske delegacije Szerenyju je izjavil listu »Corriere della Sera« tudi glavni romunski delegat Rascanu, da pričakuje srečnega izida v splošno, korist Madjarske-. in Romunije. Od svoje vlade, je dobil naročilo, da poskusi y'se mogoče za dosego uspeha pogajanj. Vlada Mania je pripravljena dokazati, da Romunija nima večje želje, kakor utrditi mir. Szereny je izjavil, da bj se obe državi po srečni rešitvi sedanjega spora neovirano lahko lotili zboljšavanja svojih odnošajev, katerih prvi sad bi lahko bila trgovinska pogodba. Ne vi davki v Romuniji Bukarešt, 17. jan. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnji seji senata je protestiral Avarescu proti govoru trgovinskega ministra Madgearua v poslansk zbornici, kjer je izjavil, da je Ava-reseova stranka samo hranila mesto za liberalce. Njegova stranka je svoje postopanje uredila po političnih potrebah hi bo tudi sedaj tako postopala. Sedanja vlada je dosegla ravnotežje v proračunu z novimi davki. Bolje bi napravila, če bi izdatke zmanjšala za 20 odstotkov. Bivši liberalni minister Argetojanu je izjavil, da deficit, ki ga je pustila njegova stranka, ni nastal po krivdi liberalcev, temveč da je to bila posledica splošne gospodarske krize, slabe žetve in zavlačevanja inozemskega posojila. Madgearu je odgovoril, da zmanj-: šauje davkov ni bilo mogoče radi krize v j državi in radi uradniškega zakona. Pod libe-' rahlim režimom se zunanje posojilo ni doseglo zato, ker inozemstvo ni imelo zaupanja do dosedanjih vlad in njene finančne politike. Albanska vlada sestavljena Tirana, 17. jan. (Tel. »Slov.«) V novem albanskem kabinetu je prevzel ministrsko , predsedništvo in ministrstvo za notranje stvari Msgn Cotta, pravosodno ministrstvo Delvina, prosvetno ministrstvo Dibra, finančno ministrstvo Tutulani, zunanje ministrstvo začasno Vučiterni, javna dela in poljedelstvo pa Musa. Nesreča v rudniku Praga, 17. jan. (Tel. »Slov.«) V premogovniku Handlova na Slovaškem se je pripetila eksplozija plina, pri čemer so bili ubiti trije rudarji, trije pa so bili težko in trije le lahko ranjeni. Govori se, da so se delavci ponesrečili zato, ker niso vpoštevali pravočasno dane prepovedi za delo. Zračna zveztr, Duti&.j Solun Dunaj, 17. jan. (Tel, »Slov.«) Po vesteh listov se namerava ustanoviti direktna zračna zveza Dunaj—Solun čez Maribor—Zagreb —Betgrad—Skopjje z odhodom z Dunaja zjutraj in prihodom v Solun popoldjie. Med Du- —:., i3/,in..n,i i,,,,.(, i-l la 1 n ctniKh uajciit >ii urj^tBuum i>uu.v u , .j.,.,« v*v»"»'- avstrijska letala, med Belgradom, in Skopljon: Reis-ut-Ulema o novem stanju - ponedeljek je prišel v Belgrad vrhovni verski poglavar muslimanov g. čauševic. O razlogu svojega prihoda in o uspehih svojega bivanja je izjavil to-le: Potrebno je bilo, da se seznanim z novimi člani vlade. Nekatere sem že preje poznal, kakor svojega rojaka g. pravosodnega ministra in "Svojega starega znanca vojnega ministra, a ravno tako tudi svojega predpostavljenega .verskega ministra. Poleg tega pa sem imel zveze tudi v nekaterih drugih ministrstvih glede verskih in versko-prosvetnih stvari in sem hotel zvedeti intencije nove vlade. Obrnil sem se na ministra vere, prosvete, in naravno tudi ministra za agrarno reformo. Povsodi sem povdaril, kaj jc najpotrebnejše za naš islamski svet v vsej kraljevini. Dobil sem utis, da so me povsod razumeli in da sc bo v najkrajšem času zadostilo vsem potrebam muslimanskega sveta. Gre pred vsem za ureditev versko-prosvet nih vprašanj, za zakon o šeriatskih sodiščih ln ureditev nekaterih drugih vprašanj. Načrt zakona o muslimanski verski zajednici je; bil izdelan lansko leto, sedaj je doživel malo spremembo y vakufskem saboru in potem inia odločiti verski minister. Zakon je sestavljen tako, da, more služiti za vse muslimane v vsej kraljevini. • • Novo stanje je bilo v Bosni in Hercegovini sprejeto z velikim navdušenjem in tudi med muslimani. V vsakem se je porodilo upanje, da se bo sedaj'obrnilo na bolje. Narod in tudi najbolj priprosti, občuti to kot nekako olajšanje in kakor da je vse sedaj bolj trdno. Pravijo mi: Lažje bo prehraniti 15 ministrov, ko 315. (Smeje pravi g. Cauševič: Naš narod smatra vsakega narodnega poslanca za ministra.) Pa bodo tudi davki manjši. Drugi pa pravijo: »Ne bodo nas več zapletali v prepire, kajti eni govore to, drugi ono, mi pa se prepiramo in ne vemo zakaj. Zlasti pri muslimanih je bilo opažati preje neko vznemirjenje, ker so se smatrali zapostavljene. Sedaj pa stavijo vsi velike nade v vlado Najvišjega zaupanja, da bo ta ylada naredila konec vsem krivicam in neenakostim. 2e preje sem v raznih prilikah naglašal, da treba več delati in manj politizirati in vedno sem bil prepričan, da bo Najvišji faktor v državi odpravil vse, kar ovira napredek in srečo našega troimenega naroda. Iz časopisov O novem volivnem zakonu in pomanjkljivosti prejšnjih volitev razpravlja »Obzor«, da je potrebno metodično delo in da je treba vsled tega vse občine organizirati na novem temelju in novem volivnem redu, to je »Obzor« naglasil že v prejšnjem duhu in to so potrdile tudi »Službene Novine« z objavo razpusta vseh samoupravnih teles. S tem pa je ustvarjena tudi pot za nov voliven red. Ker bo ta po vsej verjetnosti izdelan najprej za občine, zato treba o njem tudi najprej spregovoriti. Nato daje »Obzor« kratek historičen pregled o boju za splošno volivno pravico ter konstatira, da je splošna volivna pravica samo naravna posledica socialnega in političnega razvoja prebivalstva. Popolnoma umestna je zato bila splošna in enaka volivna pravica za Angleško, ker se tu razumeva važnost kontinuitete in harmonije med preteklostjo in sedanjostjo. V drugih državah pa je stvar druga in zato so povsod skušali volivni red prilagoditi svojim razmeram. Zlasti glede zaščite manjšin je bilo mnogo modifikacij. Toda vsi ti volivni redi niso mogli preprečiti, da je dobila ogromno večino v parlamentu stranka, ki ni imela večine glasov. Sicer pa splošna volivna pravica zahteva kot pogoj, da je volivec vsaj pismen in da ima nekaj politične naobrazbe, ker drugače ne more soditi. »Obzor« govori še o fašistovskem in sovjetskem volivnem redu in odklanja oba. Nato pi-eide na volitve v občinah in pravi, da bi moral biti volivni red izdelan z ozirom na to, da je občina bolj socialno-gospodarska ustanova vasi, ko pa upi-avna instanca. Praktični politiki pa so volivne zakone sestavljali tako, da jim je bila po možnosti že naprej osigurana večina. Zato je vladala »radikalna stranka na večne čase.« Opozicija se je zato morala zradikalizirati in se zatekati k demagogiji, če je sploh hotela obstati. Rezultat vseg*a pa je bil strankarska diktatura in abstinenca opozicije. Strankarske vezane liste pa so razbile vez med kandidatom in volivci in kandidat je bil mnogo bolj odvisen od vodstva stranke, ko pa od volivca. Te politične metode so bile zanesene tudi v občino in rezultat tega je bil čisto nasproten načelu »medsebojne pomoči«, ki niore edino dvigniti občine. Zato je potreben tak občinski red, ki bo občino čisto izločil iz strankarske borbe in jo privedel na polic gospodarskega, kulturnega in socialnega dela. Volivni red tudi ne sme favorizirati le en stan in v občinah bi morale imeti volivno pravico tudi žene. — Previdno sestavljen jc »Obzorov« uvodnik, vendar dokazuje, da splošna in enaka volivna pravica nima več one zaslombe, ki jo je imela. Vsled tega se odkrivajo zelo interesanlne perspektive na bodoči naš notranji politični razvoj in zato smo tudi »Obzorov- uvodnik zabeležili. jugoslovansVa, med Skopljem in Solunom ptt grška letala. - . . . . Dunajska vremenska napoved: V severnih A1nnb lin vorlotno nnctnln timlntSra iiromn ........^— • --.i-.... ........... l-f s padavinami in plazovi, v južnih Alpah po bo zafcnkrat še črtalo večjidel jasno, mrzlo i vreme. X« / / aj/e novega f Janez Nepomuk RSger V sredo ob 11 ponoči je v Ljubljani v visoki starosti 87 let umrl splošno spoštovani PuHianski meščan gospod Janez Nep. R6?er Pokojni se je rodil v Ljubljani 7. marca 1842. kot sin upravitelja ljubljanske cukrarne, ki je bila svojedobno največje industrijsko podjetje naših krajev. Baš ko je po dovršenih študijah nameraval tudi sam vstopiti v to podjetje, je tovarna pogorela, nakar se je posvetil trgovskemu stanu in je 1. 1860 ustanovil svojo lastno trgovsko tvrdko na Poljanah, ki jo je uspešno vodil 42 let. 2e poprej se je udejstvoval na karitativ-nem in občekoristnem polju, od tedaj naprej pa se je posvetil izključno občemu blagru v dobrobit revežev, posebno občine ljubljanske. Za časa vojne z Italijo i. 1866 si je pridobil zasluge v negi ranjencev, ki so tedaj v obilnem številu prihajali z bojišča v Ljubljano. L 1874 ga je mestni magistrat imenoval za očeta ubogih ter jc ta posel opravljal nepretrgoma skozi 50 let z največjo požrtvovalnostjo, dokler ga ni visoka starost prisilila, da odloži to funkcijo. V Ljubljani »ploh še nimamo primera, da bi kdo toliko let vztrajal v tem napornem poslu. Za časa potresa I. 1895 je bil skrbnik revežev za poljanski in šentpeterski okraj ter za Vodmat, ko je vladala v Ljubljani največja beda in revščina. Koliko prosilcev za pomoč je bilo v tem času baš iz nižjih slojev, je znano le onemu, ki je javno deloval. G. Roger je marljivo in nepristransko zbiral materijal, ki je bil predložen na višje mesto v svrho pomožne akcije. Šestindvajset let je bil član stalnega mestnega zdravstvenega sveta, za kar je od župana dobil laskavo zahvalo, ki se glasi: »Hvaježno naglašam, da ste ob priliki invazije kolere 1.1886 in osepniške epidemije 1.1888. se odlikovali s svojo hladnokrvnostjo in omembe vredno srčnostjo.« Obenem je dobil tudi zahvalo za sodelovanje pri dolgotrajnih posvetovanjih glede naprave ljubljanskega vodovoda, in pozneje pri sestavi stavbnega reda za mesto Ljubljana. Oso- bito se je posvetil delovanju v dobrodelni Vin- j cencijevi družbi v raznih funkcijah — bil jc dolgoleten blagajnik, nato podpredsednik centralnega upravnega sveta, predsednik stolne konference v Ljubljani in član načelstva karita-tivne državne zveze na Dunaju; kot tak je dosegel veliko v podporo revnih domačih slojev. Ko je odstopil od teh funkcij, je bil imenovan za častnega predsednika. Ko se je leta 1908 ustanovilo tudi v Ljubljani društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, jc g. Roger takoj pristopil društvu kot ustanovnik ter je do zadnjih let izvrševal mesto podpredsednika. On je bil član malone vseh tukajšnjih dobrodelnih in domoljubnih društev. Umevno je, da je naš izredno zaslužni someščan prejel za svoje nesebično delovanje raz-| na odlikovanja, med drugimi imenovanje za viteza papeževega reda sv. Silvestra. Zbolel je pred dvema mesecema na pljučnici, od katere je sicer še okreval, toda bolezen se je nepričakovano povrnila ter je sinoči mirno v Gospodu zaspal, obžalovan od svoje soproge, s katero je 57 let živel v srečnem zakonu, in svojih petero otrok, ki zavzemajo v gospodarskem in socialnem življenju ugledna mesta. Pokojnik je bil globokoveren katoličan in vedno zvest pristaš SLS. Zaslužnemu someščanu, ki je imel toplo srce za bedne, ohranimo časten spomin. Koledar Petek, 18. januarja. Sv. Petra stol v Rimu, Priska. — Lunina sprememba: Prvi krajec ob 18.15. Po Herschlu se napoveduje lepo vreme. Osebne vesti k Cerkveno odlikovanje. Za škof. duh. svetnika je imenovan g. Anton Kastclic, župnik na Jesenicah. ir Podeljeni sta župniji: Trebnje g. Ivanu T o m a ž i č u, župniku na Selih pri Kamniku, in Železniki g. Valentinu Bcrtonc-1 j u , kaplanu na Vrhniki. ■k Premeščeni so bili: Jožef K r e i n e r, kaplan v Spodnjem logu pri Kočevju, za žup. upravitelja istotam; Alojzij Tome, uršul. katehet in kaplan v Škof ji Loki, za kaplana k Sv. Jakobu v Ljubljano; Silvester S k e b c , kaplan v Borovnici, za uršul. kateheta in kaplana v Škofjo Loko; dalje kot kaplani: Jožef Rozman iz Kranja v Borovnico, Anton Ravnikar iz Mirne peči v Šmarje (z bivališčem na Grosupljem) in Martin Bukovec iz št. Vida pri Stični v Mirno peč. Nameščen je za kaplana v Tržiču duhovim Viktor Zakrajšek. ir Umrl je v Zagorju ob Savi g. Rihard Mi-hdčič, veletrgovec in posestnik. Pogreb bo v soboto ob pol štirih popoldne. ■k Imenovan je za jetniškega upravitelja pri deželnem sodišču v Ljubljani Josip Zupan, desedaj pomočnik knjigovodje pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. •k Za pravne praktikante so imenovani absolviraui pravniki Stanko černič, Ivan Premrl, Vatroslav Tratnik in Josip Rezelj. ir V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zdravnik ruske gimnazije v Hrastovem dr. Vasilij Kudreveckij, iz ime- nika pa je izbrisan okrajni zdravstveni referent v Kastvu dr. Kajetan Dabovič, ker je bil »kraj Kastav priključen primorskokrajiški oblasti. -k V naše državljanstvo je sprejet Štefan Luboki, dnevničar finanč. kontrole iz Rakeka. Osfafe vesli k Za Aleksandrijo in vse kraje Egipta velja »Slovcnec« mesečno 40 Din, četrtletno 120 Din. k V Uradnem listu od 17. januarja t. 1. so objavljeni naslednji zakoni: Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi; Zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o tesku; Zakon o izpremembah zakonov o občinah in oblastnih samoupravah; Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih; Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o glavni kontroli; Zakon o sodnikih rednih sodišč in zakon o državnem sodišču za zaščito države. •k Konkurzni razpis. Potom okrožnicc sta razpisani župniji: Št. Jakob ob Savi (vnovič, radi re&ignacije župnika Ivana Erjavca) in Sela pri Kamniku. Rok za vlaganje prošenj sc zaključi 8. februarja 1929. ■k Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje poletni gospodinjski tečaj, ki se bo pričel 4. marca 1929 in bo trajal 5 mesecev. V tečaj se sprejemajo notranje in vnanje go-jenkc. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. februarja t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto, kjer sc dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnji, ki je kolka prosta, sc priloži kretni list in zadnje šolsko spričevalo. i -k Izseljevanje v Kanado. Vest, ki je bila objavljena v našem listu dne 16. t. m., da je izseljevanje v Kanado omejeno samo na družine in na Nemce v naši državi, odgovarja le deloma, ker je tudi našim državljanom samcem, slovenske, hrvatske in srbske narodnosti dovoljen kontingent v številu 300 za tekoče leto. Tako vsaj je bilo društvo Canadian Pacific Railway Co obveščeno. Koliko od teh 300 odpade na Slovenijo, ni še ustanovljeno, kakor tudi še ni popolnoma gotovo, če bo le ta kontingent za državljane naše narodnosti ostal v tnko nizkem številu. Zopet smrtna nesreča na Koltčevem Pretekli torek smo poročali o strašni smrti knjigovodje Dragotina SeliJkarja v Marxovi tovarni na KoJičevem pri Domžalah, v sredo pa se je v isti tovarni dogodila nova smrtna nesreča. Strojnik Franc Aleš je šel v sredo popoldne v avtogaražo, da očisti in popravi avtomobil. Ker jc bilo mrzlo, je postavil v garažo malo pečico, katero je zakuril z ogljem. V neprevidnosti je zaprl vrata in pričel svoje delo. Med tem, ko je bil zatopljen v svoj« delo, so sc plini razvijali in Aleš jc postal žrtev zastrupljenja. Omamljenega, toda šc živega jc našel na tleh ob peči ležečega g. ravnatelj. Prenesel ga je na zrak in poklical takoj zdravnika kakor tudi domače, ki so sc pod vodstvom matere g. ravnatelja trudili, da bi ga z umetnim dihanjem zopet spravili k zavesti. Med tem jc prihitel zdravnik g. dr. Hočevar iz Domžal, ki mu jc vbrizgal injekcije, toda zamanj — Aleš je bil mrtev. Pokojni Aleš jc stanoval na Krtini in zapušča vdovo in šest nepreskrbljenih otrok. Pod avto je padel Na Marijinem trgu v Ljubljani sc je včera'] ob 4 pripetila avtomobilska nesreča, ki bi mogla kmalu postati usodna za mladega fanta. Po Sv. Petra cesti je privozil s svojim avtomobilom trgovec Jarc iz Hradeckega vasi in dal stražniku znamenje, da hoče zaviti v Prešernovo ulico. Pred frančiškansko cerkvijo je stal tedaj krznarski vajenec Anton Lipovšek. Ta se je hotel pravilno umakniti, toda v istem hipu se mu je na poledici spodrsnilo in fant je padel pod avto, ki mu je šel z enim kolesom čez noge. Fanta je g. Jarc sam pobral in odpeljal v bolnico. Zdravnik je ugotovil, da so poškodbe na nogah le lahke. Mačja mesnica v Banatu Ni šc dolgo, ko se jc v Starem Bcčcju odprla mesnica, edina svoje vrste v Jugoslaviji in kakršnih jc tudi na vsem svetu le malo. Gre za nekega »trgovca«, ki kupuje lepo rc-jene mačke, jih kolje, kože prodaja, meso pa konzervira in kakor pravi sam, prodaja v inozemstvo, v glavnem preko Trsta v južno Italijo. Mož plačuje za mačko po šest do osem dinarjev. Vsa mestna mladina ima seveda velik halo in lovi mačke na vse pretege ter jih prinaša trgovcu. Da pri tem nc gre brez odurnih prizorov in mučenja živali, je umevno. Mož je moral premagati precej težav, preden jc dobil dovoljenje za svojo čudno obrt, ki pa ie bo bogvekaj poboljšala naše trgovinske bi-lamcc. In šc eno vprašanje je, ki beli glave vrlim Vojvodincem in Sremcem: Bogve koliko jc resnice na tem, da gre mačje meso le % inozemstvo in če ga mož ne razpečava tudi v naši državi. ★ Vladimir Gajdarov v Zagrebu. Včeraj je prišel v Zagreb slavni ruski filmski igralec Vladimir Gajdarov s svojo ženo Olgo Gzovskajo. Oba bosta 23. in 24. t m. gostovala v zagrebškem narodnem gledališču. Iz Zagreba odpotn-jeta v Belgrad, kjer bosta tudi gostovala, nato pa v Dalmacijo, kjer si bosta ogledala teren za nov film Gaidarova. V njunem spremstvu je tudi znani nemški filmski režišer Martin. k Velik sneg v Hercegovini. V Heucego-vini je nastopil v sredo hud mraz. Dosedaj tam ni bilo snega, temveč je pihala samo ostra burja. V sredo popoldne pa je pričelo snežiti po vsej Hercegovini. Revni ljudje brez hrane in kuriva sc v Mostam zatekajo k mestni občini in prosijo pomoči. Mestni župan Šalili Baljič je naročil, naj se vsa drva, s katerimi razpolaga občina, razdele revežem; ker pa je blagajna socialnega odseka že izčrpana, je župan Baljič odstopil za reveže znaten del svoje županske reprezentativne doklade. Radi velikega mraza in snega na Ivanj planini imajo velike zamude vsi vlaki, ki vozijo med Sarajevom in Mostarom. Prišlo je že do manjših nesreč. Tako se je v sredo H. Ch. Kaergel: V nočnem vlaku ... Dramatična zgodba 2e precej časa so se peljali skupaj in še vedno peli, predno so zapazili izrednega moža v levem kotu oddelka. Še vedno je imel pred seboj svoj časopis. A že dolgo ni več bral. Zdelo se je, kot da ga jezi njihova veselost. Čuden človek je bil. Ako bi ga natančneje pogledali, bi skoraj mislili, da sploh ni nikak mož. Skoraj bi mu lahko zapiskali skozi suha, bleda lica. Le kadar je odprl oči, je bil drugačen. Gorele so v temnem sijaju tako, da bi se človek ne peljal rad sam z njim. Suhe roke, s katerimi je držal časopis, so bile še bolj prosojne. Nekdo izmed družbe, ki je pel z njimi, je menil, da je to brivski pomočnik iz Hajnavske ulice. Rekel je, da se je že enkrat pri njem bril in da je to silno prenapet človek. Ostali ga niso poznali in so peli dalje. Lepega dneva si pač ne bodo pustili zagreniti. Morajo ga lepo zaključiti. Škoda, da morajo sedeti sami v tem ozkem, zaprtem oddelku. Z vso svojo veselostjo se pač ne morejo peljati molče do Liegnitza. Med seboj so se že nasmejali in sedaj bi radi kaj novega. Tudi pesmic je bilo kmalu konec. Peli so vedno bolj počasi. Tedaj so zapazili tega izrednega moža. Za njihove pesmi se ni zmenil. Pač si je enkrat ogledal izza časopisa te štiri može. A videl je vedno isto. Bili so si vsi podobni. Imeli so razgrete, pijane obraze in so se glasno smejali. Najbrže so bili to peki, mesarji in mešetarji. Smejali so se glasno in se tolkli po kolenih. Z njimi torej ni bilo mogoče začeti razgovora. In vrhutega so še kadili. Tega pa on ni prenesel. Njegovim plučam je škodoval dim. Srce mu je začelo močneje biti. Razburil se je in tega ne bi smel. Končno mu je puhnil nekdo oblak dima baš v obraz. Tedaj je odložil časopis in rekel: »Ali ne bi mogli gospodje kajenje --« »Seveda, seveda, gospod, prosim izvolite cigareto!« je rekel debeli človek in mu pomolil cigaretno dozo. »Tu — prosim vzemite, ta vas ne bo vrgla!« Tuji mož se je nasmehnil: »Ne — hotel sem le prositi--« »Ni treba prav nič prositi Mi že lahko kadimo. Male deklice seveda ne smejo.« Debeluhar je še vedno molil dozo. Pek, ki je sedel v desnem kotu ter držal debele, bele roke na kolenih, je pomislil: Sedaj se bomo začeli razgovarjati. »Citate? — No, kaj pa je novega, gospod?« »Železniške nesreče!« »Hahahaha!« »Zakaj se pa smejate, gospod?« »Fantje, ste slišali, bral je o železniških nesrečah! Kako je to povedal! Ali vidite, kako gleda. Boji se — hahaha!« Pek se je smejal. Tudi ostali so se smejali z njim. Mlademu možu je bilo zoprno. Kaj mu mar ti pijani ljudje? Skril se je zopet za svoj časopis. Toda takoj je udaril nekdo s palico od spodaj po časopisu. Tuji mož je ogorčeno rekel: »Kako si dovolite kaj takega?!« »Kar tako. Hočem vam pregnati strah!« »To pride od tega, če človek ves dan brije ljudi, ne pusti, da bi kdo drugi norce bril. Pazite — nekaj bomo doživeli. Ali ne slišite? Tračnice so zrahljane!« Vsi so se zakrohotali. Tuji, bledi mož je sedel še nekaj časa molče v svojem kotu. Oni pa so se zabavali na njegov račun. Kadili so dalje. On je zakašljal. Vzeli so mu časopis iz rok. Bili so gospodje. On pa je bil le brivski pomočnik. In zasmehovali so ga. To ga je grizlo. Nc bodo se več smejali. Hotel jim je napraviti nekaj, da bi vse potlačil. Vse! Ga bodo že spoznali. Tedaj so se pomaknili bližje. Saj so imeli prostor. Toda potisnili so ga v kot. Ničesar ni rekel. Zrl je predse in premišljeval. Nekdo je vzel iz žepa steklenico žganja in jo ponudil tovarišem. Tedaj so začele njegove oči žareti. Napravil bo dovtip! Le nek dovtip! Ne bodo se igrali le oni z njim! Baš, ko so peli: »Le pijmo ga, le pijmo ga!« — tedaj je skočil na klop ter potegnil uro iz žepa. »Gospodje!« Hipoma so prenehali s petjem in pogledali suhega, bledega brivca. Njegov glas je donel. Ustrašili so se. Cemu je stopil na klop? Spačil je svoj obraz. Oči so mu žarele. Držal je uro pred seboj. »Gospodje — čez tri minute bo skočil naš vlak s tira. Vlak je sedaj v najhujšem diru. — Le poglejte, kako se voz že nagiba! V treh minutah bo skočil vlak s tira!« »Ali ste znoreli?« Mesar mu je to zaklical. A ni se počutil pri tem baš dobro. Ostali trije so široko odprli pijane oči: »Kaj — kaj — vlak s tira —?« >Gospodje — vi ste žrtev atentata. Opozarjam vas na to, da potuje z našim vlakom minister. Točno ob 12.47 bo vlak na mestu, kjer je tračnica pretrgana. Pa jaz sem član internacionalne obrane. Ako vam je življenje drago — noge kvišku!« Zakričal je. Pri tem je smrtno prebledel. Mehanično so dvignili štirje možje noge kvišku in objeli kolena z rokami. Ni bilo več dvoma. Silen strah se jih je polotil. Tedaj — za božjo voljo — to ni bilo več igranje — sedaj jc zgrabil grozni človek za kljuko pri vratih. Pomolil jim je uro pred nos. O Bog — odprl bo vrata. »Še pol minute! Razumeli boste, gospodje, da se bom jaz rešil. Želim vam, da dobro prenesete ta mali pretres. Lahko poč, gospodje!« — Odprl je vrata. Tedaj — oglušujoč lirušč. Divje bobnenje. Zakričali so v divji bolečini in in videli so, da je nekaj padlo na tla. Ali so za nekaj časa oglušeli? — Ko so se čez nekaj časa ozrli okoli, so videli, da drvi vlak še vedno z isto hitrostjo. Le vrata so bila široko odprta. Komaj so si upali dihati. V onem trenutku, ko jc bledi mož odprl vrata, jc prihrumel brzovlak. Zračni pritisk je na široko cdprl vrata, mož pa je izginil, kot bi ga požrla noč. Možje so sedeli še vedno z dvignjenimi nogami. Končno je nekdo spustil noge na tla. Zadel je pri tem na neko truplo. Sklonil sc jc in pogledal. Tu je ležal nepremično skrivnostni človek. Zopet je dvignil noge kvišku. Kam naj dajo sedaj noge? Tedaj je začel pek jokati. Jokal je kot otrok. Ostali trije so se spogledali, in zdelo sc jim je, kot da se vidijo prvič. Njihovi obrazi so bili sivi in stari. Vsi so bili smrtno prestrašeni. Prikazale so se prve luči Liegnitza. V trenutku, ko so zaškripale zavore in kolesa, sc je dvignil s tal mož, o katerem so mislili, da jc mrtev, si pogladil lase s čela, obrisal pot ter se zravnal Tedaj je vlak obstal. Vzel je svoj klobuk, sc globoko priklonil in rekel: »Oprostite, go-spodje. Bila je le majhna zabava. Nisem mislil, da bo to za nas več kot samo zabava. Lahko noč, gospodje!« rt rt I C/1 A 7BIIA bo razpo»aqala z zadostno hrano svolemu dofentku ter mu zagotovila mera*, zdrav raz-V V/ S C V M ftiERM voj, ako bo jemala pri za.uterku in fužini v skode.ici mleka 2 do 3 kavine žlice Oiromaitine iztiril na Prenju en vagon tovornega vlaka. Radi te nesreče je prišel sarajevski vlak v Mostar s štiri urno zamudo. k Nesramnost reških iaMstov. Trža&ko časopisje priobčuje neko vest z Reke, da so bih reški smučarji prejšnjo nedeljo v Delnicah surovo ozmerjam od nekega jugoslovanskega orožnika. Kakor tržaški časopisi sami priznavajo, so smučarji z Reke na našem ozemlju prepevali fašistovsko himno, prisotni orožnik pa jih je pozval, naj prenehajo peti. Orožnik je postopal čisto pravilno. ■k Žive zajce lovijo. Slavonija je znana po svojem bogastvu na divjačini. Pred vojno so iz oeiješke okolice izvažali mnogo živih zajcev v Francijo, kjer jih j« tamkajšnja gospoda kupovala in spuJčala v svoja lovišča. Sedaj po 15 letih so pričeli zopet izvažati žive za>jce v Francijo. Zajce love na poljih v mreže, v katere jih žene hud mraz in pomanjkanje hrane. Dosedaj so izvozili že več sto živih zaijcev, katere prodajajo po 150 Din. ■k Borba med Mostaroni in Dubrovnikom ta finančno direkcijo. V Dubrovniku in v Mo-staru imajo sedaj finančno direkcijo. Namera Belgrada pa je, da eno teh dveh direkcij ukine in njeno področje priklopi drugi. V Belgradu so najprej mislili, da bi se ukinila du-brovniška ter priklopilo njeno področje mo-starski. Toda Dubrovčani so pričeli veliko akcijo, da se ne ukine dubrovuiška, temveč mostarska ter je v Belgrad že odšla deputacija is Dubrovnika radi te stvari. Seveda tudi Most arčani ne smejo zaostati iu tudi oni so si izvolili iz svoje srede več uglednih mož, da bi jim ti preskrbeli finančno direkcijo v Mostar. -k Z državnega posestva Belje. Preteklo leto so imeli na Belju 1289 molznih krav; vsaka teh krav je dala v letu povprečno 2443 litrov ndeka. Surovega masla so pridelali preko deset vagonov. Konj so imeli 173, bikov 288. telet 641, nemolznih krav 2189, sviuj 2952, ovac pa 2944. Sladkorja so pa izdelali 1125 vagonov, rib pa so polovili 1.434.900 kg. •k Ogljikov dvokis smrtno zastrupil dečka. Včeraj smo med ljubljanskimi novicami poročali o slučaju postrežkinje Ane Pivkove, ki bi v torek zvečer kmalu prišla radi gorečega oglja ob življenje. Podoben in še bolj žalosten slučaj se je pripetil v Splitu. 13 letni učenec ljudske šole Marijan Kovačič je ostal doma sain, starši pa so odšli po opravkih. Da bi se ogrel, je deček zakuril peč in naložil na ogenj oglja ter se vlegel na posteljo, da bi bral. Deček je na postelji zaspal ter se zastrupil z ogljikovim dvokisom. Ko se je dečkov očem vrnil in opazil, kaj se je pripetilo, je dečka takoj odnesel v bolnišnico, toda bilo je prepozuo, kajti zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. •k Smrtna nesreča letala v Zemunu. V sredo dopoldne se je pripetila na letališču v Zemunu velika nesreča, katere žrtev je bil poročnik Miloš Jovanovič. Jovancvič se je na lelalu tipa Devoitiu dvignil ob pol 11 kvišku, kjer je krožil kakih 20 minut. Ko je preletel meosebno pu vzbujajo pozornost novi 8cilimlrski vozovi in mali lepi Mercedes vozovi. Dalje so razstavljeni sloviti K< in >S< vozovi in priljubljeni 3K literski vt*. Vse je do zaCinkoletu«. Poročalo se bo o novem zakonu, uverenjih, dalje glede prihodnjega občnega zbora. Članarina! Udeležile se zanesljivo! — Odbor. 0 Nevarnost na zuirelih hodnikih. .Magistrat izdaja naredbe policija op: minja, pa le nič ne pomaga: nekateri brezbrižni hišni posestniki kar nočejo osnažiti hodnikov pred svojimi hišami. Tako Re na primer iz Spodnje šiške ljudje pritožujejo, kako so na stranskih ulicah hodniki še vsi polni za mrzlega snega. To za pasante tel) ulic ni samo Maribor k UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA. za Stovmir. priredil prof. Oroiev. Cene Din 40, vet. Din .50. Za nase .severne brate Čehe se vedno bolj zanimamo Ma-rija na travniku . Vzporedno se bavi z oljnato sliko, ki predstavlja Marijo z božjim Detetom v naročju in ki bo gotovo eden najlepših slikarskih umo tovorov, ki jih ie bil zasnoval ta naš nadarjeni umetnik. Zanimive so tudi študije, ki se nanašajo na okrasne slike, namenjene za palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Najbolj plastična in simbolna je gotovo študija Kovači-', ki sega globoko v žit ie iu bitje ročnega delavca sploh. Samo da je »grenak ta umetniški kruh« toži prof. Mežau in mi mu radi verjamemo. G Za smnško prvenstvo. Kakor smo že poročali. se vrši dne 27. januarja t. 1. na Pohorju državno smuiko prvenstvo. Pripravljalna dela so v rokah posebnega akcijskega odbora. Moška proga znaša 35 km. Tozadevne prijave sprejema dr. L Orožen, Prva hrv. štedlonica. Prijavnina 10 Din. Koči na Klopnem vrhu in na Pesku sta rezervirani izključno za tekmovalce in funkcionarje. Za gledal-ee pa bo na Smolniku 30, pri Perganerjit 25, na Cinžatu 15, pr' Sv. Arehu 120 in pri Mariborski koči 100 ležišč na razpolago. Dostop od omenjenih irostojank do cilja nudi vsem gledaveem krasno turo. Kakor se pričakuje, se bodo udeležili omenjene tekme naši navdušeni mariborski športniki v *elo velikem številu. O Podnfirirsko podporno droštvo v Mariboru ima jutri v Narodnem domu svoj« tradicionalno prireditev, ki se vrši pod pokroviteljstvom mestnega poveljnika generala Dimitrije SpnsiCn. G Tatvine, ki s« »imfoolne. Poslovodji Antonu G. je med 28. in 24 uro odvalil iz nezaklenjene veie nepogruntnn klatež nov sod in ga prodal ne- neprijetno temveč tudi nevarno. Da pa so celo v sredini mesta tako brezbrižni lvišni posestniki, ki mimo trpe, da na njihovih trotoarjiii padajo ljudje, je pa le malo čudno. Pred neko hišo na Vidov-danski cesti se je spodrsnilo zavarovalnemu uradniku g. Rudolfu Morami. Moran se Js pri padcu hudo poškodoval po vsem telesu. Na Kralja Petra trgu se je spodrsnilo gdč. Hudi Gotzl. Zlomila si je levo roko v zapestju. Gotzlova trdi, da je nesrečo zakrivil hišni lastnik, ker ni dal posuti zle-denelega hodnika s pepelom. Hišni lastniki, zganite se, če si nočete nakopati sitnosti. O V mpslni klavnici se bo na prosti stojnici v soboto 19. t. m. ob 3 popoldne prodajalo prašičje meso. O Poziv meničnim upnikom stavbne zadruge HeraKonkurani upravitelj zadruge »Hera« poziva vse one upnike, ki imajo v rokah menice te zadruge oz. njenih članov, da prijavijo ločeno od konkurza še posebej svoje s temi menicami krite terjatve pisarni dr. Josipa Cepudra, odvetnika v Ljubljani in navedejo sočasno, če in kakšne korake so doslej storili v zavarovanje ot. v kritje teh svojih meničnih terjatev. Ker je zadeva nujna, naj se Izvrže prijave tekom 8 dni. © Voziček s cinkom. Tam okoli Most in Ko-deljevega ima svoj revir detektiv Močim, ki je že dolgo pri vseh ztikovcih svojega okraja skrajno nepriljubljen. Počasi pa gotovo spravlja namreč drugega za drugim na varno, kolikor jih še ni spravil. V sredo popoldne je ustavil na Kodelje-vem dva brezposelna rokodelska [»močnika, ki sta peljala voziček z velikim zabojem, v njem pa nekaj težkega. Bilo je dvajset plošč cinka v obsegu i 100X 65 om. Plošče so bile še v izvirnih zavojih j z znamko dveh prekrižanih kladiv, napisom »Pri-mw in dveh celikih C. Seveda je detektiv uganil, da so te phišče ukradene in je obema mladeničema napovedal aretacijo, plošče pa zaplenil. Sedaj policija poizveduje, kje bi bile te plošče ukradene. © Konj je dezertinil. Poročnik N. je v sredo ponoči jezdil na lepem vojaškem konju po službenih opravkih po Dunajski cesti. Konj je bil še mlad in šele pred kratkim kupljen, ni mogoče torej od njega zahtevati kakega temeljitega znanja vojaške discipline. Naenkrat se spomni, da bi bilo treba hoditi po dveh nogah, tako kot ljudje. Vzpne se s piredniima nogama kvišku — in vrže poročnika s sedla. Nato pa v dir. Po Aleksandrovi, Bleiweisovi in Tržaški cesti so ga videli ljudje dirjati, ujel ga pa nihče ni. Poročnik je moral peš iu jezen v vojašnico. Drugo jutro pa je bilo vse alarmiramo za pogon za konjskim dezerterjem. Lovila ga je policija, lovilo ga je vojaštvo, toda tam, kamor so prišli zasledovalci, tam je konj naenkrat izginil in se pojavil povsem dru<*ie. Morda so ga do večera ujeli, kar pa ni gotovo. Če ga niso, ga bodo pa danes, kajti konj je brez hrane in se bo moral pust'ti ujeti. Lakota namreč nauči discipline ! tudi vojaške konje. 0 Iz policijske torbe. Psi »o postali zadnje dni v Ljubljani hudi in vsak dan koga popadejo. Na Gasilski cesti je pes popadel gospo Ano Weis-sovo in ji raztrgal ob'eko. — V stanovanje Franca Likoviča, strojnega ključavničarja na Dolenjski cesti se je splazil neki tat in izmaknil 830 Din gotovine. — Aretirane so tri prostitutke, dva tata in en razgrajač. Ovadbe navajajo: 3 'taljenja nočnega miru, pet prestopkov obratnega pravilnika, dvoje prestopkov zoper cestno-policijski red in eno prekoračenje policijske ure. — Komunistični letaki se v predmestjih še vedno pojavljajo. Dopisi kje čisto na drugem koncu mesta. — Neki trgovski vajenec B. pa ni imel denarja, da bi si nabavil smuči. Izlaknil jih je v neki veži v Strossmajer-jevi ulici ter si jih lepo prisvojil. Q Polirajlija. V luknjo so romali Robert A., ker ie s sekiro v rokah nagnal iz svojega stanovanja neljubega gosta — terjavca in ga pri tem ranil; Konrad Z., ker je strašno hud dedec in zraven se berači; Marija K. pa je v pozni uri gostolela po nekaterih sumljivih lokalih in prežala na »zaslužek«. Prijavljeni pa so bili tile slučaji: radi trpinčenja živali 2, cestno-policijskega reda 4, tatvine 1, suma tatvine 2, goljufije 1, požanja 1, avtopred-pisov 4, odstranitve od roditeljev 1 ter radi intervencije 2. Moč, aroma in prijeten okus v tem se odlikujejo vedno sveže pražene kave (mešanice). - Tvrdka ANTON FAZARINC, Celje. Moste pri Ljubljani Občinske volitve, ki so se vršile dne 18. nov., je veliki župan razveljavil, ker neki kandidat gospodarske delavske kandidatne tiste ni svojeročno podpisal. Kadar pride čas, se bomo pa pomerili iznova. Mestna plinarna je pripravila cevi za napeljavo plina v tovarno Saturnus. Naše mnenje je, da ima do plina vsak občan pravico wod navadnimi pogoji, kakor jo ima bogata tuja družba. Vodovod že imamo ljubljanski, zdaj dobivamo plin. morda ne bo dolgo, ko dobimo še kaj drugega, kakor imamo z Ljubljano vred isto policijo. Tako prihaja mesto korak za korakom v našo vas. Novo mesto Naraščajska akademija. V nedeljo, 20. t. m. ob 5 popoldne priredi tukajšnji orlovski odsek v dvorani Rokodelskega doma, naraščajsko akademijo. Mladci, nižji naraščaj, mladenke in gojenke prav vsi nestrpno pričakujejo, da pokažejo sadove dosedanjega dela v" telovadnici. Ker pa Orel ne skrbi samo za telesno vzgojo, ampak tudi zn duševni napredek, bodo naši mali vpirizorili čarobno igrico v 3. dejanjih ^Čarovnik Vrl ulja.. Naša deca bo z veseljem gledala to igro, zalo prosimo vse starše, da pripeljejo svoje male, ki se bodo pri telovadnih točkah zlasti pa pri igrici prav imenitno zabavali. Jesenice Lovski blagor. Dvorni nad lovec g. Peter Markelj je v Možaklji v »kopec vjel sedem kilogramov težkega mačka. G. Markelj je star lovec, a pravi, da kai takega še ni doživel, da bi v teli krajih vjel divjega mačka. Bil je še žtv, ko ga Je našel ter bil zelo srdit in tare« divji. »Narodni poslanec«. V nedeljo zvečer ob pol osmih uprizori dramski odsek K. D. P. D. veselo komedijo »Narodni poslanec«, ki je za pred pustni čas baš primerna. Pojasnilo. Pred kratkim smo na tem mestu objavili, da ima g. P. Š. še polne roke dela s sestavljanjem radio-aparatov raznim radlo-amater-jev n« Jesenicah. Ker se je to napačno tolmačilo, bodi s tem pojasnjeno, da imenovani gospod to delo vrši impiiinonui breaplačno iu le za kratek čas ter ne misli s tem nobenemu obrtniku niti najmanj škodovati. Taki, katerim on sestavi aparat, bi si gn sicer gotovo ne omislili in s tem nesebit- j niiu delom g. P. š. širi le veselje iu zanimanje do j rwttn ter dviga število naročnikov Radio Radio in dramatika Poslušalec sedi prod zvočnikom, zvoki in besede te aH druge igre prihajajo od nekod k njemu. Nenadoma zaživi pravcat svet pred njegovimi duševnimi očmi. Čuti, kako morda sedi par Jjudi v bedni sobi okrog mize; čez hip zaveje vanj snpa iz kake pokrajine; zmeda glasov v kakem prizoru se zgosti v njem v privid razburjene množice. Ali pa zadobi zvok glasu postavo, ali postane dialog telesno uzrlo doživetje in zdi se, da vidiš, kako slikovito se igra spreminja iz prizora v prizor. To je na vtisih najbogatejša umetnost, ki Jo more nuditi radio samotnemu poslušalcu, to je vzor novodobna, docela na fantaziji zgrajena umetnost — brez odra, ozadij, sofit, kulis, pudra, šminke in rafinlrane razsvetljave, s katerimi v gledalstvu pač lahko ustvariš Iluzijo — ali pa jo tudi razdreš. Popolnoma brez tega slikovitega, dihajočega m pobudo _ dajajočega odrskega sveta mora ustvarjati umetnik pred mikrofonom, se mora siliti med štirimi praznimi stenami studia do zadnje koncentracije, jo stopnjevati do one intenzivne igre, ki se v še tako puščobni »obl poslušalcev zgosti v pravo in resnično življenje! Redno se oddajajo igre po radiu. Z večjim alf manjšim uspehom seveda. Zakaj, ni vsaka igra pripravna za golo akustično kuliserijo. Najpri-kladnejJi so v to svrho misteriji in hkrati z njimi pravljice in pripovedke, najmanj primerne pa so razne realistične in verislične drame. Kaj dosti znano morda pri nas tudi še ni, da obstoja že nova dramatska vrsta, to »o dr«me, napisane zgolj za radio. Takih dram je že precejšnje število, a oddajajo se s presenetljivo prepričujočim akustičnim režijskim aparatom, ki niti prostora ne da misli na oder... Vendar se v zadnjem času baš Neme.i pritožujejo, da primernih iger nihče več ne na-piSe. Bržčas je avtorje prestrašil v to razpisani natečaj leta 1927, ko od 1177 depošlanih dram — nobena ni dobila določene nagrade!... Kot zanimivo dejstvo je še vredno omeniti, da je marsikatera popolnoma propadla in že pozabljena odrska igra doživela v radiu svoje vstajenje, pri čemer gre pač glavna zasluga neverjetno iz[x>pol-njeni režijski tehniki. Kdaj le Slovenci dobimo prvo — radijsko dramo'? Philšpsov večer Zadnjič smo v našem listu opisali, kako v Ameriki vzdržujejo oddajne postaje prav za prav ks firme, ki preskrbujejo oziroma plačujejo program ter s tem vrše reklamo za svoja podjetja. Tudi pri nas je ta način reklame že našel posnemovalca: nocoj se bo prenašala spevoigra "Pri treh mladenkah : na stroške radijske firme Philips Naša postaja si gotovo želi še več takih večerov. Ljubljana 566 m (2-5 kw) Z«PRI TREH MLADENKAH?. -Red D. Sobota, 19. jan.: .- ČARDASKA KNJEGINJA«. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izv. Nedelja, 20. jan.: >MADAME BUTTERFLY<. Ob 15. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. >PRl TREH MLADENKAH«. Ob pol 20. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 21. jan.: Zaprto. • Ljudski oder v Ljubljani V nedeljo, 20. januarja ob pol 8 »CHARLIJEVA TETA«, veseloigra v treh dejanjih. Mariborsko gledališče Petek, 18. jan.: Zaprto. Sobota, 19. jan. ob 20. uri: sDOVER CA L A IS— Kuponi. Znižane cene. ZaJnjikrat. Nedelja, 20. jan. ob 20. uri: »NA CESARIČINO POVELJ lic. — Premijera. Prireditve in društvene vesti Ljudski oder v Ljubljani vpri/.ori v nedeljo dne 20. t. ni. ob pol 8 zvečer komično veseloigro »Charlijeva teta . Kdor se hoče res dobro zabavati, naj si jo ogleda. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Ljudskem domu v prvem nadstropju od B do 12 dop. in od 2 do 6 pop. Dvorana bo toplo kurjena. Vaje žu/jni konccrl se vrše: moški zbor v soboto, 19. in torek 22. t. m. ob 20. uri; ženski zbor v nedeljo 20. t. m. ob pol 11. uri ter četrtek 24. t. m. ob pol 20. uri. — Vse vaje se vrše v poslopju Glasbene Marice za pevska društva Slavec. Krakcvo-Trnovo. Glasbeno Matico in Ljubljanski Zvon. Arhivarji naj prinese note s seboj. Strogo obvezna udeležba za vse člane! Tajnik. Naše dijaštvo J. k. a. d. Danica ima danes, 18. t. m., ob 20 izredni občni zbor. Zadeva je važna. Udeležba za člane obvezna! — Odbor. Za duha in srce Vital Vodušeh t Pesmi (Ljubljana 1928, samozaložba, str. 103.) Na nrvi božični dan sem jo dobil, to belo knjigo. Koda mi jo je svetonočno razpoložena domovina v tuji svet poslala. Vesel sem je bil. Zato, ker sem vsake duhovne rasti svojega naroda vesel. Posebej še, ker je iz vrst naših najmlajših, v novo cvetenje hotečih, a še neuveljavljenih moči prišla, ker je prva knjiga Vitalova in pa ker je uspela. V do korena razrvano, materijalistično usmerjeno in koristolovsko povojno Evropo so vrgli odrešujočo besedo vidci — posamezniki in za njimi so š'e cele organizacije. Novega, religijozno občutenega, v Boga naslonjenega, zdravega in pacifističnega človeka hočejo, bratskega, človečanskega duha, velike, še neizrečene besede ljubezni in otroštva božjega. Ta duhovni val je šel in še gre preko cele Evrope. V Nemcih je vstala križarska mladina. Od tu so vzete osnove slovenskih križarjev, ki so preko »Križa na gori« utrli pot. Cela vrsta jih je, mladih, borbenih, novih steza iščočih. Eden med njimi je Vital Vodušek. Sicer je pa zbirko že pred tetini časovno uokviril g. Koblar na tem mestu. Samo par impresij in domislekov iz prvega branja bi rad dal. Prvo in najobsežnejše od štirih zaglavij: Sveti Frančišek, me je prijetno izr.enadilo. Življenje Fran-čiškovo je tu v onih momentih, ki so se umetniku zdeli najhvaležnejši za vezano besedo. Sugestivne, tople in večinoma ostro zadete so te miniaturice. Italije ni mnogo v njih. (S le strani je Jorgensenova knjiga v prozi o istem svetcu miljejno bolie zadeta.) Najbrže zato, ker je autor telesno gledal ni. Ker če bi jo bil, bi več njenega so'nca in tople barvitosti ostalo v njem. Ta ciklus naj bi bil zapozneli prilog vezane slovenske besede (poleg proznih) za sedem-stoletnico ve'ikega otroka in Bogu u.odnega asi-škega berača. V naslovni (str. 9) je ves sv. Frančišek; od dni, ko so mu prvi dvomi o pozemskosti vstajali preko iskanja Boga in sproščenja v njem do »Solnčne pesmi«. »Molitev« (13) je močna miselno in izrazno. »Assi9i« HO) me je po obde'avi in po ritmu spomnil Sardenkove »Rome«. »Frančišek poje« je morda preveč prozna prepesnitev »Solnčne«. Radi zaokroženosti cikla in radi nasprotja bi si želel vsaj nekaj slik iz življenja Frančiška-svetovnjaka. Sicer pa v naši književni preteklosti skoraj ne vem za religijozno snov, ki bi bila tako ostro izklesana, samosvoje in močno jx>dana kot jo je podal Vodušek. Srednji del zbirke (Večer, Luč) snovno ni religiozen. Obsega nekaj pesmi, ki so na višku (67, 78). Ponekod išče v socijalni motiv 54, 58, 59). Ono prijetno razgibano na str. 56 jem'jem simbolično. Pesem otroka (57) kot Otrokova smrt (61) sta psihološko zgrešeni. Posebno prva. V Vetru (74) je re: fleksiven. Pot (83) je ko utrinek. Zlato (78) je umetnina zase. Božični ciklus me je marsikje iznenadil. In ne v dobro stran. Vsebina pada in ž njo ritem in moč v izrazu. Otroškost je redko naravna, zadeta. K oni na str. 99 bi pripomnil, da je ritem vedno več ko rima. Sneži (96) sploh ni pesem. Ko sem bral sredi 100. strani, sem misli!, da sem Župančičeva »Mlada pota« odprl. (Sv. Trije Kralji.) Splošno je Vodušek izrazno kratek, ko odsekan, iznajdljiv in sočen. Jezikovno je bogat. Ponekod (23, 67 itd.) izstopa arhitektonski sestav jiesmi. Ljubi eno in dvoverzne kratke konce. Tudi kak gorenjski lokalizem mu uide (pojmo = pojdimo 22). Dobro se je predstavil Vital Vodušek. Prva njegova knjiga bo radi svoje preprostosti gotovo našla pot med iiudi. Nekateri pogreški, ki sem jih zgoraj navedel, nikakor ne zmanišujejo v celoti vrednost zbirke. Morda nam bo Vital Se velikonočni ciklus napisal. Snovi je še več, samo tako ljubka in otroško domačnostna ni. Morda. Vel. Kikinda, 12. jan. 1929. Tone Potokar. • Mentor. Dijaški list. Ljubljana. L. XVI., januar 1929, št. 5. Prinaša sledečo vsebino: Leposlovje in poučni članki: J. K. Rejec, Med Seilo in Karibdo. Povest v zgodbah. (Dalje.) — Iv. Doie-nec, Med Nemci. Potopis s slikami. (Konec.) — M. Prezelj, Kažipot skozi prirodopisno zbirko v ljubljanskem muzeju. (Dalje.) — Sempronij Tiro, Tz dnevnika starega profesorja. (Dalje.) — Knjige in revije. — Sah. — Šale in uganke. — Naši pomenki. • Nove izdaje ruskih klasikov. Založba Žiznj in kultura« v Rigi (Latvija) je dovršila zaslužno delo. Pričela ga je avgusta leta 1927 m končala z Novim letom 1929. Natisnila je popolno izdajo leposlovnih spisov Dostojevskega in Leva Tolstega: po 12 debelih zvezkov, \3ak po 7500 strani. Izdaja obsega vse brez izjeme romane, povesti in igre velikih pisateljev in prinaša prvič. popolno izvirno besedilo brez cenzurnih lis, katerih je bilo toliko pri To! tem. Marsikatera povest je objavijo na sploh prvič >Be3n Dostojevskega so.n. pr. veliko pridobili z obsežnim poglavjem -Pri Tihonu , ki je bila S?le pred kratkim najdena v pisateljevi zapuščini: vsobuje pomemben in globok razgovor starcu-meniha z besnim Stavroginam. Izdaja vsebuje več slik pisateljev in njih sodobnikov, je opremljena z uvodnimi Članki ter pripombami Ln presega v tem oziru poleg predvojnih tudi nove, sovjetske. Cena se ne more imenovati previsoka, in se lahko plača tudi v obrokih. Zdaj prične založba objavljati še Turgonjo.vove zbrane spise po istem načrtu, s popolnim besedil m brez vsakih svoječasno po cenzuri povzročenih vrzeli. V najem Se dajo s 1. februarjem t. 1. prostori za pisarno ali ordinacijo: TRI LEPE, VELIKE in SVETLE SOBE, kurjene (centralna kurjava), v pritličju, na cesto in sredi mesta, nasproti palači oblastnega odbora v novi hiši Beethovnova 2. — Pojasnila daje pisarna ing. MILANA ŠUKLJE v isti hiši. Inventurna prodajal angleških in čeških štofov za obleke vseh vrst suknje, površnike, plašče itd. pri tvrdki NOVAK, Ljubljana do 20. t. m. na Kongresnem trgu it. 15 ObiSčiU! Ne zamudite! Ostanki za polovično ceno! Do 40% prihranite! Gospodarstvo Tovarna barv IŠČE V NAKUP večje množine RAZNI SIFOVIN, GLINE ali KOVINE, ki so primerne za proizvajanje barv, in sicer satinober, oker, črno z mljo, rdečo zemljo, zeleno zemljo in vse druge vrste surovin, eventuelno tudi izgotovliene barve. — Ponudbe se naj pošijajo upravi »Slovenca« z malim vzorcem in najnižjo ceno pod »St 368 Tovarna barv«. Poštna hranilnica v letu 1928 V mesecu decembru lani je znašal pošino-čekovni promet 4769.2 milj. Din (od tega brez gotovine -17.32%) napram 5102.8 milj. Din v novembru 1928 iu 4370 milj. Din v decembru 1927. Število računov v trm mesecu je naraslo v Ljubljani od 4884 na 4914, v Zagrebu od 5045 ua 5068, v Rotgiadu od 3140 na 815"), v Sarajevu od 2698 na 270» in v Skoplju cd 673 na 678, v celi državi od 16.440 na 10.516. Značilen za sedanji položaj na denarnem trgu je dvig vlog v decom-bru od 035.4 nn 666.4, od tega v Ljubljani od 110.2 na 135.7 milj. Din. Hranilne vloge na knjižice so v tem mesecu narasle od 35 na 36.4 milj. Din, povprečna njih višina pa od 1084 na 1113 Dtn. Razvoj Poštne hranilnice v letu 1028 nam kažejo naslednji podatki (vse v milj. Din): Promet vloge o; Anton EUinger, trgovec v Mariboru (vsa masa razdeljena); Anton Kumperščak, trgovec v Studencih pri Mariboru (vsa masa razdeljena). čeika Irgtrcinska bilanca. V letu 1928. je znašat ves češkoslovaški uvoz 19.190 milij. (+ 1235 milij. Kč napram 1927), izvoz pa 21.229 milij. Kč (+ 1094 milij. Kč). Skupni promet je torej nara-stel od 38.1 milijarde na 40.4 milijarde. Aktivnost pa je nazadovala od 2174 milij. Kč na 2038 milij. čeških lcr^Ti. Razstava v Torontu. V Toronlu (Kanada) se vrši vsako leto meseca septembra modnarodni vzorčni semenj. Uprava velesejmn bi dala našim razstivljilcem brezplačno 1 paviljon na razpolago, če bi se prijavilo zadostno štnvilo razstavljalcev. Interesenti, ki bi se hoteli udoložiti velesejmn kot razstavljal« naj to prijavijo Zbornici za TOI v Ljubljani. Peti vinski sejem vinarske zadruge »I juto-merran« se vrši v torek dne 22. innuarja ob 11 dopoldne v centralni zadružni kleti v Obrežu, železniška postaja Središče ob Dravi, 20 minut od kolodvora. Vozovi (sani) n« razpolago. Za topla iedila in izvrstna zadružna vina bo preskrbljeno. Sej m bo nudil izbiro najboljših starih in novih vin iz ljutomerskih vinskih goric po dnevnih trznili conah. Ne zamudite te prilike in posotite sigurno ta najstarejši in najbolj vpeljani vinski sejem! Dobave. Gradbeni oddelek l jubi i- žel. ravn. sprejema do 21. t. m. ponudbe glorje dobave okrog 18.000 kemadov vijakov; do 22. t. m. pa glodo dobave tramov, desk, plo' ov, žlebov, revi. žebljev, vetroklinov, barve, salonil-nistnvkov itd Državni rudnik v Velenju sprejema do 5. febr. ponudbe glede doba.e električnega materijala. — Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave varilnega železa in varilnega praška. — Drž. rudnik Bukinje. p. Kreka sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1650 kg strojnega in dinamo-olja, 1500 kg masti za jamske vozičke in 15 kg bencina; do 26. t. m. pa glede dobave krovne lepenke, žičnih žeMjev. kant. podkev, železa, žice, ključev, matic, kleja. ščetk, krede, ključavnic, pil itd. — Vršile se bodo naslednje ofert. lici taci ie: Dne 11. febr. pri saraj. žel. ravn. glede oddaje buffeta nn postajo Medjedjt v zakup; pri zagreb. žel. ravn. glede dobave 150.000 kp lesnega oglja; pri inž. oddelku drav. Jiv. obl. v Ljub- ljani pa gledo zgradbo dovodnega vodovoda za vojašnico v Škofji Loki. Dne 8. febr. t. 1 se bo vršila pri vojnem ministrstvu, eddotek za mornarico v Zeinunu ofert. licitacija glede dobave 40.000 kg testenin. Prodaja Dne 22. t. m. se bo vršila v A in B skladišču Glavne carinarnice I. reda v Ljubljani prodaja raznega blaga. Borza 17. januarja 1928. DENAR Devizni promet je bil danes srednji. Pojavilo so jo nekaj več privatnega blaga; ni bilo zaključeno samo v devizi Trst, ampak tudi deloma v Curihu in Dunaju, večino Curihu in Dunaja j»n je dala Narodna banka, kakor tudi Prago in London. Dunaj so je učvrstil, London in Trst sta popustila, drugo devize so ostale neizpremenjene. Devizni tefaii na ljubljanski borzi 17. januarja« '"29. povpraš oon. srednn sr. 16 I. Amsterdam 2284. 0 2^85.— Herlin — 1354.50 1354.50 Bruselj — 791.77 — Budimpešta — 993.70 — I — Curib 1094.25 K 97.VS 109? .75 | 1095.75 Dunaj 799.12 802.1 i 800.62 800.54 London 275.96 276.76 276.36 276.38 Newyork — 56.'6 _ 56.86 Pari« — . 222.63 _ 222.57 Praga 168.20 169.— 168.60 If 8.60 Trst 297.10 299.10 29-U0 298.14 Zagreb. Amsterdam 2285 bi., Berlin 1853 do 1356, Curih 1094.25—1097.25, Dunaj 790.12—802.12, London 275.06 - 276.76, Nevvyork 56.70—56.90, Pariz 221.62-223.62, Praga 168.20—169, Trst 297.10 do 299.10. Belgrad. Amsterdam 2281.50— 2287.50, Berlin 1353—135«, Curih 1094.25—1007.25, Dunaj 799.12— 802.12, London 275.96—276.76, Newyork 56.70— 56.96, Pariz 221.63-223.63, Praga 168.20—169, Trst 207.56-299.15, Bruselj 790.27—763.27, Budimpešta 992.2—995.2. Curih. Belgrad 9.1275, Borlin 123.59, Budimpešta 90.625, Bukarešt 3.12, Dunaj 73.06, London 25.2175, Newyork 519.98, Pariz 20.82, Praga 15.385, Trst 27.2025, Sofija 3.74, Varšava 58.32, Madrid 84.90. Dunaj. Belgrad 12.49625. VREDNOSTNI PAP!R|I Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. krrditnmi 125 den, Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 50 den.. šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 442.50—415, kasa 442—445, termini 2. 419—419.50, 12. 455— 460. 7% inv. posoj. 86.2:. -86.50 (8625), agrari 52.50— 58.50. Bančni pop.: Un:r>n ."6.50—57 (56.50), Poljo 18 bi., Kred. iS, .lugo 91—91.50 (91), Ljublj. kred. 125—120, Medjun. 57.50, Nar 7050 den., Pra-šted. 922.50 den., Srpska 152 den., Zem. 138—140, Ravnngnra 80, Obrtna 38 den. Ind. p. p.: Gutmann 101 den.. Slavonia 5—5.50 (5), Danic« 162—170, Drava 475 bi., Šecerana 480 -190, Osj. Ijev. 180— 1T0, Brod. vag. 310. Union 305—320. Isis 23-25 (23;, Ragusea 505 bl„ Trbovlje 480—190 (480), Vevčo 120 den., Nar. šum. 26 den., Piv. Sar. 220— 265, Nar. mlin 20 den. Belgrad. Posojilo 86, agrari 52.75, vojna škoda 443—444, 1. 444.50- 445, 2. 417, Nar. banka 7120, Prometna 1000. Dunaj. Podon-savska-jadran. 87.85, Živno 135.25, Jugo 10.90, Hipo 6.85, Alpine 41.20, Grei-nitz 1.80, Trbovlje 59.10, Kranj, industr. 36, Gutmann 24.75, Mundus 103.50, Slavonija 0.77. Žito Na trgu jc bilo za pšenico nekaj zanimanja. Cene so ostalo noizpremenjone. Gornjobaško blago notira 242.50, banaško 237.50, pariteta Senta so nudi po 240. Zaključkov je bilo malo, ker so kupci pričakovali nižjih cen. Koruza tendira na svetovnih tržiščih zlasti v Ameriki zmirom čvrstro. in tudi pri nr.s je opaziti, da se cene nadalje dvigajo. Tako velja n. pr. času primerno suha Inzulinka že 265, medjimurska nakl. post. Kupci se drže re-zervirano. Enako malo kupčije je tudi z drugimi pridelki, katerih položaj jo nespremenjen. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): p" onica 80 kg 2% za januar 282."0—285, feBruur 287."0— 2S:0, marec 295 - 297.50, april 300—802.50, maj 305—M7.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 415—420, koruza laplatska 320, umetno sušena 310, času primerno suha 295, ječmen bač. 330-332.50. Zaključen 1 vagon pšenice. Tendenca čvrste jša. Novi .^ad. Pšenica bač.. gor. bač , pot. 237.50 —242.50, par. Vršac 235 237.50, sr. 24')—21 \50, oves sr. 240—245, ban. 235—240, koruza 247.50— 252.50, 2- 260-262.50, 3. 282.50—287.50, sr. 247."0 —252.50, ječmen bač. 252.50 257.'0, pol. 270-28), moka Og 3:0-850, št. 2 310—"fiO, št. 5 3C0 št. 6 270—275, št. 7 260—265, "t. 8 205—215, otrobi b-č. 180—185. Tendenca čvrsta. Promet 10'/j vag. pšenice, 3 ovsa, 2 koruze, 6 moke, skupaj 21 'A vag. Budimpešto. Tendenca čvrsta Pšf-nicn m-iroc 25.22 '25.32, zaklj. 25.30-25.32, maj 25.96—26.18. zaklj. 26.16—26.18, oktober 26 28—26."6, zaklj. 26.36—26.38, rž maroc 23.70—23.80, zaklj. 23.°2— 23.84, maj 24.80—24 42. zaklj. 24.50-21.52. oktober 24.10 24.12, zflklj. 23.98—24. koruza mnj 29.10— 29.32, zaklj. 29.30—29.32. julij 29.25—29.32, zaklj. 29.30- 29.32. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 5 vagonov hrastovih hlodov. Tendenca neizprjmo-njena. Povpraševanje je za 1 v«gon lepih orehovih hlodov od 25 cm premeru dalje, od 2 ni dolžtpo naprej fko vag. meja. A ti ste ie ______g« v • puravnuii naroemno Red ukc i j a železnica r j e v v Avstriji Avstrijska republika je ob razpadu pre-vzeM približno 120 tisoč železniških uradnikov iu nameščencev. Po desetih letih jc bilo to število zmanjšano na 82.000. Letos pa bo vlada odpustila iz službe zopet 12 tisoč na-meš».mcev. To nameravajo doseči ua ta način, da bodo ukinili vsa pokrajinska ravnateljstva in upeljali popolno centralizacijo. Ukinjenih bo tudi več železniških delavnic, ker se je pokaralo, da so neren'abilne. atelje. Od tu je splezal na streho in skočil na j streho sosednje hiše, kjer je omedlel. Ta čas I so žc prihiteli gasilci in pričeli gasiti požar. Mrzel curek vode je prebudil Mayerja iz nezavesti. Mayer je nato odšel domov in se pre-j oblekel. V istem času sta sedela Adolph in Eugen i Zukor v veliki gostilni in se dobro zabavala. Nato sta se odpeljala domov in šele stražnik ; na Brooadwayu jima je povedal, da gori njun j atelje. Stari Zukor se je razjokal ob pogledu 1 na pogorišče. Mislil jc, da je že vse uničeno. Norveški prestolonaslednik Olaf iu njegova zaročenka prinreza Marta. Zaročenec, presto.enaslednik Olaf, .je edini sin norveškega kralja Haakona VII. in je star 28 let. Princeza Marta pa jo hčerka princa Karla, brata Švedskega kralja. Vatikanski rrtovi v -uegu. V ozadju cerkev sv. Petra. Pot filmskega mag na t« V Newyorku je izšla pred tedni knjiga sHiša senc«, ki opisuje čudovito karijero Adolpha Zukora, predsednika filmske družbe NParamount«. Adolph Zukor se je še kot mladenič preselil iz Madjarske v Ameriko in tu po dolgem trdem delu ustvaril svojo filmsko industrijo. Njegov življenjepis je obenem tudi opis razvoja filma in sicer prav od onega časa še, ko so se slike na platnu tako tresle, da so bili zdravniki mnenja, da bodo ljudje izgubili pri gledanju filma vid, do današnje, skoro že popolne dovršenosti filma. "Zukor ima mnogo zaslug, da se je film osvobodil predsodkov ter se tako razvil. Ko je pričel s filmsko proizvodnjo, je bila gledališka umetnost zelo priljubljena. Za svoje prve filme je Zukor angažiral gledališke igralce. Odtod tudi prvo ime njegovega -podjetja •Famous Players in Famous Plays« (znameniti igralci v znamenitih igrah). Danes pa sc imenuje njegovo podjetje »Paramount«. V enem prvih Zukorjevih filmih v Kraljici Elizabeti je igrala Sarah Bernhardj slavna francoska igralka; v filmu Grof Monte Christo« znameniti ameriški gralec James 0'Neill, v filmu Ujetniki dvorca Zende pa igralec James K. Hackett. Tedaj je odkril Zukor Mary Pickford, idealno igralko otroških vlog in ljudje so se toliko navduševali nad njeno igro, da je število njenih oboževateljev dnevno rastlo. Ravno v času, ko je Zukor mogel že svobodnejše dihati, se je pripetilo nekaj, kar bi ga moglo skoro vreči na beraško palico. Bilo je v noči od 12 na 13. septembra 1915. Zukor je s svojim sinom Evgenom odšel na neko boksarsko tekmo, v starem ateljeju Para-mounta pa je ostal le šef ateljeja Frank Maver. Mayer je bil tako pogiobljen v svoje delo, da ni opazil, kako hiša gori, dokler ga ni pričel dušiti dim. Prva misel mu je bila, da je rešil občutljive negative in pozitive 18 filmov, uspeh šestmesečnega dela. Ker jih ni mogel odnesti na prosto, jih je zaklenil v ognja varno jekleno blagajno za denar. Nato je poskušal pobegniti iz ognja, toda gorelo je že vse pritličje in moral se je vrniti po stopnicah v V tem času je prišel Frank Mayer v suhi obleki k pogorišču. Zukor ga je ves vesel objel in se nasmehljal. Mislil je namreč, da je Mayer postal žrtev požara in sedaj, ko je videl, da je eden njegovih najboljših sotrud-nikov še živ, je pozabil na nesrečo, na požar in na vso škodo! Vso noč sta stala Zukor in Mayer na pogorišču in čakala, da so gasilci pogasili zad- N«vi nemški paslanik v Moskvi. Dr. v. Dirksei deve Litvinova izročil poverilna pisma nji ogenj, kar se je zgodilo šele do jutra. Ko se je podrl strop, sta opazila vis ko na zidu, ki se ni zrušil, blagajno, v kateri je bilo vse Zukorovo premoženje — 18 filmov. Zbala sta se, da se bo tudi ta zid porušil, kar pa se k sreči ni pripetilo. Blagajno so s težavo spravili delavci doli in tri dni so strokovnjaki čakali, da se ohladi. Končno so jo odprli in našli v njej vseh 18 filmov nepoškodovanih. Niti košček celuloida se ni pokvaril. Zukorovo veselje je bilo brezmejno. Mislil je že, da je uničen in da bo moral začeti znova, kar pa mu radi srečne rešitve 18 filmov ni bilo treba-Adolph Zukor, predsednik »Paramount Famous Lasky Corporation*, ki je danes 52 let star, ni imel po tej hudi krizi nobenih finančnih težkoč več. Neprestano je korakal in s sigurnostjo vodil svoje podjetje do onega slovesa, ki ga danes uživa. mogel zopet odkupiti zastavljeno drago kamenje. Namesto pred cltar z bogato nevesto bo mcral gref Tatiščev pred sodišče. Umor v sodni dvorani Pred dunajsko poroto je pričel proces proti bivšemu uredniku Neues Wiener Jour-nala« Oskarju Pofilu. Julija lanskega leta je on v sodni dvorani ustrelil urednika istega lisla Wolfa. Na uredniški konferenci je Wolf očital obtožencu, da je izdal uredniške tajnosti in da je zato dobil podkupnino. Obtoženec je vsled le obdolžitve tožil Wolfa radi ža-ljenja časti. Med razpravo pa je pri zasliševanju Wolfa ustrelil. Obtoženec se brani, češ, da je bil žrtev inirig. Vsled dolžitev s strani Wolfa je izgubil službo. Ni mogel več skrbeti za svojo staro mater, ki je umrla in zato da sc je maščeval. Razprava bo trajala več dni. Celo zgradbo bodo prenesli V Ameriki to že ni nič novega, da dvignejo celo poslopje in ga prepeljejo na drugo mesto. Nekaj podobnega bodo sedaj izvršili v Pragi. Tam stoji ob Vltavi hiša redke zgodovinske vrednosti; zgradil jo je v letih 1726 do ■ 1730 slavni baročni arhitekt Kilijan Ignacij Dienzenhoffer. Na tem mesiu je sedaj pro- i jektiran nov most, ki se mu mora zgradba I umafcniti. Da jo ohranijo nepoškodovano, jo ' bodo previdno dvignili in prenesli na drugo ! ' mesto, oddaljeno od sedanjega pribl. 200 m V dveh treh vrstah Proti »šundu«. Osrednji odbor društev čeških žena in deklet je poslal vladi obširno spomenico, v kateri zahteva, da oblasti takoj odstranijo iz vseh javnih izložb in knjigarn vse predmete, knjige in slike, ki žalijo čut morale. Zahtevajo, da se z zakonom prepove zaposlitev mladoletnih oseb do 18. leta v nočnih lokalih. Vsa ženska društva so obenem pričela z živahno agitacijo v vseh krajih češke republike proti »šundu:. Znani nemški letalec Koehl se je pri smučanju nevarno ponesrečil. Nesreča v kinu. V Wloclawku na Poljskem se je zrušil med predstavo balkon v mestnem kinu. 15 oseb je bilo smrtno, nad 40 lahko ranjenih. V italijansko-madžarski banki v Budimpešti so prišli na sled velikim poneverbam. Glavni blagajnik in knjigovodja sta že več mesecev sporazumno falzificirala bančne knjige in oškodovala banko za velike vsote. Kaznovani morilci. Voditelja fašistične organizacije v Balassagyarmat na Madžarskem Antony in Farkas sta bila obsojena v tri, oziroma enoletno težko ječo, ker je teroristična organizacija »nacionalistov« napadla delavce in jih več ranila. Protirevolucionarno sodišče v Kovnu, glavnem mestu Litvanske, je te dni sodilo petim komunističnim in enem socialdemokratskem poslancu. Radi svojega delovanja proti obstoječemu stanju v tej novi državi so vsi ti poslanci bili internirani v taborišču Worny, odkoder pa se jim je posrečilo ubežati. Vsi so bili kmalu zopet prijeti in sodišče je obsodilo vsakega na dve iu pol leli ječe. Radi velikega mraza se je v severnih državah zgodilo mnogo nesreč. V Berlinu se le z največjimi napori vzdržuje promet. V vzhodni Galiciji se je zgodilo več železniških nesreč, pri katerih je mnogo ljudi izgubilo življenje. Nesreča na morju. Angleški ribiški parnik >Thcmas Hardy« je na vzhodnem delu severnega ledenega morja zadel na ledeno goro in se potopil. Radi viharnega vremena je bila vsaka pomoč nemogoča in vseh šestnajst ljudi posadke I je izgubilo življenje v hladnih valovih severnega morja. Žalostna usoda ruskega grofa Grof Vladimir Tatiščev, simpatični tridesetletni potomec ped carskim režimom zelo ugledne plemiške rodbine, se je po ruski revoluciji nastanil v Parizu, kjer je kmalu zapravil ded-•:.čino. Preživljal se je s kvarianjem, obenem pa ;e skušal v -višjih krogih- najti ?ebi bogato soprogo. Našel jo je v bogati vdovi ameriškega pisatelja Thrmasa. Te dni je bil s svojo zaročenko na obisku pri njeni prijateljici Salomon. Gospej Salomon je po tem obisku zmanjkal nakit vreden približno 2C0.000 dinarjev. Sum je padel na mladega grofa, ki ie na policiji tudi priznal tatvino. Izjavil je, da je nedavno v zarot. :m prstanu dal natk mestiti dragoceno kamenje s steklen mi imitacij?mi di je m^gel plačati dolgove. Zato je ukradel sedaj nakit, da bi h srecjni. dni: Kralj Aman IJUah, ki se je te dni odpovedal prestolu in pobegnil iz Afganistan«, - -vojo -opre. u o le[x> kraljico Surajo na potovanju po Evropi leta 192& Oče, ki je hotel dali svojo hčer v privatno trgovsko šolo, je najprej obiskal voditelja te šole, da se infermira o šoli. Ali so ljudje z Vašimi učenkami zadovoljni? Ali imate uspehe?« je vprašal. Voditelj je odgovoril; »Pa še kakšne! Od 40 učenk, ki so v prejšnjem letu napravile šolo, se jiii je že 25 poročilo s svojimi šef k. * Peter in Pavel se prepirata o literarnih vprašanjih. Peter, ki tudi sam piše pesmi, pravi Pavlu zaničljivo: »Neumnost., o tem ti sploh nič ne razumeš — ali si že kdaj kaj napisal?* — Hvala Bogu« — pravi Pavel — »še nikoli nič. Toda tudi jajca še nisem znesel nobenega, a vendar morem bolje soditi o jajčji jedi nego kekeš.« Dr. Martin Luther. Nemčija proslavlja 100 letnico prvega izdan ja Lutrovega prvega protest ajdo vskega katekizma. Nov poklic v Turčiji Od prvega januarja morajo v Turčiji vsi listi izhajati v latinici. Ker večina turškega prebivalstva ne zna citati latinice, je sedaj tujcem lažje čilati turške časopisje kakor samim Turkom. Po ulicah turških mest je videii mnogo Evropejcev, posebno Grkov, ki za malo nagrado na glas čitajo Turkom novice iz njihovih listov. je te dni v spremstvu komisarja za zunanje za-predsedniku sovjetske Rusije Kalininu. Poslovodja lesnega sklad, in žage, vešč vseh manipulacij kakor tudi pisarn, del, večletna praksa, 29 let Star, želi premeniti mesto. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vesten«. Šivilja trenutno v stiski, gre šivat na dom. — Ponudbe n a upravo Slovenca pod značko »Izurjena šivilja«. ilužbodobe K.oniekcijonerko v p I e t i 1 n i stroki, vsestransko izobražena in popolnoma samostojna -6>j sprejme. — Ponudbe: Ciril Vajt, Celje. Kmetsko dekle pridno in čedno, ki ima veselje do otrok, sprejme takoj manjša družina v Ljubljani. Ponudbe na naslov: »Dobra rodbina« je poslati na upravo Slovenca pod št. 425. Kuharico •tarejšo, samostojno — sprejme ugledna družina v sredini mesta. Plača dobra. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 507. Prodamo Ljubitelje knjige in umetnosti! Prodam zelo ugodno »Handbuch der Kun«twi»-sensehaft« (Berlin - Pots-dam) in odstopim sub-skrlpcijo nanj. Naslov v upravi Slov. pod št. 494. Lep klavir dobro ohranjen, se proda; ugodna cena. - Kfe, pove uprava Slov. it. 4%. II Obrt I! Puhasto perje kg 38 Dtn, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovlč, kem čistio-na perja, Zagreb, Uica 82 Trgovsko vajenko sprejmem. Poštenih staršev in dobra ter zanesljiva računarica predpogoj. Več po dogovoru, Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 511. Potnika ki potuje po Jugoslaviji v radio ali električ. stroki, ki bi vzel sebol tudi radio izdelke svetovnih tvrdk, sprejmemo. - Ponudbe pod: Radio potnik na upravo Slovenca. Pouk Metoda Berlitz Pouk francoščine, angle-Rine italijanščine, nem-Ičine itd. po profesorjih tlotlčnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v avo|i materirščinl. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8,L, Ljubljana. Električne žarnice zajamčene 110, 125, 150, 220 volt od 5 do 200 wa-tov in več pod dnevnimi cenami naprodaj v komisijski trgovini Sv. P«tr« cesta 7, dvorišče. Razno Krušno moko In rženo moko vedno nri«, kupite zelo ugodno pri A. VOLK- LJUBLJANA ResIJeva centa 24. Trgovino z mešanim blagom na prometni točki na deželi oddam v najem samski osebi. .- Naslov v podružnici Slov. v Celju. Special. vino »Mostarska Blatina* in Korčulanski »Grk« priporoča T. MENCINGER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. Gostilna odprta do polnoči. Ajdova moka 5 Din Vsakovrstno ZlatO imate po oaiviSiib cenah. CERNE. Invetir. Ltublfana Voljova ulica it 3. garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. Stanovanja Stanovanje 2 sobi, kabinet in priti-kline. išče mirna tričlanska družina za maj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Maj«. inserirajte v »Slovencu!" Ali le veste, da dobi vsak, ki naroči ..Kadiovvelt,, /.a eno leto ali podaljša naročnino za eno leto, Zastonf eiehfronho SD 4 (avdionko) ali X1J 4 (sklepno ojačevaiko) ? Letna naročnina Din 250'- in Din 10'-za poštnino premije Ali u poznate najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte šc danes številko „FUNK-MAGAZlN"-a n« ogled_ Pilite samo na VVIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wien I. Pestaioz/igasso 6 'dkčlj sezadovo^ Ijile s drugimi izdclKi, ki so baje ■ravno rano dobri* ako možete vendar povsodi dobili pravi original: riEKitu: niLO Naročajte .Slovenca* I Gostilničarji Nabavite si pri nas naravna in izborna pitna vina po zmernih cenah. Vinarna CIGLAR i drug. imejitelj Ustnih vinogradov, Stoblea pri Zagreb«. Drua bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po oiiki ceni na dom oarna žatfa V. SCAGNETT1 v Ljubljani za gorenjskim kolodvorom Vsemogočnemu se je dopadlo, da je k Sebi poklica! našega preljubljenegn soproga, očeta, starega očeta, pradeda, tasta, svaka in strica, preblagorodntga gospoda Janeza Nep. ROger meščan ljubljanski, vitez reda sv. Silveslra, emer. ces. svetnik, posestnik zlatega zaslužnega križca s krono, častni predsednik Vincencijeve družbe, itd. bivši trgovec, kateri je včeraj ob 11. uri zvečer, po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v visoki starosti 87 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Ambroževem trgu št. 2, na pokopališče k sv. Križu, kjer se bo truplo ranjkega položilo v rodbinsko grobnico. Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Vsestranskega dobrotnika priporočamo v blag opomin in molitev. Ljubljana, dne 17. januarja 1929. Globoko žalujoča rodbina. ■ ./ : i.... " ; V ,•;>- v !* • ■ . . ... 'P' Potrti najglobje žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 17. januarja 1929 zjutraj preminul po kratki, težki bolezni naš ljubljeni, predragi oče ozir. stari oče, brat in tast, gospod niham l MicheiCtC vcletrgovec in posestnih Pogreb se vrši v soboto 19. januarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Zagorju ob Savi na tamkajšnje pokopališče. Brez vsakega posebnega naznanila. Zagorje ob Savi, Graz, Kniltelteld, 18. januarja 1929. Globoko žalujoče rodbine Michelčič, Dr.Zigeuner, prof.Geinsberger, Salvader, Gollitsch „WIMPASSING snežni čevlji, so zdravju v največ,o zaščito. Pred dež em Vas varfejo, snegom, pred mrazom še osobito." WIMPAS SING V MODNIH BARVAH: SIVI, SVETLI IN ČRNI Zahtevajte „Wimpassing" z znamko rdeča zvezda Ceni. citatelem se Drioorofro nasednie tvrdke BLAŽJAKCAR soboslikarslvo In ple»kar LJUBLJANA, Breg O t/fekiroiQ>-l> listan. 190 1LUSTmIRA.N1 SLOVENEC LETMlK 1926 SE $E DODI Proda alna K. T. D. (H. NlCman) ijubliana. Kopitarja«) ul 2. Kože vseh vrst divjačin KUPUJEM in plačujem po najvišjih dnevnih cenah, in sicer: lisičje, dihur-jeve, zajčje, vidrove, jazbečevc in kože div. mačk. ELIGIJ EBER, L-ublians Kongresni trg štev. ? — Zvezda. Pridobivaite novih naročnikov! Potrti neizmerne žalosti najnanjamo pretužno vest, da nas je danes dne 17. t. m. za vedno zapustil po dolgi in težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš predobri, nad vse ljubljeni soprog oziroma oče, gospod matko Rotili sekretar pošte in telegrafa v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 18. januarja 1929 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Gregorčičeva ulica 19 na pokopališče k Sv. Križu. Priporoča se ga v blag spomin. V Ljubljani, dne 17. januarja 1929. Mira Rothl roj. Šeme, soproga. Silva, hčerka, Božo. sin. Oglas Magistrat občine beogradske razpisuje na dan 18. februarja 1929 ob 11 dopoldne v pisarni uprave vodovoda, Jugoviča ul. 1 v Beogradu, prvo ponudbeno licitacijo za polasanfe dovoda v premeru 500 mm od kavarne »Mostar« do re-zervarja v Vojvočarski ulici. Ponudniki morajo pred otvarjanjem ponudb položiti pri glavni blagajni beograjske občine vsoto 300.000 Din, inozemski ponudniki pa 6CO.OOO v gotovini, vrednostnih papirjih ali garančnem pismu v smislu predpisanih pogojev. Načrti in pogoji se morejo vpogledati vsak delavnik v uradnem času v upravi vodovoda — Jugovičeva ulica št. 1. Od magistrata beograjske občine E br. 136 z dne 15. januarja 1929. V globoki žalosti naznanjamo, da je Vsegamogočni poklical k Sebi, previdenega s tolažili sv. vere, našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda Franc Nadrah-a kombljonarja Pogreb našega ljubljenega očeta sc vrši v petek, dne 18. januarja 1929 ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Sv. maše se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 17. januarja 1929. Globoko žalnjoče rodbine: NADRAH, RAVNIKAR, MIS. Zahvala Vsem, ki so spremili našega dobrega očeta, gosp. Drasotina Seliškarja na zadnji poti, in vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekamo iskreno zahvalo. Žalujoči ostali. Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet Roman. »ce se mi le posreči, izmazati se odtod, moram imeti eno od teh glav,« je rekel lord John. Bog ti moj, kako lepo zelenkasti bi postali od groze oni zamorci, s katerimi sem hodil na lov v Somaliju ali Ugandi, če bi zagledali kaj sličnega! Ne vem, kaj mislite vi, ljudje božji, a meni se dozdeva, da hodimo zdaj ves čas po jako tenkem ledu.« Tudi jaz sem bil prepričan, da nas obdaja skrivnost in nevarnost. Zdelo se mi je, da stalno preži na nas v somraku med debli nepoznana nevarnost, in če smo pogledali med temno listje navzgor, nam je zu-drhtelo od nepoznane groze srce. Velikanski ne-stvori. katere smo videli, so sicer bili preveč nerodni th mirni, da bi koea napadli, a bogve, kaki ostanki prazgodovinskega živalstva bi se lahko še našli v tej čudežni deželi, katere krvoločne in urne pošasti bi nas lahko naskočile iz svojih skrivališč med skalovjem in v grmovju? Slabo sem bil poučen o prazgodovinskem živalstvu, a vendar sem se dobro spominjal kniige. ki je govorila o strašilih katera bi lfhko pogoltnila naše leve in tigre kakor mačka miško. Kaj, če bi živele slične zverine tudi v pragozdu Maple Whiteove dežele?! Usojeno nam je bilo še tekom istega iutra — na-Spnrn prvega jutra v novi deželi — spoznati, kake neznane nevarnosti nas pričakujejo. Če nam bo ostala v spominu poljana z iguandoni — po besedah lorda Johna — samo kot sanje, nas bo tlačil spomin na močvirje s pterodaktili nedvomno kakor težka mora. A dovolite, da poročam natančno, kar se je dogodilo. Napredovali smo jako počasi skozi gozd, deloma radi tega, ker je korakal lord John vedno naprej kot izvidnik, preden smo smeli za njim, deloma pa za to, ker je vsak trenutek obstal eden ali drugi profesor z začudenim vzklikom pred katerokoli cvetko ali mrčesom, da ugotovi zopet nepoznano novo vrsto. Prehodili smo dve ali tri milje vedno ob desnem bregu potoka, preden smo dospeli do večje jase sredi gozda. Skozi grmovje, posejano š skalovjem, smo zagledali kamenito, razdrto planoto. Počasi smo prodirali skozi skalovje in goščavo, ki nam je segala do pasu, pa smo nenadno začuli čudno votlo žvižganje in hreščanje, ki je kar stresalo zrak in prihajalo menda izza skalovja, ki je bilo nedaleč pred nami. Lord John nam je dol z roko znamenje, naj počakamo. sam pa ie previdno in sklmčen odh>tel proti steni tam spredaj. Videli smo. kako je pogledal čez njo in zopet z roko izrazil začudenje. Obstal je ves zatopljen v neVaj. kot da bi pozabil na nas voriro tega, kar ie gledal. Naposled nam ie pokimal naj pridemo bližie, a obenem visoko dvignil roko v znak opre^nos+i. Ves nieffov npstep je kazal da nas pričakuje izredno zanimiv, a obenem nevaren prizor. Prilezli smo do niega in pogledali čez rob skalovja. Pred nami je ziinla velika vdrtina, ki je bila morebiti v starih časih žrelo manjšega osnjonit-a enega onih, ki so delovali na planoti. Imela je obliko ....j— ,i„i„x „a — nv r,.,ir,u oiu jaiU'/, uaict vrvi loca. so bile jame polne pnro^e vofle. z bičevieni obrnstle in z zeleno peno pokrite. Že kraj sam na sebi je bil dosti zoprn, toda njegovi prebivalci so mu dajali zunanjost sedmega kroga Dantejevega pekla. Tukaj so imeli pterodaktili svoje vališče. Sto in sto jih je čepelo drug poleg drugega. Ob mlakužah na dnu je vse mrgolelo mladičev in pošastnih samic, ki so sedele na usnjatih, rumenkastih jajcih. Odtod, kjer je na kupu gomazela in s perotmi plahutala vsa ta golazen, se je dvigalo ono neznosno vreščanje, ki je ostalo v zraku, pa tudi zatohli, nepopisno zoprni smrad, ob katerem je prihajalo človeku slabo. Višje po obronkih so čepeli, vsak na svojem kamnu, popolnoma nepremični veliki, sivi samci, ki bi bili bolj slični zbirki posušenili in mrtvih, kakor res živih živali, če ne bi obračali rdečih srepih oči in hlastali z debelim, miš-nici sličnim kljunom po mimo letečem kačjem pastirju. Zlcžene, velike opnaste peroti so jim skrivale sprednje okončine, in so izgledali kakor oriaške sta-ruhe, zavite v zoprne sive pajčevinaste rute. iz katerih so molele samo divje glave. Najmanj tisoč teh smrdljivih pošasti, velikih in malih, se je nahajalo v peklu, ki smo ga gledali. Naša profesorja bi tu najrajši ostala ves dan, tako ju je navdušila ta priložnost za proučevanje življenja predzgodovinske dobe. Kazala sta drug drugemu po skalovju razmetane ribe in mrtve ptice, kot dokaz hrane, ki so jo vživali nestvori, in sem čul, kako sta drug drugemu čestitala, da so jima je posrečilo ugotoviti, iz katerega vzroka so vedno našli toliko kosti teh krilatih zmajev na gotovih krajih z jasno začrtanimi mejami, kot na primer v skalovju Green Sartu ob Campriugeu: zuuj smo sami videli, da so živeli pterodaktili kakor na primer tolščaki v velikih skupinah. H'— jnl-OC/: S c RS^I — <-*— -r « L. > K" S.7.S. C~ N« 55 p-os zc Z> H. O*5- O fv C cc/i^c!' n —■ —in. - NJ- —i V!< ^ -rC73 < <- w (/) —• N cnsSTg" 5 M ni % o. IK5 Kj ' r- o 2 i 2c£o S 3 g 3 aj j&^-čsK! trtčc" 3 s ro n —. ' = H Si S- cr C«' "C 3 5 — ir. n " 5 » 3 n »i N w to K™ , < o, N> | D. m^iN C 3 Si * iN,-*1 >n -js M —^ is«S N ■ 3 3 KM Lh Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: tkaiel Cec izd a late.) di fl Kutovec. Urednik: Franc 1'erseRlnv.